OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA Trg prekomorskih brigad 1 Štev.: 4/13 Ljubljana, dne 16. 1. 1987 URESNIČEVANJE IN IZVAJANJE UKREPOV ZA VARSTVO OKOLJA V OBČINI ŠIŠKA Namen tega poročila je prikazati stanje in spremembe kakovosti okolja, oceno in izvajanje dogovorjenih usmeritev in nalog, katerih cilj je varstvo in izboljšanje okolja ter še enkrat potrditi pomembno mesto, ki ga iraa omenjena problematika v zaostrenih pogojih družbeno ekonomskega razvoja naše družbe. Zavarovanje in izboljšanje okolja smo v Ljubljani sprejeli kot družbeni cilj, ki bo ustvaril boljše in humanejše pogoje življenja v ljubljanskih občinah. Da bi dosegli ta cilj, morajo nosilci planiranja prioritetno izvajati naloge s področja varovanja in izboljšanja okolja, ki so opredeljene v njihovih dolgoročnih in srednjeročnih planih razvoja. Leta 1981 je Skupščina mesta Ljubljane sprejela okvirni sanacij-ski program za izboljšanje okolja v Ljubljani. Skladno s tem programom so bile v občini Ljubljana-Šiška opravljene določene naloge, po posameznih področjih. 1. Kakovost in varstvo voda Ugotovljeno je, da kljub nekaterim sanacijskim in preyentivnim ukrepum ostaja pretežni del vodotokov v Sloveniji še vedno preko-merno onesnažen. Čisti so le še pritoki na redko poseljenih območ-jih ter povirja večina naših rek v alpskem svetu. Neoporečna pitna voda je veliko naravno bogastvo Ljubljane in neprecenljiva, živ-ljenjsko pomembna dobrina, zato je tembolj pomembno, da vlo-žimo maksimalne napore za zavarovanje vodnih virov, za izboljša-nje vodooskrbe in za zmanjšanje onesnaževanja vodotokov. V skladu s temi stališči so bili zavarovani lokalni vodni viri na celotnem območju ljubljanskih občin (vodarna Šentvid, rezervat Sorško polje, Skaručensko polje). Za I. in II. varstveni pas vodarn mestnega vodovoda je bil izdelan sanacijski program ter je začeta sanacija na območju vodnih virov Kleče, Hrastje in Brest. Oprav-Ijena je bila vrsta hidrogeoloških raziskav, tako kot sistematični pregledi v organizacijah s strani mestne vodnogospodarske inšpek-cije. Izvršni svet SML je ustanovil posebno komisijo, ki je uspešno delovala v primerih nezgod. Občina Siška je skupaj z IS ML ukrepala ob izlivu petroleja v Stegnah (Iskra), ustavila delo v DO Galvani (Šentvid) kot potenci-ainemu onesnaževalcu vode ter pristopila k družbenemu dogovoru o zaščiti reke Save. V DO Unitas je izvedena obnova vseh tesnilnih prevlek bazenov in v čistilni napravi za tehnološke odpadne vode, v postopku pa je priključitev starega obrata na vročevod KEL-a, ter izgradnja skladišča maziv, goriv in kemikalij (kot vmesno fazo so zgradili betonski plato za skladiščenje kemikalij). V DO Color nadaljujejo dela na regeneraciji odpadnih topil, pripravili so pro-jektno rešitev za vgraditev naprav, ki samodejno javljajo pojavo napak na cisternah za vnetljive tekočine. Pripravili so tudi pro-jektno rešitev za preprečevanje odtoka vnetljivih tekočin iz skla- dišč na prosto. Dvoriščno kanalizacijo so zgradili v DO Donit, v DO Union pa uredili sistem kanalizacije. V tej proizvodni organi-zaciji so z ureditvijo CIP sistema pranja z lužino v filtraciji in priključitvijo na nevtralizacijsko posodo preprečili uhajanja nevar-nih odplak v kanalizacijo. V laboratorijih Leka 6 x letno kontroli-rajo odpadne vode, v Iskri DO Zmaj pa so postavili normative za klasifikacijo strupenih snovi. Realiziran je vodovod v Vodicah (Zapoge-Dornica, Dobruša), v KS Trnovec-Topol je pripravljena dokumentacija za rezervoar Tehovec. Za kanalizacijo v Vižmarje-Brod nad klancem je pridob-ljen kredit. V KS Podutik je v Brdajsovi ulici realizirana 1. etapa meteorne in fekalne kanalizacije. V letu 1987 se bodo izvajala dela na kanalizaciji in sicer v KS Preska, Šentvid, Podutik, Gunclje, Hinko Smrekar in dr. Petra Deržaja, na vodovodu v KS Preska, Vodice, Trnovec-Topol, Edvard Kardelj in KS Sora. 2. Varslvo zraka V večini slovenskih mest in industrijskih središčih je zrak preko-merno onesnažen. Slovenija je dežela z izjemno razgibanim reli-efom, ki pogojuje tudi klimatske značilnosti. V dolinah in kotlinah previadujejo šibki vetrovi zaradi česar so pogost pojav tempera-turni obrati, ob katerih že sorazmerno majhne emisije škodljivih snovi povzročijo občutno onesnaženost zraka. Onesnažen zrak povzroča velike škode: obolelost dihal, propadanje gozdov, zmanj-šuje rodnost kmetijskih zernljišč. OZD, ki v občini Šiška najbolj onesnažujejo zrak so: Iskra, Športoprema. Galant, Agrostroj, Unitas, Litostroj, Tapo, Sloveni-jales, Agrostroj. Da bi zmanjšali emisije škodljivih snovi v ozračje je eden od prvih ukrepov realizacija širjenja daljinske oskrbe s toplotno ener-gijo in plinom iz omrežja. S tem je hkrati podan tudi ukrep za varčevanje z energijo in za bolje organizirano dimnikarsko službo. Hidrometereološki zavod SRS redno meri onesnaženost ozračja in v kritičnih primerih obvešča Mestni komite za urbanizem in var-stvo okolja oz. IS SML, da na osnovi teh poročil ustrezno ukrepa. S ciljem širitve daljinske oskrbe s toplotno energijo v občini Šiška, v novih naseljih načrtujemo ogrevanje s plinom (Podutik), žal pa se v individualnih kuriščih kot gorivo vse bolj pojavlja premog iz čisto ekonomskih razlogov. Kot problem širitve tega omrežja se pojavlja v novi soseski v Svetju. Izdelan je kataster onesnaževalcev zraka. Tako so ugotovljeni onesnaževalci in koli-čine onesnaževanja zraka. Onesnaževalci zraka se zavedajo potencialne nevarnosti onesna-ženosti tako kot Mestna uprava za inšpekcijske službe. Ti onesna-ževalci v okviru svojih možnosti in na zahtevo inšpekcijskih služb-poskušajo sanirati stanje. Navajamo nekaj primerov ukrepov. V DO Litostroj TOZD-PUM so na eni od kupolk rekonstruirali odpraševalno napravo za dimne pline. V DO Aero so montirali pravilen izstop SO2 iz proizvodnje celuloze - montirali so pralec SO2. V TOZD IVET (LITOSTROJ) so zmanjšali porabo premoga s priključitvijo kotlovnice na KEL - 5,2 MW moči, izdelali pa so tudi projekt za odsesovanje livarskega peska. Z novim dimnikom v ŽG DO Centralne delavnice je nadomeš-čeno 35 manjših in tako je zmanjšana nevarnost požarov, kot je tudi zagotovljeno boljše izkoriščanje energetskega vira. V Iskri TOZD Feriti so montirali čistilno napravo za odvajanje čistejših plinov v ozračje. 3. Ravnanje z odpadki in nevamimi snovmi Ustrezno ravnanje z odpadki obsega preventivo, ki vključuje prizadevanje za zmanjšanje nastalih količin odpadkov, neposredno ali posredno vračanje odpadkov v proizvodnjo ter skrb za ustrezno zbiranje, obdelavo ali odlaganje komunalnih in industrijskih od-padkov. a) Komunalni odpadki V letu 1986 je Komunalno podjetje Ljubljana začelo graditi novo odlagališče komunalnih odpadkov na Barju in nadaljuje s sanira-njem starega odlagališča. Pbdjctje načrtujc, da bo odlagališče sprejemalo tudi manj nevarne proizvodne odpadke. TOZD Javna higiena bo odvoz smeti in komunalnih odpadkov razširila na celotno območje Ljubljane s čimer bo dana možnost ukinjanja in saniranja lokalnih odlagališč. V skladu s planskimi opredelitvami bodo industrijske in druge OZD povečevale obseg rccikliranja odpadkov v surovine. Po programu vključevanja izvenmestnih KS v reden odvoz smcti in odpadkov, bosta KP Ljubljana TOZD Javna higicna in Tehnik Škofja Loka zagotovila reden zajem odpadkov v vseh naseljih občine Šiška razen v zaselkih Poihograjskih Dolomitov. Sanirali bodo tudi lokalna odlagališča v Smledniku in Vodicah. V OZD in stanovanjska naselja bodo namestili zabojnike za ločeno zbiranje stekla, papirja in odpadkov, ki zahtevajo posebno obravnavo. b) Posebni odpadki Sodobna proizvodnja ima za posledico tudi nastajanje nezaželje-nih, nevarnih posebnih odpadkov, ki zelo ogrožajo okolje. Oce-njujemo, da bo nespremenjeno ravnanje s posebnimi odpadki, ki vsebuje nevarne snovi že v nekaj desetletjih popolnoma uničilo naravne vitalne vire, vodo in vegetacijo, predvsem gozdove. Zato že sedaj delamo, da do teh posledic ne bi prišlo. V ljubljanski regiji obstaja konzorcij za ravnanje s posebnimi . odpadki, ki ima nalogo, da permanentno nadzoruje: - popis in vzorčenje odpadkov - večji izvoz in količine nevarnih snovi. Nalog, ki nujno terjajo hitre rešitve je vedno več, zato je dolžnost in odgovornost konzorcija vedno večja in zahtevnejša. Gradnja tehnologije in izvedba investicijskih programov zahtevata tudi jasno opredelitev pravnega statuta konzorcija, ker je za uskla-jevanje različnih ter razvijanje skupnih interesov vseh dejavnikov potrebno proučiti sistemske in organizacijske rešitve. Zato bo moral konzorcij v prihodnje iskati rešitve v naslednjih smereh: - z izdelavo alternativnih proizvodnih programih - z dogovarjanjem na ravni republike za skupno rešitev konč-nega odstranjevanja nekaterih vrst odpadkov - v taki organizaciji, da bo moč obligirati vključitev vseh lastni-kov posebnih odpadkov. Omenili bomo tudi lastnike posebnih odpadkov, ki niso v popisu iz leta 1983 in niso člani konzorcija: GORENJE TIKI Elektrostrojno podjetje SOZD EIKom-POZD TIBA-Unitas Dekorativna TOZD Surova tkanina Litostroj TOZD Proizvodnja obdelovancev AERO Celje TOZD Tovarna celuloze IMP Ljubljana, DO IKO Ljubljana Litostroj TOZD PROIZVODNJA PREOBLIKOVANE OPREME Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja ima nalogo, da do junija 1987 pripravi poročilo o izvajanju Pravilnika o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebuje nevarne snovi (Uradni list SRS št. 20/86). Inšpekcijske službe so v letu 1986 izdclale posebno poročilo o ravnanju z nevarnimi snovmi v posameznih DO. Glede na to, da 4. varstveni pas vodnih virov preko tretjega piehaja neposredno v prvi, z najstrožjim režimom zavarovanja, mestna uprava za inšpekcijske službe ocenjuje, da so možni vplivi industrije v industrijski coni bistveno večji tudi zaradi bližine črpališč v Klečah. Zato je Mestna uprava inšpekcijskih služb s posebno pozornostjo obravnavala stanje v tej coni, s posebnim poudarkom na ravnanju posameznih delovnih organizacij z nevar-nimi snovmi. Tako je v DO Litostroj ugotovila: - da vodijo tekočo, enotno evidenco glede manipulacije z nevarnimi snovmi, - da je način skladiščenja naftnih derivatov v enoplaščnih cister-nah neustrezen, - da organske substance skladiščijo na primerno urejenih povr-šinah, - da nimajo povsem urejenega katastra kanalizacije. Na osnovi teh ugotovitev je inšpekcija postavila zahtevo, da mora DO pristo-piti k celovitemu razreševanju tovrstne problematike. V DO Iskra (Stegne) imajo v tovarni avtomatskih in varilnih naprav predvideno lakirnico in galvano. DO bo morala najti ustrezno rešitev glede galvanskih odpadkov - ki so zelo nevarni za zastrupitev. Prav tako bo morala odstraniti iz obratovanja odslu-žene naprave, stroje in njihove dele (kondenzatorje, baterije). Za lakirnico imajo predviden zaprt sistem delovanja, zato si bodo morali pridobiti vse potrebne podatke o nevarnih snoveh kot so barve, laki, topila, ki jih bodo morali eliminirati iz odplak z ustrcznim načinom čiščenja. Inšpekcijska služba je nadalje ugotovila, da ni povsem zakonsko rešeno deponiranje odpadnih snovi (posebni odpadki), ki jih odvaža Komunalno podjetje. To mora biti urejeno samo preko koirtrole, ki jo izvaja pooblaščeni laboratorij, ki tudi izda o kako-vosti odpadnih snovi svoje strokovno mnenje glede močnosti depo-niranja na urejeno sanitarno deponijo. Deponiranje maščob, olj, strupenih snovi, naftnih derivatov, suspenzij, emulzij, itd. je pre-povedano brez nadzorstva. Dopolnjen zakon o varstvu pri delu bo namreč zahteval evi-denco o nevarnih snoveh v vsaki OZD, obratovainici in skupnosti. Inšpekcijske službe MUIS pa bodo nadzirale pot nevarnih snovi preko proizvodnje, prometa, skladiščenja in uporabe do odložitvc odpadkov. Prevoz nevarnih snovi je potrebno hitreje preusmerjati s cestnega prometa na železniški, kar bo predstavljalo manjšo nevarnost za onesnaževanje okolice. c) Varstvo pred nesrečami z nevarnimi snovmi Aktivnost varstva pred nesrečami bo usmerjena predvsem v preprečevanju nesreč z: * - nadzorom nad vsemi izvori nevarnih snovi - z odstranjevanjem najbolj nevarnih potencialnih povzročite-ljev nesreč, - z uveljavljanjem polne odgovornosti odločujočih dejavnikov za politične in strokovne odločitve in odgovornih posameznikov za varnost tehnološksga postopka, - z usposabljanjem in osveščanjem vseh, ki delajo oziroma prihajajo v stik z nevarnimi snovmi, - z zavrnitvijo razvojnih programov, ki pomenijo preveliko tveganje glede nesret z nevartiimi snovmi, - z razvojem sistema opazovanja in obveščanja ter organizira-njem hitrega ukrepanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, - z izpolnjevatijem priprav za delovanje CZ, - z opremljanjem OZD, skupnosti, delovnih ljudi in občanov s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito. 4. Varovanje zelenih površin V okviru varovanja zelenih površin je bilo v občini in mestu Ljubljana namenjeno več pozornosti zelenim površinam v naseljih. Pričelo se je z obnovo osrednjega parka Tivolija, izveden je javni natečaj za ureditev območja Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib. Urejena in namenu predana je bila Pot spominov in tovarištva. V postopku pa je priprava ustreznih odlokov o zaščiti Šmarne gore kot krajin-skega parka. 5. Varstvo pred hrupom Hrup je med najbolj aktualnitni problemi našega okolja. V bivalnem in naravnem okolju je hrup tudi pri nas zelo problemati-čen. Obremenitve prebivalstva s prekomernim hrupom pa so predvsem v večjih mestih kritične. V okviru zaSčite pred hrupom, ki se v večini pojavlja v prometu in industriji, se v Šiški prizadevamo, da bi dokončno rešili problem hrupa stanovalcev, ki živijo neposredno ob autocesti Ljubljana-—Naklo v KS Vižmarje—Brod, s tem da investitor ceste izvede hrupno zaščito v obliki drevoreda. Te aktivnosti vodi še posebej komite za urejanje prostora, ki pa še ni dobil odgovor od SOZD Združenih cestnih podjetij, kdaj bo ta zahteva krajanov uresni-čena. 6. Varovanje kmetijskih zemljišč in gozdov S srednjeročnim planom občin in mesta smo se v Ljubljani odločili, da bomo racionalno uporabljali kmetijsko zemljo in varo-vali gozdove. Izdelane bodo agrokarte, kjer bo opredeljena trajna, racionalna raba kmetijske zemlje. Na osnovi te karte bodo izve-dene hidro in agromelioracije. Zemljo bo potrebno varovati pred kemizacijo, izgubljanjem humusa in slabšanjem strukture. Za ohranitev bolj kvalitetne zemlje pa bo potrebno uporabljati kemična sredstva za zaščito rastlin, ki bodo moraia biti manj nevarna. Herbicidi ne smejo ogroziti podtalnice. Že pri izboru semena se bomo morali odločhi za sorte, ki rabijo manj zaščite. Pridelovati bi morali biološko neoporečna živila. Pospeževali bomo živinorejo, ki bo zagotavljala hlevski gnoj za izboljšanje strukture zemlje in s tem preprečili izgubo humusa. Pravtako bomo pospeševali proces biotehnologije (predelava kme-tijskih odpadkov v humus). Pravtako kot zemlja so gozdovi pomembni za življenje, zato jih moraino čuvati, ker hkrati preprečujejo erozijo. V prihodnje si bomo morali bolj prizadevati za zmanjševanje emisije škodljivih snovi v ozračju. Več pa storiti na področju vlaganj v obnovo in nego gozdov, pri čemer je nujno omejevati število divjadi, ki uničujejo podrast. Več bo potrebno storiti na področju varstva gozdov pred požari. STALIŠČA IN ZAKLJUČKI Iz navedenih ugotovitev lahko zaključimo, da je tudi v občini Ljubljana-Šiška dolgoletna onesnaženost okolja že načela samo čistilno sposobnost narave, da je onesnaženost voda spiošna in prekomerna, da je onesnaženost zraka, zlasti v mešanih, stark)- vanjsko-industrijskih soseskah visoka, ter da je obstoječi sistem komunalnih odlagališč tehnično slabo opremljen, skrb pred škod-Ijivim delovanjern hrupa pa ni povsod enako prisotna. Zato bo potrebno v prihodnje, v okviru ustreznih služb komiteja za urejanje prostora - posvečati tovrstni problematiki več pozorno-sti in bolj učinkovito voditi konkretne aktivnosti pri uresničevanju okvirnega programa varovanja in izboljševanja okolja v ljubljan-skih občinah. Ta program v bistvu obsega usmeritve in naloge, sprejete z dolgoročnim in srednjeročnimi plani občin in mesta s posebnim poudarkom na - vodenju gospodarske in prostorske politike, ki bo omogočala kar največje varovanje okolja pred škodljivimi snovmi in vplivi ter ga izboljševala: - Evidentiranju in varovanju vseh vodnih virov pred onesnaže-vanjem, izboljšanju kakovosti voda v vodotokih, zagotavljanju preskrbe z neoporečno pitno vodo - spodbujanju razvoja sodobnih energetsko in surovinsko varč-nih, čistih in manjhrupnih tehnologij - doslednem presojanju vseh vrst novih naložb in rekonstrukcij z vidika vpliva na okolje ter dajanju prednosti tistim, ki po svojem tehnološkem postopku zmanjšujejo onesnaževanje okolja - razvoju daljinske oskrbe v posameznih urbanih območij s toplotno energijo ter širitvi oskrbe z zemeljskim plinom - tam, kjer bodo za to dani tehnični in ekonomski pogoji - postopnemu opuščanju tehnologije v organizacijah združe-nega deia s področja industrije, proizvodno-storitvenih dejavnosti ter lastnikov obrtnih delavnic, ki prekomerno onesnažujejo okolje, vključno z zapiranjem tistih obratov, ki ogrožajo življenjsko pomembne prvine okolja - doslednem nadzoru nad vsemi onesnaževalci in onesnaževa-nju preko ustreznih inšpekcijskih služb. institucij in drugih stro-kovnih komisij, ki so bile ustanovljene na nivoju mesta za oceno stanja in ukrepanje ob ekoloških nesrečah terjali odgovornost za ogrožanje okolja - razvoju bolj učinkovitega informacijskega sistema, ki bo omo-gočal hitro ukrepanje v primerih ekoloških nesreč in nezgod ne samo na relaciji občina - mesto, temveč tudi KS - občina in obratno - na sodelovanju s Kmetijsko zemljiško skupščino občine in Kmetijsko zadrugo Medvode glede izdelave agrokarte občine, kjer bo opredeljena trajna in racionalna raba kmetijske zemlje. Skupaj z OVS Ljubljanica Sava pa bomo poskušali manj vredna zemljišča izboljšati s hidro in agro melioracijami - varstvu gozdov, kjer si bomo v okviru občinskih pristojnosti, skupno z gospodarskimi in komunalnimi organizacijami (GG Ljubljana, KP Rast Ljubljana) prizadevali, da bi zboljšali gozdove z večjimi vlaganji v obnovo in nego gozdov ter odstranjevali bolno drevje, ki nedvomno pogojuje širjenje škodljivcev in bolezni. Skrb za bogastvo in izboljševanje okolja postaja vse bolj sesta-vina odločanja in razvnanja vseh nosilcev odločanja in razvoja. Pri tem pa še vedno ni dovolj jasno opredeljena vloga in s tem tudi odgovornost vsakega subjekta pri varstvu okolja. Za to je tudi nejasna delitev nalog na tem področju in s tem povezana nizka stopnja odgovornosti za izvajanje nalog, ki hkrati vzbuja upravi-čene občutke nemoči in prispeva k negativni politizaciji ekoloških problemov. Poseben problem na tem področju je tudi v Komiteju za urejanje prostora občine - pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov, ki bi lahko bolj učinkovito reševali ekološko problematiko. To kaže, da bo potrebno v bodoče v okviru komiteja za urejanje piostora voditi skrb o sistematičnem organiziranju dopolnilnega izobraževanja kadrov, ki delajo na tem področju, predvsem pa vključiti to problematiko v program pripravništva za novo zaposlene delavce. Ob zaključku izpostavljamo dejstvo, da je izvajanje okvirnega sanacijskega programa za izboljšanje okolja v Ljubljani potekalo počasneje od ugotovljenih potreb po saniranju razmer. Delovne organizacije so v zaostrenih pogojih gospodarjenja krčile ali odla-gale svoje programe, ki so neposredno ali posrednb vplivale na onesnaževanje okolja. S takim ravnanjem in obnašanjem se je odmaknil tudi cilj občutno zavreti onesnaževanje okolja ter ga izboljšati, ki je bil določen s planskimi dokumenti v prejšnjem srednjeročnem obdobju in prenešen v sedanje plansko obdobje v letih 1986-90.