LETO IX 9 november 1983 glasilo szdl občine logatec 0 odgovornosti in morali Ni dolgo tega, kar sem v Delu v rubriki »Kronika« prebral, "a je bila delovna organizacija zaradi gospodarskega kriminala kaznovana s smešno nizko vsoto nekaj tisočakov, *' prav gotovo ne pomenijo, da bi kazen vzgojno učinkoma. Nasprotno! Kazni za gospodarski kri-""Hal In poslovno nemoralo se pri nas 6 lata gibljejo v spodnji polovici zagrobnih. In če so kazni tako nizke, da se ■^arno gospodarski krirtitnal in gos-™ učiteljici, ki je bila vabljena na sejo, je dejal, da ne morejo pričakovati, da bo hodila iz drugega kraja na vse sestanke, še posebno, ker ima precej dela z družino. Vendar pa je tudi poudaril, da šola mora biti središče dogajanja v vasi, naj bo kulturnega, zabavnega ali kakšnega drugega Šola mora dihati s krajem in za to je odgovoren v veliki meri tudi učitelj. Toliko o seji. Ker sem že v začetku omenil ljudsko izročilo, moram takoj povedati, da danes še vedno živi, da gre glas še zmeraj od ust do ust da marsikdo še vedno kaj doda in odvzame. To je včasih dobro, včasih pa slabo, saj iz informacije nastane dezinformacija, iz resnice neresnica iz želje po izboljšanju obstoječega stanja pa nastane želja po zaviranju razvoja itd. In kaj nam je »prineslo ljudsko izročilo« v Lazah? Nekaj dni po seji je bilo slišati v Logatcu približno take govorice: da bodo v Lazah odklopili telefone, da bodo šolo zaprli, učiteljico pa postavili na cesto, ker ni družbenopolitično aktivna (ker ni član Zveze komunistov). Dragi Lažani, vložite več svoje energije v delo krajevne skupnosti, Socialistične zveze, mladine (ki je bila tako kritizirana na seji), izboljšajte delo svojih delegacij, predvsem pa pustite »ljudsko Izročilo« ob strani, ker lahko vse informacije dobite na primer na seji občinske skupščine; tam pa kot po pravilu nikoli niste prisotni. Marko Kek Pripis uredništva Do zaključka redakcije, učenci, o katerih govori pismo, še vedno niso prejeli plačila. Da bi malo osvetlili sliko o dogodkih v Petrolu - TOZD Motel Lom, smo o tem povprašali družbenega pravobranilca samoupravljanja. Njemu je namreč na prošnjo mladinski servis Postojna dne 24.10.1983 poslal odgovor, v katerem opisuje postopke za sprejem in delo dijakov v Motelu Lom. Iz odgovora je razvidno, da odnosi med mladinskim servisom in delovno organizacijo niso bili čisti, predvsem zato, ker Motel Lom ni izpolnjeval določil iz pogodbe. Tako so bile pogodbe med dijaki in servisom v večini podpisane šele po opravljenem delu, ker servis ni imel od Loma obljubljenih podatkov, da bi pogodbe lahko sklenil. Servis prav tako ni vedel, da je bilo dijakom obljubljeno plačilo po 72,00 din na uro. To je Lom obljubljal dijakom, čeprav so bile v pogodbi med Lomom in servisom, ki je bila podpisana 26. 5. 1983, navedene druge cene. Plačilo so dobili le tisti dijaki, ki so imeli urejeno dokumentacijo. Za mesec julij so dobili plačilo dijaki, ki so delali v bifejih v Postojni in Postojnčani, ki so delali v Logatcu. Meseca avgusta se je zataknilo pri izplačilu tudi za tiste, ki so imeli urejeno dokumentacijo. Lom namreč ni poravnal računa pri servisu do 10. 10. 1983. Do konca septembra ni dobilo plačila 51 dijakov. Za učence, ki še niso stari 15 let, servis ni vedel, da jih je Lom sprejel na delo. Lom je bil seznanjen, da servis ne zaposluje učencev, mlajših od 15 let Po prejemu potrdil o šolanju je servis ugotovil, da je Lom zaposlil tudi učence, ki še niso dopolnili 15 let Za te učence servis ni obračunal nagrade in je o tem tudi obvestil Lom z obrazložitvijo, zakaj jim nagrade ne more obračunati. O tem je servis pismeno seznanil nekatere učence, ki jim je, nevede, da še nimajo 15 let poslal v podpis pogodbo o delu. Napaka je nastala zato, ker je servis poskušal na čimhitrejši način dobiti od učencev vse dokumente in jim kar se da hitro obračunati že tako zapozneli zaslužek. Po podatkih, ki jih je servis dobil v septembru, v glavnem od učencev in s pomočjo staršev, je ugotovil, da je bilo zaposlenih 11 učencev mlajših od 15 let Verjetno je, da se bo situacija uredila v dobro vseh prikrajšanih. Kaj pa učenci in dijaki? Svoje izkušnje z Lomom ne bodo pozabili saj je bila preveč grenka Drugo leto bodo za počitniško delo raje izbrali KLI ali Valkarton Sreča. Kaj je to? Kam oblaki, preko polja, kam? Za srečo, za boljšim. Kam pa jaz? 8. razred, zadnje leto. Potem? Kdo ve? V šolo, naprej. Za boljšim? Od nekdaj človek hrepeni za srečo. Je res sreča veliko znanja, dobra služba? Srečen je tudi kmet ko gleda, kako se redi živina, srečen je delavec, ko pride iz službe k družini. A to ni tista sreča. Vsi hrepenijo po drugi sreči. Vsi hrepene po nečem, česar nimajo. Bom srečen? Šole nihče ne mara, a brez nje ne gre. Zatorej: v šolo. Kako se bom počutil med novimi sošolci? Bom izdelal? Vse to se mi poraja ob tej misli. Kako se bom znašel v zame tujem okolju. Pa tudi če naredim šolo, kdo mi zagotavlja službo. Ob sedanji nezaposlenosti si negotov. Morda pa dobim dobro službo v tujini. A tu je domotožje. Morda sreča sploh ne obstoja. Človek nikoli ni zadovoljen. Vsega se ne da dobiti. Morda je najsrečnejši pastirček, ki piska na piščalko, neki veliki bogataš, ki ima že skoraj vse pa želi še več in ni nikoli zadovoljen. Sreča to je.. Kdo ve? Marko Jernejčič, B.a OŠ Edvarda Kardelja Za več denarja -manj narejenega Kisli obeti za komunalno gospodarstvo v naši občini, če veljavni zakon ne bo spremenil nekaterih nesprejemljivih - celo nestabilizacijskih določb. Sredi oktobra Je obiskala Gradnik delegacija medobčinskih In občinskih funkcionarjev, ki Jih Je zanimala možnost ustanavljanja delovne organizacije, ki bi se ukvarjala samo s komunalnimi dejavnostmi. Zakon, ki velja, obvezuje vse DPS, da ustanovijo ti m. čiste komunalne organizacije v občinskem aH medobčinskem obsegu Za medobčinski odbor ZSS se Je razprave udeležil njen sekretar Davorin Gregorlč, za gospodarsko zbornico Zora Ude, za občinski sindikalni svet Rajko Rupnik, za stanovanjsko skupnost Branka Kum In za 8KIS Janez Lostrek. Izvršni odbor OOS Gradnika Je prisotne seznanil 8 stališči delavcev Gradnika do zakona o komunalnih organizacijah In družbenega dogovora, ki ga naša občina a aanaanaana ni podpisala Delavski svet Gradnika Je že 17. decembra 1982 obravnaval osnutek odk-lanjajočega družbenega dogovora, saj dogovor v svojih 35 členih niti v eni sami določbi ne zagotavlja racionalnejšega ali ekonomičnejšega opravljanja gospodarskih- poslovnih funkcij, dasi naj bi bila racionalizacija in ekonomičnost temeljni smoter nove organiziranosti komunalne dejavnosti. Komunalnemu gospodarstvu, ki ni le poraba, temveč najmanj tudi proizvod- nja in soustvarjanje drugih gospodarskih dobrin, dogovor ne omogoča učinkovitejše operative, niti učinkovitejšega samoupravljanja, zagotavlja pa večanje neproduktivnih in režijsko-administra-tjvnih zrastJin. (V mislih imamo komunalno gospodarstvo v občini Logatec; za Ljubljano je kajpak vse nekako drugače). Naravnost fantastičen je 4. člen dogovora Ta namreč »zagotavlja« pogoje za potrebno tehnično opremljenost in ustrezno število strokovnih in Zavarovanje goveje živine na področju Logatca Proizvodnjo hrane in živil živalskega Izvora stalno spremljajo nevarnosti, ki jih povzročajo bolezni, zasilni zakoli, ali pogini živali. Škoda se pogosto pojavlja in zato kaj hitro zamaje gospodarsko moč živinorejca. "Živinoreja je ena najpomembnejših vej našega kmetijstva saj daje večji del dohodka v kmetijstvu. Nevarnosti Je mogoče precej obvladovati s preventivnimi in represivnimi ukrepi. Toda kljub prizadevanju in skrbi veterinarske službe Imamo v živinoreji po statističnih podatkih stalno okoli 4 % do 5 % poginov in zasilnih zakolov govedi. Prav ti podatki nam povedo, da je za napredek živinoreje in stabilno proizvodnjo zavarovanje nujno potrebno. Z zavarovanci v družbenem sektorju so sklenjene stalne pogodbe, da se na osnovi bonusa ali malusa premija Izračunava na podlagi petletnega škodnega rezultata. Prav tako je tudi zavarovanje govedi v zasebnem sektorju gospodarska potreba In oblika zaščite živinorejske proizvodnje. Na območju občine Logatec je situacija naslednja: Trenutno Je zavarovanih okoli 350 glav živine oz 10% celotnega staleža kar pa ni preveč ugodno, glede na dokaj veliko število goveje živine na ob- močju občine. Na osnovi dogovora o kolektivnem zavarovanju goveje živine, katerega podpisniki so SIS za pospeševanje kmetijstva KZ SORA Žiri in KZ Logatec, Mercator-Klavnice in ZS Triglav smo na našem območju organizirali tovrstno zavarovanje. Zavarovalna skupnost Triglav je od 1. 4. 1983 zmanjšala premijo zavarovanja goveje živine od 5,4 % na 4,5 %. Da bi olajšali plačilo premije živinorejcem, so se uporabniki po pogodbi obvezali plačevati del premije Iz svojih sredstev za pospeševanje živinoreje. Tako SIS za pospeševanje kmetijstva prispeva 30 % KZ SORA In KZ Logatec 5 %, prispevek Mercatorja-Klavnice je 5 %. Tako kmetovalcu ostane za plačilo 945,00 din za glavo živine. Zavarovalna skupnost Triglav pa daje še posebni popust na število zavarovane živine in sicer: od 6 do 10 glav goveje živine 10 %, za 11 glav živine in več pa 20 % popusta. Zavarovalna skupnost Triglav jamči za pogin, zasilni zakol zaradi bolezni in nezgode in če je posebej dogovorjeno tudi za zdravljenje živali. Za učinkovitejše zavarovanje je odvisen razvoj organizirane kmetijske proizvodnje, zato mora zavarovanje postati sestavni del gospodarjenja. Mišo Nikolič drugih delavcev za TOZD oz. OZD v komunalnih dejavnostih. V nobenem od nadaljnjih in ne prejšnjih členov pa ne moremo zvedeti ne za načine ne za inštrumente, s katerimi bi realizirali napovedana »zagotovila«. V Logatcu so vse komunalne dejavnosti združene pri Gradniku, ki posluje kot enovita delovna organizacija z 80 % gradbene realizacije in le z 20 % komunalne realizacije. Iz fonda opravljenih ur za komunalne dejavnosti v letu 1981 (1970 delovnih ur) ugotovimo, da je izvajalo komunalne dejavnosti dnevno poprečno 8,75 delavcev. V resnici pa je komunalne naloge izvajalo občasno mnogo več delavcev, po potrebi, seveda kakor se je po potrebi tudi vključevala mehanizacija zdaj posamič, zdaj z več sredstvi. Zelo zanimivi so tudi finančni podatki. Vse združene komunalne dejavnosti so ustvarile v letu 1981 prihodka: 6.090.515 din Vseh odhodkov je bilo 5.990.267 din Dohodek 100.239 din Pri takem dohodku je možno zaposliti dodatno še četrt delavca, skupno torej devet delavcev. S tem številom zaposlenih v TOZD ali OZD ni mogoče zagotoviti učinkovitega izvajanja uprav Ijalskih, operativnih in samoupravnih funkcij. Upoštevaje raznorodnost del (vodovod, kanalizacija smeti, pokopališče, javna razsvetljava parki, ulice, zelenice ipd) ni mogoče istih delavcev razporejati zdaj k vodovodu, zdaj h kanalizaciji, zdaj k razsvetljavi, zdaj pa na pokopališče; vsako od teh del terja specifične strokovne, socialno zdravstvene in higienske ustreznosti. Za posamezne dejavnosti pa ni mogoča polna zaposlitev. Nekaterih dejavnosti je za 20% dnevne zaposlitve, nekaterih pa še manj. Preostanek časa bi morali delavci delati nekaj drugega, nekaj nekomunal-nega (In to skoraj 80 % časa). Tako bi bilo treba delavcem zagotavljati dodatne naloge kot stranske dejavnosti, vendar te stranske naloge bi po obsegu gotovo presegale čisto komunalno dejavnost torej ne bi segli daleč od sedanje organiziranosti; da o racionalizacijah niti ne govorimo. Navsezadnje smo nekoč čisto komunalo že imeli, vendar se je ravno zaradi socialne varnosti delavcev morala združevati v tako delovno organizacijo, da je lahko smotrno razvijala tudi temeljno dejavnost v celoti pa zagotavl) primeren dohodek, nemoteno in stalno komunalno oskrbo kraja Zdaj pa naj bi se vračali na preizkušeno spolzka tla čiste komunale. Brez P11' meme cenovne politike - in tu tiči bistveno vprašanje - tudi ni razvojnih m"2' nosti, tudi ne more bitj motiviranosti" vabljivosti za strokovnjake, ki bi se rw zaposlovali v komunali. . Še manj se zdi sprejemljiva možnos ustanavljanja medobčinskih organiz80.1 za izvajanje komunalnih dejavnos Razlike v posebnostih in v sistemih (Prl_ mer vodovodov) so tako samolasf posameznim družbeno političnim skup nostim, da bo težko poenotiti interes6 Precej negotovo ostaja tudi P°dr0^ intervencijskih aktivnosti (potrebe P nenadnih popravilih vodovodov, kan* zacije ipd.) Delavski svet Gradnika in izvršni o bor sindikata sta prepričana da si je *f ba prizadevati, da bi spremenili f6" vsem sistem izgub v komunalnem 9°s, podarstvu, da bi onemogočili nadaP razpad pomembnega, že ustvarjene!) narodnega bogastva hkrati pa omofl" čili nadaljnji razmah reprodukcije * kon, iz katerega izhaja dogovor, jen8 realen, vsaj za vsako okolje - za lofl8 . ko prav gotovo. Prav zato Gradnik prepričan niti v racionalnejše niti ne ekonomičnejše rešitve zakonskih ° ločb. Prav gotovo pa se nam ob dražje razmere, in celo za več denan manj narejenega. Gostje, zlasti iz medobčinskega bora sindikata in gospodarske zbor^ ce, so se sicer seznanili z naveden^ stališči delavcev Gradnika ven hkrati opozarjali na zakon, ki velja, kij" nedvoumen in ki ga bo težko sf>r6<1l. njati ali prilagajati, J učiteljici, ki je bila vabljena na sejo, je dejal, da ne morejo pričakovati, da bo hodila iz drugega kraja na vse sestanke, še posebno, ker ima precej dela z družino. Vendar pa je tudi poudaril, da šola mora biti središče dogajanja v vasi, naj bo kulturnega zabavnega ali kakšnega drugega Šola mora dihati s krajem in za to je odgovoren v veliki meri tudi učitelj. Toliko o seji. Ker sem že v začetku omenil ljudsko izročilo, moram takoj povedati, da danes še vedno živi, da gre glas še zmeraj od ust do ust da marsikdo še vedno kaj doda in odvzame. To je včasih dobro, včasih pa slabo, saj iz informacije nastane dezinformacija iz resnice neresnica, iz želje po izboljšanju obstoječega stanja pa nastane želja po zaviranju razvoja itd. In kaj nam je »prineslo ljudsko izročilo« v Lazah? Nekaj dni po seji je bilo slišati v Logatcu približno take govorice: da bodo v Lazah odklopili telefone, da bodo šolo zaprli, učiteljico pa postavili na cesto, ker ni družbenopolitično aktivna (ker ni član Zveze komunistov). Dragi Lažani, vložite več svoje energije v delo krajevne skupnosti, Socialistične zveze, mladine (ki je bila tako kritizirana na seji), izboljšajte delo svojih delegacij, predvsem pa pustite »ljudsko Izročilo« ob strani, ker lahko vse informacije dobite na primer na seji občinske skupščine; tam pa kot po pravilu nikoli niste prisotni. Marko Kek Do zaključka redakcije, učenci, o katerih govori pismo, še vedno niso prejeli plačila. Da bi malo osvetlili sliko o dogodkih v Petrolu - TOZD Motel Lom, smo o tem povprašali družbenega pravobranilca samoupravljanja. Njemu je namreč na prošnjo mladinski servis Postojna dne 24.10.1983 poslal odgovor, v katerem opisuje postopke za sprejem in delo dijakov v Motelu Lom. Iz odgovora je razvidno, da odnosi med mladinskim servisom in delovno organizacijo niso bili čisti, predvsem zato, ker Motel Lom ni izpolnjeval določil iz pogodbe. Tako so bile pogodbe med dijaki in servisom v večini podpisane šele po opravljenem delu, ker servis ni imel od Loma obljubljenih podatkov, da bi pogodbe lahko sklenil. Servis prav tako ni vedel, da je bilo dijakom obljubljeno plačilo po 72,00 din na uro. To je Lom obljubljal dijakom, čeprav so bile v pogodbi med Lomom in servisom, ki je bila podpisana 26. 5. 1983, navedene druge cene. Plačilo so dobili le tisti dijaki, ki so imeli urejeno dokumentacijo. Za mesec julij so dobili plačilo dijaki, ki so delali v bifejih v Postojni in Postojnčani, ki so delali v Logatcu. Meseca avgusta se je zataknilo pri izplačilu tudi za tiste, ki so imeli urejeno dokumentacijo. Lom namreč ni poravnal računa pri servisu do 10. 10. 1983. Do konca septembra ni dobilo plačila 51 dijakov. Za učence, ki še niso stari 15 let, servis ni vedel, da jih je Lom sprejel na delo. Lom je bil seznanjen, da servis ne zaposluje učencev, mlajših od 15 let Po prejemu potrdil o šolanju je servis ugotovil, da je Lom zaposlil tudi učence, ki še niso dopolnili 15 let Za te učence servis ni obračunal nagrade in je o tem tudi obvestil Lom z obrazložitvijo, zakaj jim nagrade ne more obračunati. O tem je servis pismeno seznanil nekatere učence, ki jim je, nevede, da še nimajo 15 let poslal v podpis pogodbo o delu Napaka je nastala zato, ker je servis poskušal na čimhitrejši način dobiti od učencev vse dokumente in jim kar se da hitro obračunati že tako zapozneli zaslužek. Po podatkih, ki jih je servis dobil v septembru, v glavnem od učencev in s pomočjo staršev, je ugotovil, da je bilo zaposlenih 11 učencev mlajših od 15 let Verjetno je, da se bo situacija uredila v dobro vseh prikrajšanih. Kaj pa učenci in dijaki? Svoje izkušnje z Lomom ne bodo pozabili saj je bila preveč grenka Drugo leto bodo za počitniško delo raje izbrali KLI ali Valkarton. Sreča. Kaj je to? Kam oblaki, preko polja kam? Za srečo, za boljšim. Kam pa jaz? 8. razred, zadnje leto. Potem? Kdo ve? V šolo, naprej. Za boljšim? Od nekdaj človek hrepeni za srečo. Je res sreča veliko znanja, dobra služba? Srečen je tudi kmet ko gleda kako se redi živina srečen je delavec, ko pride iz službe k družini. A to ni tista sreča. Vsi hrepenijo po drugi sreči. Vsi hrepene po nečem, česar nimajo. Bom srečen? Šole nihče ne mara, a brez nje ne gre. Zatorej: v šolo. Kako se bom počutil med novimi sošolci? Bom izdelal? Vse to se mi poraja ob tej misli. Kako se bom znašel v zame tujem okolju. Pa tudi če naredim šolo, kdo mi zagotavlja službo. Ob sedanji nezaposlenosti si negotov. Morda pa dobim dobro službo v tujini. A tu je domotožje. Morda sreča sploh ne obstoja. Človek nikoli ni zadovoljen. Vsega se ne da dobiti. Morda je najsrečnejši pastirček, ki piska na piščalko, neki veliki bogataš, ki ima že skoraj vse pa želi še več in ni nikoli zadovoljen. Sreča to je.. Kdo ve? Marko Jernejčič, 8,a OŠ Edvarda Kardelja Deset let delovanja planinskega društva Logatec Deset let obstoja planinskega društva je kratka doba. Društvo je bilo ustanovljeno 19. 6.1973 na pobudo planinskih idealistov in dolgoletnih ljubiteljev gora. Obdobje je dovolj dolgo, da se lahko ozremo na prehojeno pot in osvetlimo pomembne dogodke v našem razvoju. Če pogledamo nazaj, lahko presodimo, kako težko, obenem pa tudi uspešno, delo je bilo opravljeno v teh desetih letih. Ugotovimo lahko, da ima društvo pri nas potrebno osnovo za razvoj. Odvisno pa je od nas vseh, kako in v kolikšni meri bomo lahko v bodoče delali. Opravljeno delo, planinski kader, miselnost ljudi in pogoji v naši družbeni stvarnosti so porok da bo planinstvo zajemalo vedno širši krog ljudi in da se bo kvalitetno in kvantitetno strmo dvigalo. Morda bi na kratko poudarili najpomembnejše dosežke, s katerimi nas seznanjajo posamezni zapisi. Tako velja omeniti, da smo neprestano skrbeli za povečanje števila članstva, za načrtno in sistematično gojenje izletništva, da bi tako člani vsestransko spoznavali bližnji in bolj oddaljeni gorski svet Prizadevali smo si za prosvetljevanje planincev z raznimi predavanji in tečaji, za ureditev Notranjske planinske poti in Logaške planinske poti ter markiranje in vzdrževanje ostalih planinskih poti na našem območju. Ko ob 10-letnici našega obstoja prikazujemo našo razvojno pot, morda ne bomo dovolj podrobno in celovito predstavili vseh naših dejavnosti v okviru planinstva. Naj navedemo številčni prikaz opravljenega dela v tem obdobju: Planinsko društvo je v teku desetih let obstoja zabeležilo izreden porast članstva, tako da ima danes 423 članov, od tega 110 mladincev in 112 pionirjev Ta ugotovitev izpričuje, da je društvo pravilno dojelo širjenje množičnosti v planinstvu. Omenimo naj, da smo v času ustanovitve, to je le leta 1973 imeli komaj 48 članov. Društvo goji še naslednje dejavnosti: vzgojo planincev z raznimi predavanji in planinsko šolo, zanemarjali nismo izletništva. Ta dejavnost se izredno širi. Letos mineva 10 let odkar organiziramo izlete v okolico mesta, čez travnike in njive, skozi gozdove, na sončne jase, po strmih gorskih grebenih, na vrhove, včasih z bolj, včasih z manj srečno roko, vedno pa z iskreno željo, da bi naši člani in ostali občani videli čim več naravnih lepot in spoznali prav vse kotičke naše lepe domovine. Prav ta pestrost izletov je pripomogla, da smo dosegli naš glavni cilj - množičnost Do danes je bilo organiziranih 109 enodnevnih izletov in 15 daljših tur v Alpe. Poudariti moramo, da so naši planinci opravili poleg organiziranih še večje število individualnih izletov v naše gore in nekaj v tuje. Gojili smo tudi tradicije NOB s pohodi po partizanskih poteh. Uredili in markirali smo preko 250 km planinskih poti. Največ truda in požrtvovalnosti sta zahtevali Notranjska planinska pot ter Logaška planinska pot. Za omenjene poti so člani prispevali več kot 500 prostovoljnih ur. Od leta 1978, ko je bila NPP odprta, pa do danes jo je prehodilo že preko 250 planinceeeev. Leta 1974 je bila pri društvu ustanovljena alpinistična sekcija, ki seje pozneje preimenovala v alpinistični odsek. Danes združuje 12 izkušenih plezalcev, ki so aktivni, posebno v mladinski sekciji. V plezalnih šolah so si pridobili osnovno znanje v plezalni tehniki in s tem pobudo za nadaljnje delo v alpinizmu. V tem obdobju so alpinisti opravili 390 lažjih in težavnih vzponov v poletnem in zimskem času. Po zgledu mnogih planinskih društev, pri katerih že vrsto let aktivno delajo mladinski odseki, je naše društvo že pred nekaj leti želelo ustanoviti mladinsko sekcijo. Težave, s katerimi se je društvo spoprijelo, so bile vse prej kot vzpodbudne. Pri tem je potrebno poudariti, da je tu živeča mladina obremenjena z raznimi drugimi športnimi panogami, da je bilo za planinstvo premalo časa. S predavanji domačih in tujih predavateljev in z organiziranjem izletov je mladinska sekcija zaživela in postala zelo aktivna. V društvu je skoraj polovica članov mlajših od 27 let Ugotavljamo, da se je društvo organizacijsko utrdilo in okrepilo in s pravilnimi prijemi povezovalo svoje članstvo, z družbenopolitičnimi organizacijami pa našlo in znalo voditi pravilno politiko sodelovanja. Ob tem poudarjamo, da je Socialistična zveza pokazala veliko razumevanje za delo, razvoj in uspeh planinstva. Za vestno planinsko in politično delovanje je OK SZDL društvu podelilo priznanje »Srebrni znak OF«. V okviru SZDL, v kateri tudi planinstvo opravlja svoje lepo in plemenito poslanstvo, ko našemu delovnemu človeku posreduje celo vrsto vrednot ki krepi telo in duha, združuje društvo mnogo aktivnih obiskovalcev gora, s čimer prodira do vsakega občana in ga tako navdušuje za hojo v gore. Individualni in prostovoljni način dela ustvarja podlago za potrebe obrambe domovine. Vsak aktiven planinec ima privzgojene mnoge telesne in duhovne lastnosti, ki jih terjamo od pripadnikov oboroženih sil. Planinstvo ne pozna ozke zaprtosti v krajevno skupnost Dejavnost sama sili k širini, menjavi ciljev, zato so izleti, odprave in druge planinske prireditve nekaj normalnega. Sklepajo se bratstva med društvi, udeleženci teh akcij spoznavajo širšo domovino in njene posebnosti. Lahko trdimo, da so prav planinci tisti, ki najbolj spoznajo vse skrite kotičke svoje ožje in širše domovine in so tudi zaradi tega zavedni nosilci ideje o bratstvu in enotnosti. Krajevne organizacije splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite lahko kadrujejo iz planinske organizacije in pridobe telesno, fizično usposobljene kadre. Danes je planinstvo vse bolj družbeno pomembno, kar je povsem utemeljeno. Z njim hočemo pri sodobnem človeku ohraniti določene lastnosti, ki jih v urbaniziranem okolju izgublja, so pa nujno potrebne za njegov normalni razvoj. Med temi je pomembna predvsem hoja telesno gibanje, ki je za zdravje nujno potrebno. Prav zaradi tega posveča planinstvo danes posebno skrb tudi varstvu naravnega okolja. Če hočemo pravilno opredeliti pomen slovenskega planinstva v njegovem zgodovinskem razvoju, se moramo vsaj na kratko seznaniti z dejavniki, ki so sprva ovirali, kasneje pa pospeševali njegov razvoj v raznih dobah razvoja človeške družbe. V Ljubljani se je leta 1871 osnovalo majhno društvo »Družba ljubiteljev gor« Društvo je bilo naklonjeno Nemcem. Nemci so pričeli uporabljati naše gore za svoje germanizatorske namene. V Celovcu, Ljubljani in Celju so se začela ustanavljati nemška planinska društva -DOAV, ki so začela graditi planinska pota in domove. Gore na slovenski zemlji so bile »nemške«, vsi napisi, medsebojni jezik planincev, vsi prvenstveni vzponi na vrhove so bili nemški. Slovenci se še niso prebudili in so polagoma capljali za svojim nemškim gospodarjem, a bili so veseli lepo izdelanih poti in kažipotov. Izjemi sta bila France Kladil-nik in dr. Henrik Turna. Posebno slednji, katerega lahko uvrščamo med ustano- vitelje slovenskega alpinizma, je pn°e stopati kot prvi na vrhove in Nemce"1 odvzemati slavo. Tako se je v začet* popolnoma sam boril proti nemšker* navalu. Troje mladih planincev, ki je redn" obiskovalo gore, je najprej spozna1 nujnost obrambe proti nemški agresil1 ustanovitvijo slovenske planinske orfla nizacije. Na izletu na Stol so si leta 18*| obljubili, da ne odnehajo prej, dokler n osnujejo take organizacije. Hitro so pn; čeli širiti to misel ter so imeli leta 18^ že toliko članov, da so izvedli ob* zbor, na katerem je bilo ustanovljen »Slovensko planinsko društvo«. Naše gore so postale slovenske." šla je mlada generacija, ki je priroC planinstvo nove revolucionarne ideje, menjala planinstvu obliko in vsebin" Mladino niso več zadovoljevale izd* ne poti, iskala je več, skušala je dvig" slovensko planinstvo na nivo sosedn) naprednih narodov. Slovensko p*** stvo je doživelo velik rr razmah in v*1 čilo široke množice ljudi. Do zloma sta re Jugoslavije je postalo planinstvo la širokih množic slovenskega ljudstva se je zaradi tega moglo pojaviti M* ostalih oblikah kulturne dejavnosti Prva svetovna vojna je močno zi delo SPD, ki pa je po končani vojni zfr pet zaživelo in se razmahnilo, saj je 01 naša zemlja vsaj deloma osvobojena1 pod dolgoletnega avstrijskega jam1. Slovensko planinstvo je z osvobodita pridobilo široko področje udejstv0'' nja, ki je pomenilo močno protiutež 8 manskim organizacijam, ideja Dra,sn. med slovanskimi narodi se je v plan stvu močno utrdila. v Tak je bil razvoj do pojava fašizma Evropi. Radostno planinstvo je zam ' ojekleneli rodjugoslovenskih planine je v veliki večini odšel v borbo P' . okupatorju. Bili so aktivisti, kurirji, b0' V gorah se je začul namesto pesmi,K na in cepina glas puške. Mnogi plan' so se v tej borbi prekalili, mnogi son pojili naše gore s krvjo. Po zmagi jen stopila nova doba. Družba se menj8.^ korenu, pod vplivom novega časa novih pogojev. Tudi naše planinstvo' doživelo spremembo. Po svojih zun njih in notranjih oblikah je moralo govarjati duhu delovnih množic. .j Pri nas se ustvarja nova družba delovnih množic so uprte v nas in jo novih idej in pozivov. V planinstvu l ko preidemo v vodstvo. Planinstvo o dočnosti bo dejavnost človeka na re Nadaljevanje na 7. a*8"' čak* DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE set let delovanja planskega društva Logatec pjevanje s 6. strani ^osnovah in krepitev telesa in duha s TOznavanj em resničnih odnosov in °*aza razmerja med človekom in pri- Ob zaključku lahko ugotovimo, da je naše planinstvo v desetih letih stopilo precejšen korak naprej v svoji kvaliteti in kvantiteti. Zasluga ne gre le posameznikom, ki so pripomogli do tega uspeha, in naši celotni planinski skupnosti, temveč predvsem tudi naši socialistični družbeni ureditvi, s katero so dani vsi pogoji za čimvečji in smotrnejši razvoj planinstva in alpinizma pri nas. Janez Čanžek ^ enoti Boška Šipke dobrodošli, mladi tovariši vojaki * temi besedami so starešine in °laki vojašnice »Logaški bataljon« čakali nove tovariše, ki so prišli v j*'atku oktobra na služenje vojaška roka. Negotovost novincev, ki žr>ačilna za prve dni, je trajala le 19|o časa, ker je bil sprejem, na ka-(!Baa so naleteli že dokaz, da so ,J'8|i v enoto v kateri se lahko poču-*'kot doma. ko so svoje obleke zamenjali z /'''orrnami, so se postavili v zbor. S j*11 se je slovesno začel vojaški . uk še ene generacije vojakov 9*6 armade. .'bor je sprejel komandant Vido-y Pantelić, ki je ob tej priliki po-'avil mlade vojake in jim zaželel °Qo uspehov pri vojaškem po- guje tradicije Logaškega bataljona. Nove vojake sta pozdravila in jim zaželela mnogo sreče tudi tovariša Boško Šipka in Jože Konda. Slovesnost je bila zaključena s podelitvijo oborožitve, ob tem pa so komandirji nižjih enot vojakom čestitali in jih opozorili, da ga dobro teoretično in praktično spoznajo, z željo, da ga ne bi nikoli uporabili. S tem je bila spet potrjena misel tovariša Tita: »Pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna, delajmo, kot da bo še sto let mir!« Azmir Čvorak Naša skrb mora biti posvečena mlademu rodu Vsi, ki si prizadevamo, da bi otroci In mladina Imeli srečno In vedro mladost, se trudimo, da bi v naši občini zaživela Zveza »društev« prijateljev mladine. Za mir smo risali mir V zadnjem času po vsej Evropi potekajo mirovne manifestacije. Nekaj jih je bilo tudi v naši republiki in ene smo se udeležili tudi mi. 24. oktobra praznujemo dan OZN, zato smo se člani kluba OZN na naši šoli v soboto, 22. oktobra odpravili na mirovno manifestacijo v Koper. Čeprav smo morali zjutraj zgodaj vstati, smo bili vseeno dobre volje. V Kopru smo odšli v Dom heroja Tita, od tam pa smo skupaj z udeleženci poletne politične šole klubov OZN Slovenije odšli na Semedelsko cesto, kjer smo risali na temo RIŠEMO ZA MIR - RIŠEMO MIR. Ker nas je bilo veliko, smo se klubov-ci naše šole razdelili v dve skupini. Prva skupina je narisala zemeljsko oblo, v kateri je obris sveta med SZ in ZDA pa smo narisali otroka ki v roki drži atomsko bombo in kriči: »Nočemo vojne« Druga skupina je narisala zemeljsko oblo s stopinjsko mrežo. V severno po-luto smo narisali goloba miru, v južno pa tri otroke različnih barv, ki se vzpenjajo po mreži proti golobčku. Ob 12.30 smo se zbrali pred trgovino Soča od koder smo s parolami, zastavami in glasnimi vzkliki odšli po koprskih ulicah. Na vse grlo smo vzklikali: »Mi smo za mir, za mir, za mir.« Po končani manifestaciji smo odšli v kulturni dom, kjer je bila proslava ob 24. oktobru - dnevu OZN. Po proslavi smo si ogledali mesto, ob petih pa smo krenili proti domu. V Logatec smo prišli dobro razpoloženi in še vedno vzklikali: »Mi smo za mir, za mir, za miri« Barbara Rožmanec, 8d OŠ »8 talcev« Logatec las 'n usP°sablJanJu za obrambo 6 socialistične samoupravne Pnosti. V svojem govoru je spre- gu tov, i 0ril tudi o težki mednarodni si-(,9c'ii in o trenutnem gospodar-J^1 Položaju, v katerem se nahaja . »a skupnost. Iz tega izhajajo tudi C" PriPao,nikov JLA. Tovariš ^'alič je poudaril, da je mogoče le z ^sko stopnjo borbene pripravlje-EJJ odvrniti možnega napadalca od *8°vih neprijateljskih namer. s Nadaljevanju je bodoče vojake C2r>al tudi s kvalitetami enote, v . ,6ro so prišli na služenje vojaške-u8 r°ka, ter z njenimi dosedanjimi l^fii pri izgradnji borbene pripravnosti, izrazil je prepričanje, da K đ° tudi oni dali svoj prispevek pri Se9anju rezultatov enote, ki ne- Namen te občinske zveze je, da povezuje in združuje vse družbene dejavnike, ki se zavzemajo za vzgojo mladega rodu, za normalen in zdrav razvoj mlade osebnosti - pa ne samo telesni razvoj, ampak tudi duševni in moralni. Nalog je veliko, zato naj omenimo samo nekatere: - obravnavanje vseh vprašanj, ki zadevajo življenje otrok in mladine, njihovo telesno in duševno zdravje, predšolsko, šolsko in izven-šolsko vzgojo in izobraževanje, prosti čas, rekreacijo, socialno in zdravstveno varstvo; - prizadevanje za ustanavljanje ustanov za vzgojo in varstvo otrok -počitniške domove in tabore, igrišča, kopališča, čitalnice, knjižnice ipd. - ter prizadevanje, da se v njih razvija otrokom in mladini primerna dejavnost; - prizadevanje, da socialna in zdravstveno ogroženi otroci in mladina pridejo v zdravilišča, okrevališča in na letovanja; - z drugimi dejavniki pomaga razvijati in usmerjati delo Zveze prijateljev; - razvijati in usmerjati prosti čas otrok in mladine, - usmerjanje svojih društev, da se vključujejo v dejavnost šole in VVZ; - spodbujanje in sodelovanje pri organiziranju dejavnosti vzgojno-varstvenega - samoupravno izobraževalnega dela s starši; - skrb za kulturno-umetniško vzgojo otrok in mladine ter spodbujanje njihove aktivnosti na tem področju. Snježana ROJEČ STARŠI PREDŠOLSKIH OTROKI V naslednjih dneh boste po pošti prejeli vprašalnik, s katerim želimo dobiti nekatere odgovore o oblikah varstva predšolskih otrok v občini. Prosimo, če si vzamete čas In pazljivo odgovarjate na vprašanja Sadove raziskave bodo poželi vaši otroci In nenazadnje tudi vi sami. Zahvaljujemo se vsem za sodelovanje! Delovna skupine pri skupnosti otroškega varstva Občine Logatec ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta IVANA RUDOLFA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom sodelavcem KLI Logatec, železničarjem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje in vence. Zahvaljujemo se tov. Černetu za ganljive besede, gospodu župniku za opravljeni obred ter pevcem in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo družinama Nartnik in Nagode, ki sta nam pomagali v najhujših trenutkih in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Žena Tončka, sin Janez in hčerka Mateja Ob boleči izgubi mojega moža, očeta, tasta in dedka JOŽETA TURKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za denarno pomoč. Posebna zahvala dr. Skvarči in ostalemu zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin v zadnjih urah in vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam kakorkoli stali ob strani ob težkih urah slovesa. Žena Kati in vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti JOŽETA LUŠINE se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem ter delavcem KU-TOZD DP za pomoč, ki so nam jo nudili ob tej izgubi. Žalujoči LUŠINOVI ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, ata, starega ata in sina VIKTORJA BIZJAKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter vsem, ki so darovali cvetje in vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala delovni organizaciji Valkarton in njegovim sodelavcem za obiske med boleznijo v bolnici in na domu ter za denarno pomoč in darila. Zahvala Moškemu pevskemu zboru iz Dolenjega Logatca za zapete žalostinke in predstavnikoma Valkartona in KS Hotedršica za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi dr. Vodopivcu za lajšanje bolečin v zadnjih dneh, obratu IMP Godovič za pomoč in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žena Olga, sin Marjan, hčerka Ivanka z družino in mama Lojzka Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: Enciklopedija Jugoslavije I. Vlado Smk: Na temo družbenosti mladih Jerca Vodušek-Starlč: Začetki samoupravljanja v Sloveniji Anton Ramovš: Slapovi v Sloveniji Sergej Vrišek: Baročno kiparstvo na Primorskem Partizanska bolnišnica »Franja« Raymond Moody: Življenje po življenju Friedrichs, Schatt: Mlkroelektronlka in družba - v dobro ali zlo? Umberto Cerront: Tehnika in svoboda Buchenwald - zbornik Ivan Arallca: Koža za boben Ronald Clark: Vojni zmagovalci Wanda Bonando Vezenje LEPOSLOVJE: Radko Polič: Spoznanje Rudi Hrlberntk: Opredelitev Karel Grabeljšek: Cerkveni maček Tone Peršak: Prehod Boris Rezek: Zabrisane stopinje Marjan Rožanc: Roman o knjigah Bazillja Pregelj: Moj oče Pavle Ugrtnov. Naloženo življenje Florjan Upuš: Odstranitev moje vasi Tone Pavček: Dediščina Peter Handke: Napačna kretnja Jaroslav Boček: Primer doktorja Karpate Amrita Pritam: Nihče ne ve Ana Maria Matute: Prvi spomin Madelalne Brent: V znamenju tigrovih oči Olga Ivinska: Leta s Pasternakom Heinrich BOH: Izgubljena čast Katharlne Blum Allce Ekert Riž Iz srebrnih skledic Thomas Hardy: Casterbrlški župan Jean Cassou: Zapisan svobodi KNJIGE ZA OTROKE: Kristina Brenk: Partizanska bolničarka Smlljan Rozman: Mezlnček in Mezlnčica Ivan Bizjak: Korenine našega časa Lojze Kovačič: Zgodba o levih In levčku Karel Širok: Trije bratje in trije razbojniki Vladimir Kavčič: Nevarna pot Polonca Kovač: Špelce Franček Rudolf. Volčje In lisičje Vladimir Nazor: Veli Jože Nanevskl Duško: Vilinski konjič Lewis Carroll: Alica v čudežni deželi Morda niste vedeli, da... ... je Ženski nonet aktiva kmečkih žena v oktobru pričel z rednimi vajami? Vaje ima vsak drugi teden ob ponedeljkih in petkih. Nonetu sta se pridružili novi pevki, ker sta dve morali opustiti petje. Prvi nastop je bil 12. novembra na otvoritvi razstave v Žireh. ... so člani dramske skupine KUD prav tako pričeli z vajami? Pod režijskim vodstvom Zofke ZAGORIČNIK bodo pripravili komedijo Trije vaški svetniki. Predvidevajo, da bo premiera konec decembra. ... ima mladinska organizacija iz Rovt še vedno velike probleme, kje najti prostor za sestanke, igranje šaha, namiznega tenisa itd? Preden se je žirovska Al-pina naselila v stari šoli, so imeli prostor tam. Sedaj, ko je v šoli obrat pa so mladi brez svojega prostora. Kljub vsemu so dejavni na vseh področjih življenja in dela v KS. Sestanke imajo v dvorani Zadružnega doma v Rovtah. Drugače pa se v jesenskem in zimskem času srečujejo na snežnih poljanah ali pa ob partijah šaha v obeh gostilnah. V spomin in opomin Žalobno in toplo se je poigravalo sonce ob dnevu mrtvih. Zgrnila se je množica ob spomeniku padlim za svobodo, za novi red, za... lepši svet za bolj človeško človeštvo. Nemi trenutki spominov In premislekov. Vmes žalostlnka godcev, pa pevcev, govornika beseda hvaležnosti in pretresa okrutnosti plaha duša mladega recitator-ja. Vse v spomin In opomin. In žalobno sonce, zdaj že manj toplo, zroče na trumo, kije brezoblično hacala proti spomeniku padlim v I. svetovni vojni... Spet spomini spet premisleki In žalostinke za spomin In opomin. In še bolj žalobno sonce je utrujeno zrlo še na boli brezoblično trumo, ki se le zgrinjala proti spomeniku žrtev na pokopališču. In spet žalostlnka In premisleki In žalostlnka za spomin In opomin. Med naličjem In grobovi je komaj kanček resnice: manj za spomin, vse več za opomin. Maš ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žena mame, mome HILDE DOLAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ph' jateljem za izraženo sožalje in darovano cvetje ter vsem, k' ste jo spremili na zadnji pot'-Hvala dr. Skvarči za dolgoletno pomoč v zdravljenju, gospodu župniku, pevcem in tov. Černetu za poslovilne besede Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsi njeni Po dvomesečnem odmoru smo spet s kegljanjem. V soboto, 10. 9. ""3, je bilo organizirano tekmovanje v j^astitev praznika občine Logatec, na zberem je sodelovalo 41 tekmovalk in ^rnovalcev. V septembru je na republiškem pr-^stvu za mladinke posamezno zastoja logaško društvo Jana ARHAR in j^adla zelo dobro 13. mesto. Na pr-"^stvu za članice je Iva MAGLICA zapi 29 mesto, tudi zelo dobro, glede ^ kvaliteto in število ostalih tekmovalk. V pripravah za svetovno prvenstvo v ^Ijanju v Ljubljani so se vsa tekmova-* začela prej kot je bilo v navadi. Tako StTlo v oktobru že odigrali v primorsko- J°tranjski ligi dve koli tekmovanj za *sko in moško ekipo in dosegli na-Nnje rezultate: <6r>ske 6 x 100 lučajev mešano: [kolo; Satec - 2224 kegljev : Proteus Po-J*a - 2021 kegljev kolo: ^Satec - 2160 kegljev : Tekstina Aj- koi, •ina - 2208 kegljev :i 6 x 200 lučajev mešano: (jj-— - 4785 kegljev : II. Bistrica - Sk>; kegljev ^r~jc - 4787 Kegljev: Luka Koper -kegljev ]t°alinarsko športno društvo Logatec Priredilo ob zaključku balinarske se-J16 1983 balinarski turnir. Na balinišči Krištofu se je zbralo presenetljivo ^'ko število domačih ekip z izjemo Jj5t°v z Vrhnike. Nastopalo je enajst ft kar je razveseljivo za nadaljnji raz-• balinarskega športa v Logatcu. Kot 'rada najboljšim ekipam je bilo napisnih pet pokalov, ki smo jih naredili |/ doma, in to domači samouk Franc P*0, kateremu se ob tej priložnosti ^valjnio,— Teki aliujemo. hiovanja so bila zanimiva in kako- - ..vTai ga 3u uiia «i m i liva u i i\oiw- Za prijetno vzdušje je poskrbel ^Predsednik Nedeljko Mrvoš. S svo-^kipo je pripravil pravi lovski golaž, ki 9ledalci in igralci po mili volji do-Ij brezplačno. Turnir se je končal ob t^30- Po konččččanem turnirju smo ^'9ralci in ostali, ki so kakorkoli po-( Bali prj organizaciji turnirjev in vesolj 0(išli na piknik k »Pavletovemu« vi-jj** kjer sta nas čakala dva odojka in k 9I za žejo ter veselje. ;stitve. >nika 3. Logatec 2. 4. Ratko (Logatec) 5. DU (Logatec) te ekipe so prejele pokal 6. Laze, 7. Naklo, 8. ŽTP (Logatec), 9. Mladina 10. Jačka, 11. Rovte. Člani Skakalne sekcije Smučarskega kluba Logatec so se v letošnji jeseni lotili obnove 35 m skakalnice na Sekirici. Pionirji so pod vodstvom Janeza Loštreka in Andreja Razložnika uredili naravni del zaletišča in odskočno mizo, starejši člani sekcije pa so priskočili na pomoč pri korekciji profila doskočišča in postavili 10 m umetnega zaletišča ter sodniški stolp. Za obnovo skakalnice so člani sekcije in ostali sodelavci vložili preko 300 ur prostovoljnega dela Skakalnica, ki je prepotrebna za vadbo pionirjev, je tako pripravljena za prvi sneg. Janez TURK Sezona »suhih« tekov in maratonov počasi mineva in začenja se sezona tekov na smučeh. V vsaki številki Logaških novic vas bomo skušali obvestiti o vseh nastopih in dosežkih naših predstavnikov na teh tekmovanjih, včasih pa tudi o pomembnejši dejavnosti v sekciji. 15. oktober 1963 - Šmartno Štiri kilometre dolgo progo s 400 m višinske razlike je »napadlo« okrog 80 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj naših. Na koncu so bile uvrstitve zelo ugodne za nas, saj je Urška Fečur v ka- tegoriji članic do 30 let dosegla prvo mesto, Mojca Šemrov je bila tretja, Mi-lojka Cigale pa četrta. Med člani do 40 let je bil Tone Nagode enajsti. 23. oktober 1983 - Logatec Organizirali smo akcijo čiščenja in urejanja tekaške proge za novoletni tek (po koledarju SZS bo 3. januarja). Akcije se je udeležilo 24 rekreativcev in tekmovalcev sekcije za teke, uredili pa smo celotno dolžino proge. Razveseljivo je to, da so nam na pomoč priskočili tudi starejši (večina je v različnih športnih društvih že sodelovala). Vsem se za pripravljenost in delo zahvaljujemo. 20. oktober 1983 - Kranj Več kot 800 tekačev in tekačic je sodelovalo na letošnjem zadnjem mara- tonu v Kranju. V ugodnem vremenu in zgledni organizaciji je prireditev dobro uspela, dobri pa so bili tudi rezultati naših predstavnikov. Med 60 tekmovalkami na 10 km je bila Urška Fečur tretja, Mojca Fečur pa šesta. Med 170 tekmovalci v moški kategoriji je bil Rafael Mam deseti, Andrej Fečur 24, Marko Leskovec 36, Uroš Teršar pa 40 Mladinke so tekle mali maraton (21 km). Mojca Šemrov je bila tretja Judita Sovan peta, Milojka Cigale pa šesta. Sredi decembra bo v počastitev 75-letnice telesne kulture v Logatcu pripravljena razstava. Med drugimi bo s svojimi eksponati sodelovala tudi naša sekcija. Če vas zanimajo dosežki v zadnjem času, vas vabimo, da razstavo obiščete. Taborjenje v Maredi V začetku novembra je imel odbor za pripravo in izvedbo taborjenja pri TTKS Logatec zaključno sejo. Člani odbora smo ugotovili, da je bilo taborjenje izpeljano v zadovoljstvo vseh udeležencev, prav tako pa so bili zadovoljni tudi starši otrok. Stroškovno je bilo taborjenje pokrito s prispevki udeležencev in z dotacijo TKS Logatec. V obeh izmenah je taborilo okrog 180 udeležencev (v vsaki 85). Ker je vodnike zagotovilo vsako društvo za svoje člane, so bili v jutranjem in večer- 9atec 1. nem času treningi (nekatera društva so jih imela več, nekatera manj, odvisno od predhodne fizične pripravljenosti). V prostem času je bil organiziran tečaj plavanja in kar precej otrok je dobilo bronasti, srebrni in zlati znak »delfin-čka«, kar pomeni določeno stopnjo znanja plavanja V večernih urah so bili običajno kul-turno-zabavni večeri, kjer so sodelovali vsi, organizacija pa je bila največkrat v rokah vodnikih. Tu lahko omenimo tudi sodelovanje s taborniki iz Ajdovščine, ki so imeli svoj tabor v neposredni bližini in so nas dvakrat povabili v goste. Tako smo si na predvečer 22. julija ogledali film o Titu, mi pa smo kulturni večer namenjen prazniku zaradi menjave izmen prav na dan pred praznikom imeli kasneje. Člani odbora za pripravo in izvedbo taborjenja že sedaj razmišljamo, kako taborjenje v prihodnjem letu še bolj približati uporabnikom, saj bo verjetno še več zanimanja zanj. Največ časa smo porabili za razgovor, kako še ceneje pripraviti taborjenje, in že našli nekatere možnosti. Upajmo, da bo lahko odbor svoje zaključke za taborjenje v prihodnjem letu izpeljal in bo na svoji zaključni seji spet lahko ugotovil, da je tako taborjenje potrebno predvsem naši mladeži, ki morda nima vedno možnosti preživeti počitnic ob morju (predvsem pa ne po tako nizki ceni). IMEL vabimo vas Filmski spored za december 2.-4. hongkonški pustolovski ZMEDA V BATTLE CREEKU, re- žija R. Clouse, glavne vloge J. Chan, J. Ferrar, K. de Bell 3. -4. ameriški vvestern ČEJENI V BOJU ZA ŽIVLJENJE, r. K. Merrill, gl. vi. T. Hovvard, J. Ramar 6. ameriška risanka SNEGULJČICA, r. Walt Dlaney (ob 16. uril) 6. hongkonški pustolovski ZMAJ, MLADI GOSPODAR, r. G. Ho, gl. vi. F. Kim, B. Lee 9.-11. ameriška komedija ČRNI SIN, r. M. Shultz, gl. vi. G. Segal, J. VVarden 10.-11. slovenski erotični MAŠKARADA, r. B. Hladnik, gl. vi. Igor Galo 13. ameriška komedija SEDEČE RACE r. H. Jaglom, gl. vi. M. Emil, Z. Norman, P. Tovvnsend 16. -18. ameriški triler ULICE NASILJA, r. M. Mann, gl. vi. J. Caan, T. Weld, W. Nelson, J. Belushi 17. -18. ameriška komedija VROČE POSTELJE, r. L. Zampa, gl. vi. S. Kristel, U. Andress, L. Antonelli, M. Vitti 20. italijanska komedija SOSEDA, r. M. Tarantini, gl. vi. E. Fe- nech, R. Montagnani 22. program ameriških risank ZAJČEK DOLGOUHEC, r. C. Jones (ob 16. uril) v okviru prireditev dedka Mraza 23. -25. ameriški pustolovski PESTI IN KREMPLJI, r. G. Ho, gl. vi. X. S. Li, C Shan 24. -25. zahodnonemška komedija LJUBEZENSKI HOTEL NA TI- ROLSKEM, r. F. Antel, gl. vi. T. Torday, F. Muliar 27. ameriški pustolovski RAZBOJNIK Z MODRIMI OČMI, r. A. Danetti, gl. vi. F. Nero, D. di Lazzaazaro 30.-1. hongkonški pustolovski POHABLJENCI - MOJSTRI, r. G. Ho Številke za delegate (iz delegatskega gradiva) - Razloži mi, revi delegatu: Koliko je to - 2.526 tisoč din. - Ah, beži beži; to je, ja, enostavno: dvatisoč petsto šestindvajset tisoč dinarjev! - A, saj re ... Maš V zadnjih Logaških novicah je imel svoje prste zraven tudi tiskarski škrat ki Ja zamenjal Staro pot In Klanec z Novo vasjo. Upajmo samo, da naši poštarji ne bodo raznašali pošto po njegovih »škratastih navodilih«. Imel KULTURNA KRONIKA ODKRITJE SPOMENIKA »VSEM ŽRTVAM FAŠIZMA« -Veliki rumeni dvojezični lepaki so vabili 18 sept. 1983 na Col v repentabrsko občino, kjer je bila velika manifestacija ob odkritju spomenika »vsem žrtvam fašizma« Slavnosti so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitične skupnosti iz Logatca in Pihalni orkester. Logaški gostje - pobratimi - so se ob zvokih pihalnega orkestra poklonili takoj ob prihodu na Col Francu Nemgarju, ko mandantu XVIII. Bazoviške brigade, ki je prav tu padel na pragu svobode Pravzaprav koračnice logaških godcev so tudi naznanjale praznični dan. In res: popoldne se je zbrala več kot tisočglava množica k odkritveni slovesnosti (žal, premalo ljudi s tostran meje!). Tamkajšnji župan Pavel Colja in tudi slavnostni govornik Milan Pahor sta poudarila trdoživost kraškega človeka v uporu zoper fašistično nasilje, neodjenljivost bojevnikov za novo družbo brez sovraštva, ki naj živi v demokratični svobodi, odprta vsem človekoljubnim idejam Namenoma je bilo odbrano mesto za spomenik vsem žrtvam fašizma prav ob vstopu v vas Col, kjer leži velika kamnita gmota, kot bi opozarjala mimoidoče: taka sem kot rod, ki biva tod. Arhitekt Darko Jagodic je z nekaj ureditvenimi posegi z izrednim čutom za estetsko uskladitev oblikovalnih posegov z naravo ustvaril prelepo celoto - plošča, skala, park - vse kot trajna zaprisega človekoljubju. Logaški Pihalni orkester je pod vodstvom Toneta Mačka uspešno sodeloval v bogatem kulturnem sporedu, ki so ga dopolnjevali še recitatorji kulturnega društva »Kraški dom«, recitatorji gledališke skupine iz Tržiča ter moški pevski zbor »Vasilij Mirk« s Prošeka -Kontovela, ki je del svojega sporeda odpel tudi ob spremljavi logaških godcev. Spomenik »vsem žrtvam fašizma« so prevzeli v varstvo vsi demokratični Slovenci in Italijani. Srečno novo leto 19841 Na/ s to že//o pričnemo zapis o filmskem sporedu zadnjega meseca v letu. Času in zimi primerno bomo skušali razgreti domišljijo, zato so filmi bolj zabavno ubrani, posebej pa smo mislili na najmlajše, ki si bodo lahko ogledali v tem mesecu kar dva programa risank. Enega prinaša s seboj dedek Mraz. Pa o tem nekoliko pozneje. Začnimo z zanimivim filmom, ki pa na žalost ne nosi v sebi kakega globljega sporočila. Po mnogih letih si bomo lahko ogledali »neprirejeno« Hladnikovo MAŠKARADO, film, ki je ob nastanku močno razburil duhove zaradi erotičnih scen in zaradi odpovedovanja avtorja Boštjana Hladnika filmu. To je storil namreč zato, ker so film ob prvem predvajanju skrajšali, režiser pa se je taki verziji odpovedal. No, časi so se nekoliko spremenili, predvsem po zaslugi programske politike naših distributerjev In ljubljanskega kina Sloga. MAŠKARADA bo pri nas na sporedu med prvimi v Sloveniji In če že ne drugače, si jo je vredno ogledati že Iz radovednosti. Verjemite, da smo videli že kaj bolj vprašljivega, tudi v slovenskem filmu. Od erotike skočimo k Izredno kakovostnemu filmu ČEJENI V BOJU ZA ŽIVLJENJE. Posebej opozarjam na ta film zato, ker je to prvi poskus posneti film o Indijancih v njihovem jeziku. Zgodba je čudovita mešanica legende in resničnosti Stari Čelen umira, pripoveduje zgodbo svojega življenja in o sovraštvu s plemenom Vrane. Ko ga polagajo k počitku, Vrane napadejo In duh Starega bojevnika se prebudi... Ves film je posnet v Izrednem vzdušju, h kateremu vsekakor pripomoreta originalni jezik Čejenov In pa impresivna vloga angleškega Igralca Trevorja Howarda. Vsekakor vredno ogleda tudi za neljubltelje Indijanarlc. Odlična kriminalka ULICE NASILJA, v kateri blesti James Caan, bo na sporedu sredi meseca. Obračun v podzemlju Chl-caga je tema, ki smo je bili vajeni Iz časov petdesetih let, ko je ameriški film blestel s prizori iz betonske džungle. Danes se le redkokdo loti tematike gangsterjev znamenitega Chlcaga, res pa je tudi, da so časi drugačni tudi v tem velikem mestu srednjega zahoda Združenih držav. Zgodba pripoveduje o gangsterju, ki deluje sam, ko pa se zaradi velike akcije poveže z več drugimi sodelavci, se mora vse skupaj končati z nasiljem. Kruto podzemlje, ki pa ima svoja pravila. Film bo gotovo ugajal ljubiteljem takotmenovanlh psiholoških krlminalk. Opozorim naj še na Johna Belushija, prezgodaj preminulega igralca, ki smo ga v Logatcu že videli v BRA TIH BLUES in v SKRIVNOSTNI SOSEDI. Vrednejša le tudi komedija SEDEČE RACE, v kateri spremljamo burno potovanje skupine mladih, ki se polastijo denarja, da si pač privoščijo dan ali dva »krepke« zabave. Vse skupaj se sprevrže v policijski pregon, ki pa ni tako resen, kakor bi bilo sklepati. Film dobre zabave. In na koncu, kot sem že obljubil, beseda, dve o risankah. V torek, 6. decembra, bo na sporedu znamenita SNEGULJČICA, celovečerna risanka, ki je nastala že pred vojno, a še danes očara s svojo duhovito animacijo In pravljično iskrenostjo. Film ni treba posebej priporočati, povem naj le še dejstvo, da je film nepreklicno zadnjič v Jugoslaviji, saj je tako preklemansko drag, da si ga v prihodnjih letih naši distributerji gotovo ne bodo mogli več privoščiti. Še sedaj velja kot deset drugih filmov skupaj. Vendar - v Logatcu smo ga v treh letih le predvajali dvakrat, cena pa ne bo nič višja od običajne. Pri-dltel Prvič pa nam dedek Mraz pošilja znanega ljubitelja korenja in duhovitega ZAJČKA DOLGOUHCA, ki ga naši najmlajši poznajo iz risank pred TV dnevnikom. Morda bo med programom tudi kakšna nova, gotovo pa bo priključena še kakšna druga risanka. Film bo na sporedu 22. decembra, torej v četrtek, ob 16. uri. Tudi drugo leto bo kaj, obljublja dedek Mraz. Pa veselo praznujte. Že 1. januarja pa bomo imeli dva filma. Primož Sark Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Kum. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. Logaške NOVICE priloga ob 30-letnici KLI logatec KLI Logatec - 30 let prehojene poti Ustanovitev podjetja Datum 7. 9. 1953. bo v zgodovini KLI-ja vedno podčrtan, kajti tega dne je ''° naše podjetje uradno ustanovljeno Leta 1925 je bila tu zgrajena žaga Kunstelj, kjer je bilo zaposlenih le 25 lavcev V teh časih so surovine v večini primerov izvažali in ker je bila žaga K ob železniški progi, so bile to vsekakor velike ugodnosti zaradi nizkih in- 6rnih prevoznih stroškov. Poleg te žage je bila še žaga Maček - Hren, ki je imela v svojem sestavu Ql mlin Na temeljih te žage se je leta 1971 zgradila nova, ki pa jo je požar ,a 1976 močno prizadel Po požaru je bila obnovljena in opremljena s še **>bne,sirni st.oji Leta 1945 sta bih obe zagi nacionalizirani in združeni v eno podjetje LIP flatec Tedaj so poleg proizvodnje rezanega lesa pričeli izdelovati še trize 8 Parkete, elemente za barake in zaboje Leta 1950 je bil LIP Logatec raz-U5ten in oba žagarska obrata sta bila priključena k LIP Postojna. Tedaj je as'al občuten zastoj v razvoju podjetja j ^ Logatcu je bilo veliko mladih ljudi, ki so iskali zaposlitve, lesne surovine Pilo dovolj, transportna pota ugodna, na domačem in tujem trgu se je po-čaio povpraševanje po lesnih izdelkih Vsi ti dej'avniki so dali povod za razbijanje o nastanku lesne industrije v Logatcu ret ,r9°vskem podjetju Les Ljubljana (sedanja Lesnina) pod vodstvom di-k,orja Antona Petkovška so leta 195i^klenili, da bodo v Logatcu zgradili ^stanovih proizvodni obrat lesne galanterije Prevzeli so neopremljeno, staro in zapuščeno stavbo bivše Kunstljeve 9e. jo začeli popravljati in s sredstvi dobička graditi strojni park in zasilno °ntažo Tudi delavci, ki jih je bilo v začetku le 20, nato pa vedno več, so yojim požrtvovalnim, prostovoljnim delom in odrekanjem prispevali ogro 6n delež pri izgradnji prvih delovnih prostorov. Lata 1953 je bil obrat zgrajen in opremljen v takem obsegu, da je bilo za-slenih že 264 delavcev Bili so dani vsi pogoji, da se obrat osamosvoji in stane podjetje Tak predlog je bil predlagan delavskemu svetu podjetja ^Ljubljana in predlog je bil tudi sprejet Odločeno je bilo. da se obrat osamosvoji in se registrira kot podjetje KLI °9atec Obratni delavski svet lesno industrijskega obrata Logatec je postal V| delavski svet podjetja KLI. za glavnega direktorja pa je bil imenovan An-'°n Petkovšek. 1953-1983 , Ob osamosvojitvi leta 1953 je podjetje pridobilo gradbene objekte, stroje opremo v vrednosti 1.642.747 din lavci več mesecev požrtvovalno delali v neurejenih razmerah (mraz, prah, slab zrak), medtem ko se je na pogorišču starega obrata gradil nov sodob nejši objekt Izredna organizacijska sposobnost vodstvenega kadra m pripravljenost delavcev sta omogočila, da je podjetje dosegalo proizvodni plan in zagoto vilo prejemanje 100 % plač v celem letu. Konec tega leta je bila že dograjena glavna hala galanterijskega obrata, pričela pa se je graditi že tudi kotlovnica Približno 60 % stroškov za obnovo je podjetje prejelo od zavarovalnice, ostalo pa s posojilom naložbenega sklada in z lastnimi sredstvi Gradnja in obnova se je nadaljevala še leta 195B Leta 1959 sta se pod jetju pripojila tudi žagarska obrata Hruševica in Ravnik Leta 1960 je bila po programu izvedena obnova mizarskega obrata v tovarni oken. Ta obrat je bil v sodelovanju z zavodom za stanovanjsko izgrad njo sezidan in opremljen z najnujnejšimi stroji Program sicer še ni bil v celoti izveden, ker so manjkali še nekateri stroji in skladišče za finalne izdelke V glavnem je bila prva faza uresničena s sredstvi podjetja in zavoda, druga faza pa je bila končana kasneje in sicer delno s krediti, delno pa z lastnimi sredstvi !>0 vsa osnovna sredstva pa niso ustrezala svojemu namenu Delovni proces j. ,e pričel šele organizirati Podjetje je imelo velike težave, zato si je vod-o in celotni kolektiv močno prizadevalo za čimprejšnjo ureditev strojnega "arka đoh6'3 1954 so se osnovna sredstva zelo povečala Podjetje je v ta namen Pilo dolgoročno posojilo od OLO, v izgradnjo pa je bil vložen velik del II dstev iz sklada za prosto razpolaganje Tudi kolektiv seje odpovedal de-v' Plač iz dobička bje^' 'e'a 1*^Je D''° ve''ko vloženega Zaključeno je bilo začetno obdo-m podjetje je krenilo na pot utrjevanja proizvodnega procesa, izpolnje-lo in modernizacije strojnega parka in ostale opreme, p ne 6 avgusta 1957 je katastrofalni požar močno prizadel podjetje Po-. norTla )e bil uničen strojni oddelek prirezovalnica. ročna montaža, meha j, na delavnica in kotlovnica Precej je bila poškodovana tudi lakirnica Po 'e|6pU delavske9a sveta, ki je zasedal še isti dan takoj po požaru, se je pri-jjJJ" obnova pogorelega obrata Razumljivo je da se začeta dela tedaj niso H^9la odvijati po naložbenem programu Proizvodnja izdelkov se je prese- ln nadaljevala v začasno urejenih prostorih v zasilnih barakah Tu so de- KLI junija 1964 Leta 1971 je bila izvedena obnova žagarskega obrata, prav tako ponovno leta 1976 zaradi večjega požara Leta 1974 je bil zgrajen silos, prirezovalnica in lopa za les v TOZD-u Drob no pohištvo Leta 1975 je bila zgrajena kovinska lopa za TOZD Stavbno pohištvo. Leta 1976 je bilo izgrajeno skladišče oken v TOZD Stavbno pohištvo. Tedaj je bila odkupljena tudi stavba mlina in izvedena obnova lakirnice v TOZD u Drobno pohištvo Tedaj je Tedaj je bila odkupljena tudi stavba mlina in izvedena obnova lakirnice v TOZD-u Drobno pohištvo. Leta 1978 je bila zgrajena lakirnica v TOZD-u Stavbno pohištvo in izvedena obnova prirezovalnice v TOZD-u Drobno pohištvo Leta 1980 je bila zgrajena kotlovnica in kondenzacijske sušilnice Leta 1981 je bila postavljena kovinska lopa za les Leta 1982 je bila izvedena obnova lesene lope za potrebe proizvodnega od delka TOZD-a ESO in obnovljena kompresorska postaja Nadalje je bil leta 1982 dokončno izgrajen MELES (mehanizirano lupljenje hlodovine) v TOZD-u Žaga, lopa za les v TOZD-u Drobno pohištvo in sekalec za les v TOZD u Stavbno pohištvo. Letu 1982 sledi obnova temperirnice v TOZD-u Drobno pohištvo, ki je za ključena leta 1983. V vseh teh letih pa se je v okviru nujnosti in možnosti nabavljala nova in zamenjevala stara oprema Število delavcev Število zaposlenih je že več let konstantno. Od ustanovitve podjetja pa do danes se je število delavcev povečalo za štirikrat Gibanje zaposlenih v posameznih 5 letnih obdobjih je sledeče: Število zaposlenih leto verižni indeksindeks 1953 1957 1962 1967 1972 1977 1982 264 546 932 976 997 1174 1132 100 207 171 105 102 118 96 100 207 353 370 378 445 429 Nominalni osebni dohodki na zaposlenega so sicer vseskozi naraščali, kar pa ne moremo trditi za realne osebne dohodke, saj je inflacija zlasti v zadnjih letih naraščala hitreje kot osebni dohodki Kljub temu so zanimivi podatki o doseženih povprečnih nominalnih oseb nih dohodki na delavca v 5 letnih obdobjih in sicer: leto Neto OD verižni indeks bazni indeks 1953 1957 1962 1967 1972 1977 1982 74,00 124,00 278,00 766,00 1 617,00 3542,00 13 501,00 100 168 224 276 211 219 381 100 168 375 1035 2185 4787 18244 Ko.ićinska proizvodnja in produktivnost dela: Zaradi raznovrstnosti proizvodov je količinska proizvodnja izražena v normativnih urah izdelave. Zaradi primerljivosti so proizvodi preračunani n8 enoten imenovalec. Žal pa se tak način uporablja šele od leta 1968 in za nazaj ni tovrstnih podatkov. Število del.i obseg pro- leto Izvodnje mes st po vk.ur po mes verižni indeks mes st po vk ur po vk baz«1 indeks v urah st urah 1968 907.880 966 908 938 1000 X 100 100 100 100 1869 935.111 978 909 956 1029 102 103 102 103 1970 1.066.027 1004 994 1061 1072 111 104 113 107 1971 1.071.090 1002 991 1069 1080 101 101 114 106 1972 1.062.762 997 992 10li0 1071 X 100 99 114 107 1973 1.265.568 1041 1029 1215 1229 114 114 130 123 1974 1.312.560 1085 1087 1209 1208 100 98 129 121 1975 1.113.854 1076 1064 1035 104 7 86 87 110 105 1976 1.268.607 1142 1122 1110 1130 107 107 118 113 1977 1.302.211 1174 1138 1109 1144 100 101 116 114 1978 1.246.260 1188 1146 1049 1087 X 95 95 112 10« 1979 1.259.205 1159 1103 1086 1141 104 104 116 11« 1980 1.243.150 1133 1079 1097 1152 101 101 117 116 1981 1.247.841 1140 1085 1095 1150 100 100 117 116 1982 1.251.369 1132 1071 1105 1168 X 101 102 118 11» Iz gornje tabele je razvidno, da je leta 1982 dosežena proizvodnja na delavca za 18 % višja od dosežene leta 1968, oz. za 17 % višja, če upoštevam" število delavcev po vkalkuliranih urah Finančni rezultati Delovna organizacija bo v jubilejnem letu dosegla že cca 1900 000 0$ din celotnega prihodka Nesmiselno bi bilo primerjati podatke od ustanovi'; ve podjetja ko je bil dosežen celotni prihodek oz. realizacija v viši"' 1.550 000 din V posameznih 6-letnih obdobjih je bil porast celotnega P"' hodka naslednji: stri11' Dosežen celot- verižni obdobje skupni dosežen lato ni prihodek indeks celotni prihod. 1953 1.550.000 100 53-58 21.360.000 1957 5.740.000 370 58-63 89.376.000 1962 19.336.000 337 63-68 182.624.000 1967 46.850.000 242 68-73 411.895.000 1972 118.775.000 254 73-78 1520.326.000 1977 415.775.000 390 78-83 4795.325.000 1982 1573.395.000 378 skupaj v 30 letih 7.000.906.000 1,1 tf Vsi ti podatki so prikazani po nominalnih vrednostih. Eden izmed glavni'1 vzrokov za tak občuten porast celotnega prihodka je poleg stalnega pove' čanja količinske proizvodnje, produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnos" nenehno naraščanje inflacije. Izvoz: Podjetje se po vrednosti izvoza vedno bolj uveljavlja in se vključuje v med' narodno delitev dela. Vrednost izvoza v eksterni realizaciji predstavlja ve kot 40 %. . Izvoz je naraščal iz leta v leto V prvem letu ustanovitve je bilo izvožene!!8 za 57.11 7 US$, v letu 1982 pa za 8.976 000 US$ Podatki za obdobja so n* slednji: Skupen znesek lato Dosežena vrednost Verižni Obdobje doseženega izvoza ■M izvoza v USA $ Indeks v USA $ 1953 67.117 100 1957 419373 734 53 58 1 470 455 1962 1 139 426 271 58 63 4 384 243 1967 1 723 152 151 63 68 7 272 706 1972 3 979 384 231 68 73 14 092 189 , 1977 7086970 178 73-78 28 415 00b 1982 8 976 324 127 78 83 43 048 190 uk."'1 I.S «1 It \l[ 100 Udarniška akcija po požaru 1957 - gradnja proizvodnje hale Iz tabele je razvidno, da je KLI v 30 letih obstoja izvozil preko 98 milijon" $. Pomembno pa je to, da je bilo samo v zadnjih petih letih doseženega % celotnega izvoza. s Pomeni, da so vsi napori usmerjeni v to, da izvoz stalno povečujemo ^ tem prispevamo svoj delež k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance. P" membno je tudi to, da je ves izvoz dosežen na konvertibilnem področji Loflafike novice Ekonomičnost poslovanja Razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi. Cilj dobrega gospodarjenja je, da se z čim nižjimi stroški ustvari čim večji dohodek. Kakšen je bil delež stroškov v celotnem prihodku oz indeks celotnega Prihodka v odnosu do porabljenih sredstev v zadnjih 20 letih na KLI-ju, nam Prikazuje naslednja tabela: Tibela: '963 '»64 '965 '966 '967 '968 '969 '970 '»71 '972 -'vt nasin izaeiKOV v iu« Kar je povzročilo, oa so se zaiuye izuciruv i\u-p'cile v našem skladišču in zato je nastal tudi velik izpad dohodka Rentabilnost Stopnja rentabilnosti kaže razmerje med akumulacijo in poprečno upognjenimi poslovnimi sredstvi V naslednji tabeli prikazujemo kakšna je bila s,opnja rentabilnosti z zadnjih 20 letih. Koeficient obračanja obratnih sredstev Zelo zanimiva je tudi primerjava koeficienta obračanja v vseh letih obstoja Na uspešnost poslovanja močno vpliva obračanje vloženega kapitala v času enoletne proizvodnje Čim krajši je ta ciklus obračanja, tem boljša je ekonomičnost poslovanja Primerjalni prikaz nam daje jasno sliko o koeficientu obračanja na osnovi povprečno vloženih obratnih sredstev ter celotnega prihodka. Po posameznih letih je koeficient obračanja sledeč: H S CP PS CP leto koeficient leto koeficient leto koeficient —Iv % —/ indeks ~/v % /Indeks 1853 1,72 1963 2,50 1873 2,29 CP PS CP PS 1854 1.78 1864 2,70 1874 2.20 54 165 1873 63 159 1855 1,81 1865 2.80 1875 2,72 55 162 1974 74 135 1856 2,18 1866 2,38 1876 2.98 58 172 1975 72 138 1857 1.67 1867 2,11 1877 2.80 56 178 1876 68 147 1858 1.83 1868 2,26 1878 2,40 57 175 1877 62 161 1858 2,67 1969 2,25 1979 2,51 5b 178 1878 64 156 1860 2.86 1870 2,53 1880 2,55 M 178 1878 63 158 1961 3.06 1971 2.51 1981 2.41 57 1880 61 164 1862 2,78 1872 2,62 1982 2.17 64 156 1881 62 161 66 152 1882 65 154 Najboljši koeficient je bil dosežen leta 1961, ko je bila izredna konjuktura najnižji pa leta 1957. ko je podjetje močno prizadel požar je bila v letu 1974 in 1975, ko je bil občutno zmanjšan Zaključek Z razvojem podjetja se je izpolnjevala m krepila tudi notranja organizacija, z njo v zvezi pa tudi sistem samoupravljanja in aktivnost samoupravnih organov. Z dobrimi medsebojnimi odnosi in prizadevanjem vseh zaposlenih pa bomo še naprej razvijali in krepili moč naše delovne organizacije Tatjana Štirn, oec. '963 6.6 1873 13,1 '964 6.2 1974 11,1 '965 9.0 1975 12.2 '»66 12,5 1976 5,6 1967 1 1.4 1977 6.1 '966 15,2 1978 3,4 '968 17,8 1879 6,4 '970 16,5 1880 13,6 '971 13,6 1981 14,6 '»72 10.1 1882 9,8 Kaj so nam povedali naši jubilanti Vzrok občutne rentabilnosti v nekaterih letih je povečanje celotnega ob-j*efla proizvodnje, rasti produktivnosti dela, boljšega izkoriščanja surovin, izdizanje organizacije dela, izbira ustreznejšega programa proizvodnje, zni-*anje zalog materiala, surovine in gotovih izdelkov Vzrok padcu rentabilnos-" v nekaterih letih pa je splošna rast nabavnih cen osnovnega in pomožnega Materiala na eni strani in nespremenjenih prodajnih cen naših proizvodov na drtJ9i strani. •■• In takšen je bil začetni pogled na TOZD Stavbno pohištvo ^urnulativnost ?aradi primerljivosti podatkov za večletno obdobje nazaj smo za izračun stoPnje akumulativnosti upoštevali znesek dosežene akumulacija v primer-!avi z doseženim celotnim prihodkom Kakšna je bila ta stopnja zadnjih 20 1»63 '»64 1»65 '»66 '»«7 '»68 '»»8 '«70 '»?1 '»72 inen-k AK/000 din ■Vi, A K V CP leto .znaeek AK/000 din " AK v CP 865 4 1973 15.51« 8 950 3 1974 13.100 5 1799 5 1975 18.808 6 3412 8 1876 12.088 3 3800 8 1977 17.577 4 5429 10 1978 12.181 2 6540 9 1879 28.113 5 7027 9 1880 76.588 9 7454 8 1881 119.245 10 7714 6 1882 116.168 7 Jubilej delovne organizaciji ie tesno povezan z tu luni in življenjem naših ljudi, ki so 30 in več let vztru jali v m n ■, 1.1 ui9uiiu Ladislava Gostiša Da bi dali tedanjemu uelu m priza devanju primerno podobo, srno zi mnenje vprašali tudi LADISLAVO GOSTIŠA, ki nam je dejala »Samo to lah'ko rečem, da je se daj za nas delavce mnogo boljše kot v preteklosti. Vendar pa prav starejši delavci pričakujemo, du nam bodo mladi v delu sledili su| smo mi'še sedaj vi,dno pripravljeni kadarkoli naj bo to, »v petek ali sve tek,« priti na delo, ee je tu potreti no.« Ivan Verbic Med delavci, ki so bili prisotni ob ustanovitvi Kombinata lesne indust rije Logatec, je bil IVAN VERBIC Njegovi spomini na združevanje in sedanje razmere so nanizani takole »Pred združitvijo sem delal kot kurjač na nekdanjem žagarskem obratu LIP Postojna Tu smo poleg žagarske proizvodnje vključevali še proizvodnjo zabojev in parili les Tudi tedanje združevanje z obratom Lesnine, ki je predstavljal zasnovo sedanje delovne organizacije, ni potekalo povsem gladko. Toda združili smo se in tudi sam po rušenju stare žage delam v kotlovnici Naše delo potoka v izmenah Ima mo visokotlačni kotel S tlakom 2b atm, zmogljivosti 16 Ion pare/h, ki ga v izmenah stiezeta dva delavca Eden skrbi za posluževunje kotla drugi već ali manj za ustrozno pri pravo kotelne vodi. V zimskem času s kotlom oskrbujt mu v:.o teh nološko paio in skrbimo - a ogreva nje. V letnem času pa skrbimo pred vsem tehnološko paro za sušenj« temperiranje iti stalno ogrevanje v lakirnici Prav v letnem času zmug Ijivosti kotla po mujein mišljenju niso izkoriščene Leta lii/U srnu zgradili novo kotlovnico in v njej je možnost za vgraditev še enega kot la najmanj enake moti V sedanji m tuactji tudi ni izgli dov za gradnjo novega kotla in tudi ne poznan, na črtov za bodočt Pred izgradnjo nove kotlovnice sinu dolga leta de lah z manjšimi iokomobilnimi kotit kjer smo poleg tega zagotavljali tudi del električne eneigije s starim gi neratorjem moči S20 kVvA in' 200 kVVA in s tern zagotavljali 4.00U kVv ur energije na dan. seveda ee jt bil kotel polno obremenjen Še danes se mi zdi neumestno, da rftmamo več generatorja, posebno v danas njem času, ko je kakršnakoli oblika energije še kako dragocena- Francka Cigale Med skromnimi delavci, ki niso ni koli težili, da bi si priborili boljše mesto, ampak so vedno in povsod s svojo delovnostjo in skromnostjo pripomogli k rezultatom dela, je tudi FRANCKA CIGALE. Ko smo ji po stavili vprašanje, kako se počuti po tolikih letih dela, nam je odgovorila: »Kljub temu, da v obratu Drobne ga pohištva delam od vsega začetka, se kar dobro počutim, tako pri delu, kakor tudi med svojimi sode lavci Res pa je, da človeku počasi pešajo moči in sama občutim, da nimam več tiste moči in spretnosti, kot v mladih letih. Posebnih želja res nimam, želim le, da bi delovna orga nizacija gospodarila tako kot doslej, če že ne boljše in da bi v svoji temeljni organizaciji dočakala tudi svojo upokojitev« Stanko Maček, Edini med Žagarji v tOZDu Zaga, ki se lahko pohvali s 30 letnim delom je STANKO MAČEK. Prav zato je Stanku pripadla čast, da je izročil v pogon novo strojno linijo lupljenja leta 1982. Kako se je pri tem počutil in kako je zadovoljen s svojim de lom, nam je pripovedoval: »Naša družina je bila zelo revna. Trda je bila pot do prvega kosa kru ha, ki sem ga sam zaslužil. Čeprav je bilo moje delo vseskozi težavno, pa se nisem nikoli pritoževal Ob otvo ritvi mehaniziranega lupljenja sem bil resnično vesel, ko sem lahko prerezal trak Obljubljena mi je slika, ko ravno prerezujem vrvico pred ; a gonom stroja za mehanizirano lup ljenje. Sliko bom obesil na vidno mesto, da jo bom lahko pokazal svojim otrokom in vsakomur, da ima tudi preprost delavec možnost so delovati pn tako pomembnem do godku Moram reči, da sem s svojim delom zadovoljen in da se i svojimi sodelavci zelo dobro razumem« Rudi Ciglarič Med jubilanti, ki imajo voč let v delovni organizaciji kot pa je njena jubilejna letnica, je RUDI CIGLARIČ. Kako je do tega prišlo in kaj misli o proizvodnji plastificiranih izdelkov, kjer dela že dolga leta od njenega obstoja, nam je povedal »Leta 1949 sem se zaposlil na te danjem obratu Hrušica, ki je bil lasi Kmetijske zadruge Logatec Obrat Hrušica se je pozneje osuinosvif in sem bil prvi predsednik u| avnl ga odbora Direktorja je tedaj še p*, stavljal okrajni ljudski odboi t lotili na. Proizvodnja žaganega les; f potekala pod vodstvom direkio# Maneta Kneževića, vse doi lei ni r1 šlo do združitve s Kombinatom H ne industrije I ogatec, in to v ie» 1959. Obrat Hrušica je pozneje it deloval razne izdelke, predvsem t* petniške, vse do vzmetnic, kjei i1' nismo znali poiskati vseh tržnih ' razvojnih možnosti nadaljnjega |U' voja toga izdelku. V lete '»Ji.4 sef pričela proizvodnjo pla; .iniciijJM rolet. Program proizvodnji st i1 1972 le toliko spremi ml, da smo ■ izpustili iz obdelave in pričeli s p" izvodnjo votlin rolet i 'lastike politf je nismo vet razvijali, kai nam I" morda v tedanji situaciji lanko prjjS stavljalo povečanje dohodka. Seo*' nja situacija je seveda težja in ne