Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski Rog in Pečka Birds of Rajhenavski Rog and Pečka, the remains of Slovene virgin forest Miro PERUŠEK 0. UVOD Pragozdni ostanki so delna podoba stanja obširnih pragozdov v preteklosti. Danes rabijo kot raziskovalni laboratorij za proučevanje naravnih zakonitosti v flori in favni gozdnega ekosistema. Gozdarji imajo precej dobro raziskan njegov »drevesni« - rastlinski del, manj pa živalski, čeprav živalstvo hitreje reagira na spremembe v okolju. Stalna sprememba pa je značilnost naravnih sistemov in tako tudi gozdov. Med favno najdemo mnoge vrste, ki s svojo navzočnostjo kažejo na specifične razmere v ekosistemu. Ptice spadajo med tisti del favne, ki hitro reagira na spremembe s spremembo vrstne sestave in gostote. Ozka specializacija na posamezne ekološke niše je determinirana z genetsko določenimi vedenjskimi vzorci in morfološkimi značilnostmi. Ptice v pragozdnih ostankih tako kažejo na specifične razmere, kakršne bi morali vsaj nekoliko ustvariti in vzdrževati tudi v gospodarskem gozdu, da bi povečali in ohranili ekološko stabilnost gozda. 1. OPIS LOKACIJ Za popis ptic smo izbrali dve lokaciji v Rogu in sicer v Rajhenavu (GG Kočevje) in Pečki (GG Novo mesto). Prva je na prisojni strani Roga, druga pa na osojni v nadmorskih višinah 800-820 m. Tla so apnenčasta in orografsko razgibana z mnogimi vrtačami. V Rajhenav- skem Rogu sem izbral dve raziskovalni površini - prvo v pragozdnem ostanku Rajhenavski Rog, drugo pa v gospodarskem gozdu v oddelku 33 v gospodarski enoti Rog. V Pečki sem izbral ravno tako dve raziskovalni površini, vendar obe v pragozdnem ostanku - prvo v severnem delu in drugo v južnem. Vse imajo površino velikosti 20 ha. Fitocenološko spadajo ti gozdovi v združbo Abieti - Fagetum dmaricum. Po drevesni sestavi prevladujeta jelka in bukev, opaziti pa je še kake smreke, gorske javorje in breste. V gospodarskem gozdu je več smreke, predvsem v mlajših razvojnih fazah. Lesna zaloga je visoka v pragozdnih ostankih, v gospodarskem gozdu pa precej nižja. Tabela 1: Lesna zaloga na popisnih lokacijah (m3/ha) Table 1: Growing stock in surveyed locations (m3/ha) Lokacija Pragozd Rajhen. Gospod. Pečka pragozd gozd (33) Lesna zaloga Growing stock Skupna lesna z. 1093 951 362 Total growing stock Živa lesna zal. 810 813 362 Live stock Odmrla lesna z. 283 138 + Dead stock 124 PS = severna raziskovalna površina v Pečki leži v delu, kjer je vetrolom pred leti podrl precej drevja, tako da je presvetlitev velika. Na ploskvi so dve večji vrtači in dve vodni kotanji. PJ = južna raziskovalna površina v Pečki obsega celoten južni del od vrha Pečke navzdol. Središče ploskve je dolina, oziroma večja vrtača, v kateri je jasa in vodna kotanja. (Podrobneje o pragozdnem rezervatu Pečka TURK, KASTELIC, HARTMAN, 1985) RP = raziskovalna površina v pragozdnem ostanku Rajhenavski Rog. Teren je le rahlo razgiban z manjšimi vrtačami. Prevladuje optimalna faza, terminalna pa se pojavlja poredko in le točkovno (glej HARTMAN 1987). Na ploskvi ni vodnih kotanj. RG = raziskovalna površina v gospodarskem gozdu oddelek 33 gospodarska enota Rog. Sestoj je precej presvet-ljen. Delež iglavcev se zmanjšuje, zaradi sušenja jelke. Tri večje vrtače so bile na golo posekane in posajene s smreko, ki je za zdaj še v zeliščnem sloju. V eni vrtači pa je mlajša posajena smreka. Prevladuje velika sestojna razgibanost z večjim deležem mlajših faz. Skozi oddelek gre gozdna cesta. 2. METODE 2.1. Popisna metoda Za popis ptic sem uporabil kartirno metodo (GEISTER 1980). Popisoval sem od meseca marca do junija in sicer en dopoldanski in nočni popis v marcu, dva dopoldanska, en večerni in en nočni popis v aprilu, tri dopoldanske popise in en večerni v maju ter en dopoldanski v juniju. Za en dopoldanski popis sem porabil 3-4 ure, za večerni in nočni pa 2-3 ure. Dopoldanski popis sem začel ob jutranjem svitu pred son- čnim vzhodom in sicer vsakokrat iz druge smeri, ravno tako sem menjal poti po raziskovalni površini, ki so bile med seboj oddaljene od 50-100 m. Večerne popise sem začel tri ure pred mrakom in s podobnimi razdaljami ter smermi, in to za vrste iz družine drozgov. Nočne popise sem opravil po sredini najdaljše poti po raziskovalni površini in s pomočjo kasetnega magnetofona, s katerim sem predvajal sovje glasove, da bi le-te izzval. Na karto raziskovalne površine sem označil mesto vsake opazovane ptice in njeno vedenje (petje, preplah, prelet, gnezdo itd). Vpisoval sem tudi vse osebke na robu in izven raziskovalne površine, katere sem dobro opazil. Težavo so predstavljale nekatere težje opazljive vrste, zaradi nestalnosti petja in menjanja območja (npr. kraljički, drozgi, mali mu-har). Raziskovalne površine sem imel označene z oštevilčenim plastičnim trakom vsakih 50 metrov. Pri orientaciji na ploskvah sem si pomagal s karto merila 1:5000 ter s kompasom. 2.2. Metode analize rezultatov Iz gostote posamezne vrste sem dobil dominanco vrst. Vrste s 5 % ali večjo gostoto so dominantne, z 2 % do 4, 9 % subdominantne, pod 2 % pa so influen-tne oziroma recendente vrste. Analizo prehranjevalnih in gnezdilnih habitatov sem naredil po Tomialojču (1984). Po vrsti hrane in mestu prehranjevanja je razdelil na vrste, ki se prehranjujejo s hrano rastlinskega izvora, predator je in na vrste, ki se prehranjujejo izven gozda. Vrste, ki se prehranjujejo z nevretencarji, je posebej razdelil glede na mesto v gozdu in to v krošnji, na deblu in pri tleh. Tabelarno sem prikazal časovno pojavljanje nekaterih vrst. 125 3. REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1. Splošno o pticah na raziskovalnih površinah 3.1.1, Število vrst in gostota parov Med posameznimi raziskovalnimi po- sestavi in gostoti ptic (2. tabela). Tudi razmerje med gostoto in številom vrst je med raziskovalnimi površinami podobno. Najmanjše je v Pečki na Severni raziskovalni površini, kar v grobem pomeni, da je vrstna diverziteta najmanjša. V Rajhenavskem pragozdu je več vrst negnezdilk, ki so se pojavile le enkrat, vršmami ni večjih odstopanj v vrstni običajno ob prvem popisu. Tabela 2: Število parov, gnezditev posameznih vrst ptic na različnih raziskovalnih površinah (na 10 ha) in njihova dominanca (v %) Table 2: Number of pairs, breeding of various bird species in different research areas (per 10 ha) and their dominance Vrsta ptice Bird species PRAGOZD PEČKA RAJHEN. PRAGOZD GOSP. GOZD S. RP. DOM. J. RP. DOM. DOM. DOM. 1. Ščinkavec (Fringilla coelebs) 2. Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapillus) 3. Taščica (Erithacus rubecula) 4. Stržek (Troglodytes troglodytes) 5. Memšček (Parus ater) 6. Dolgoprsti plezalček (Certhia familiaris) 7. Črnoglavka (Syilvia atricapilla) 8. Kos (Turdus menila) 9. Brglez (Sitta europaea) 10. Grmovščica (Phlloscopus sibilatrix) 11. Velika sinica (Parus major) 12. Veliki detel (Dendrocopos major) 13. Močvirska sinica (Parus palustris) 14. Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) 15. Vrbja listnica (Phylloscopus collybita) 16. Gorska sinica (Parus montanus) 17. Belo vrati muhar (Ficedula albicollis) 18. Plavček (Parus caeruleus) 19. Kalm (Pyrrhula pyrrhula) 20. Cikovt (Turdus philomelos) 21. Šoja (Garrulus glandarius) 22. Črna žolna (Dryocopus martius) 23. Krivokljun (Loxia curvirostra) 24. Carar (Turdus viscivorus) 25. Kukavica (Cuculus canorus) 26. Triprsti detel (Picoides tridactylus) 27. Krekovt (Nucifraga caryocatactes) 28. Grivar (Columba palumbus) 29. Balkanski detel (Dendrocopos lilfordi) 30. Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) 31. Sivi muhar (Muscicapa striata) 12,0 14,6 11,5 15,3 12,3 14,5 9,5 12,0 10,0 12,8 10,5 13,9 8,5 10,0 9,8 12,4 11,0 11,7 8,0 10,6 13,5 15,9 13,5 17,1 8,0 9,3 5.0 6,6 8,3 9,8 3,0 3,8 5,0 5,8 4.3 5,7 9,3 10,9 5,3 6.7 4.8 5,6 4.3 5,7 5,5 6,5 1.8 2,3 3,5 4,1 3.5 4,6 2,0 2,4 3,8 4,8 3,0 3,5 2,8 3,7 2,8 3.3 2.0 2,5 3,0 3,5 2,5 3,1 3,0 3.5 2.0 2.5 1.8 2,1 2,0 2,6 1,5 1,8 0.5 0,6 1.3 1,5 1,8 2,4 0,8 0,9 1,3 1,6 1,0 1,2 1,8 2.4 1,8 2,1 1,8 2,3 1,5 1,8 1,8 2.4 1,8 2,1 1,0 1.3 1,0 1,2 1,5 2,0 3,5 4,1 4,3 5,4 3,0 3,5 1,5 2,0 0,8 0,9 6,0 7.6 1.8 2,1 1,3 1.7 0,8 0,9 1,0 1,3 2,8 3,3 1,3 1,7 + * 1,0 1,3 0,5 0,6 1.0 1,2 1.0 1,3 1,0 1,2 1,0 1,3 1.3 1.5 0,5 0,7 0,5 0,6 1.5 1,9 0,5 0,6 0,5 0,7 0,8 0,9 0,5 0,6 0.3 0,4 0,5 0.7 + + 0,5 0,6 0,5 0,7 0,5 0,6 1,0 1,2 0,5 0,7 0,5 0,6 1,0 1,3 1,0 1,2 0,5 0,7 0,5 0.6 0,5 0,6 0,8 2,1 0,5 0,7 0,5 0,6 0,3 0,4 0,5 0,7 0,5 0.6 + 0.5 0,7 0,3 0,4 0,3 0,4 0,3 0,4 0,5 0,7 0,5 0,6 0,5 0,6 0,5 0,7 0,5 0,6 0,5 0,6 0,5 0,7 + 126 32. Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactila) 33. Kozača (Strix uralensis) 34. Dolgorepka (Aegithalos caudatus) 35. Krokar (Corvus corax) 36. Siva žolna (Picus canus) 37. Dlesk (Coccothraustes cocothraustes) 38. Lesna sova (Strix aluco) 39. Mali muhar (Ficedula parva) 40. Siva pevka (Prunella modularis) 41. Mali detel (Dendrocopos minor) 42. Čopasta sinica (Parus cristatus) 43. Čižek (Carduelis spmus) 44. Drevesna cipa (Anthus trivialis) 45. Mlmarček (Sylvia curruca) 0,5 0,6 0,5 0,7 0,3 0,4 0,3 0,4 0,3 0,4 0,1 0,1 0,3 0,4 0,3 0,4 0,3 0,4 0,1 0,3 0,4 0,3 0,4 0,3 0,4 0,3 0,4 0,5 0,6 0,3 0,4 0,3 0,1 0,4 0,1 0,8 0,9 0.5 0,6 1,0 1,2 1,0 1,2 3,0 3,8 0,5 0,6 0,3 + 0,4 0,5 0,5 1,3 0,5 0,6 0,6 1,6 0,6 Vsota: Število parov na 10 ha Sum: number of pairs per 10 ha število vrst - Number of species 85,7 100 36 75,3 100% 85,1 100 33 79,1 100% 32 + vrsta je bila prisotna le posamično. - 4- The species appeared individually only. 3.1.2. Dominanca Dominantne vrste ptic v pragozdnih ostankih so: scmkavec, taščica, rdeceglavi kraljiček, menišček, stržek in dolgoprsti plezalček. Prva dva sta po vrsti prehrane generalista s široko ekološko valenco, ščmkavec predvsem v krošnji, medtem ko taščica v spodnjem delu -pri tleh. Rdeceglavi kraljiček m menišček iščeta hrano na iglavcih - sta specialista, stržek pa pri tleh tam, kjer je dovolj vlage. Habitat dolgoprstega ple- zalčka je na skorji, Iz najpogostejših vrst lahko sklepamo, da sta najštevilnejši najobičajnejši vrsti v gozdovih ščmkavec m taščica, drugi pa nakazu- jejo več hrane na iglavcih, več vlage m veliko površino drevesne skorje. V gospodarskem gozdu pa so številčnejši rumenoglavi kraljički in vrbje listnice, manj pa je stržkov m plezalčkov. Tu je na iglavcih še več hrane - večja je gostota vrst, ki se prehranjujejo na njih (oba kraljička in menišček), čeprav je manj iglavcev kot v pragozdnih ostankih. Vrbja listnica pa nakazuje mlajše razvojne faze, katerih je precej več v gospodarskem gozdu, Subdominantne vrste v Rajhenav-skem Rogu so: rumenoglavi kraljiček, kos, brglez, močvirska srnica, kalin, siva 127 pevka, veliki detel, grmovščica, črno-glavka in v Pečki črnoglavka, kos, brglez, vrbja listnica, velika sinica, grmovščica, močvirska sinica in belo- vrati muhar. Razlike med obema pragozdnima ostankoma nastopijo šele pri subdominantnih vrstah. V Pečki so vrste, ki živijo v mlajših razvojnih fazah (vrbja listnica) in v presvetljenem ter vlažnem gozdu (belovrati muhar), medtem ko je v Rajhenavu več velikih detlov, kalinov, rumenoglavih kraljičkov in sivih pevk. Od drugih vrst pa je v Rajhenavu specialist za bukove gozdove mali muhar Ficedula parva. V pragozdnih ostankih je več vrst detlov, v gospodarskem gozdu, pa drevesnih cip. 3.1,3. Razdelitev vrst Prevladujejo vrste iz reda ptic pevk na vseh ploskvah v podobnem razmerju (3. tabela). Tabela 3: Razdelitev gnezdilcev na pevce in nepevce (v %) Table 3: Distribution of passeriformes and non-passenformes (%) 3.2. Razdelitev po habitatih 3.2.1. Prehranjevalni habitati Največ vrst išče ne vretenčarje v krošnji (1/2), kar pomeni, da je v tem delu gozda največ nevretnečarjev. Med raziskovalnimi površinami je največja razlika v gostoti ptic, ki se prehranjujejo na skorji (1. slika). V gospodarskem gozdu jih je za polovico manj, saj je v pragozdu več odmrlega drevja in večja površina skorje. Slika 1: Prehranjevalni habitati ptic (v %) Fig. 1: Feeding habitats (in %) 100 % Raziskovalna Research površina area skupina PečkaS PečkaJ RP RG group skupaj % 100 100 100 100 total pevci % 78 77 73 82 passeri- formes nepevci % 22 23 27 18 nonpassen- formes V gospodarskem gozdu je več ptic iz reda pevcev. V pragozdnih ostankih se pojavljajo detli, sove in druge težje vrste, ki odstotek nepevcev zvišujejo. y^i 8; 50,8 113 28,2 PJ / A^yTylXv: M 47,8 11,8 33,3 PS / 6J_ 46,5 11,6 34,4 RP / 7,3 / 49,8 5.7 35,8 RG / P V NK NS NT ploskev Legenda: Z - prehranjuje se izven gozda, P - predatorji vretenčarjev, V - vegetarijanci (popki, semena), N - prehranjevanje z nevretenčarji, to skupino delimo na: NS - prehranjevanje na m pod skorjo dreves, NT - na tleh ali v zeliščnem sloju, NK - na listih in iglicah, drevesnih vejicah ter (ali) v zraku, PJ - južna raziskovalna površina v Pečki, PS - severna raziskovalna površina v Pečki, 128 RP - raziskovalna površina v Rajhenavskem pragozdu, RG - raziskovalna površina v gospodarskem gozdu. Key: Z - feeding outside the forest P - vertebrates' predators V - vegetarians (buds, seeds) N - feeding on invertebrates; this group is further divided as follows: NS - feeding on and under bark NT - on the ground or in the ground layer vegetation NK - on leaves and needles, branchlets and (or) in the air PJ - southern research area at Pečka PS - northern research area at Pečka RP - Rajhenavski virgin forest research area RG - managed forest research area Raziskovalne površine v pragozdovih se glede deleža prehranjevalnih habita-tov med seboj bistveno ne razlikujejo. Vrst, ki se prehranjujejo z vretenčarji in s hrano rastlinskega izvora ter vrst, ki se delno prehranjujejo tudi izven zaprtega gozda, je le eno desetino od vseh ptic skupaj. 3.2.2. Gnezditveni habitati Na vseh raziskovalnih površinah imajo ptice gnezda številčno približno enako razporejena po vertikalni strukturi gozda (v krošnji, v duplih in pri tleh) - 2. slika. Glede na prostornino posameznega gnezditvenega habitata, relativno največ ptic gnezdi v duplih, saj je prostornina debel precej manjša, kot je prostornina krošenj in prostor pri tleh. Pomanjkanje dupel v gospodarskem gozdu znižuje delež vrst, ki tu gnezdijo (1/4), več pa je gnezdilcev pri tleh, ker je več površine brez drevja, več pa podrasti, grmovja in mladja. Vrste, ki se prehranjujejo v krošnji, gnezdijo tudi pri tleh in v duplih. Ptice duplarice pa so v glavnem stalnice (npr.: detli, srnice, brglez, plezalčki). Slika 2: Gnezditveni habitati Fig. 2: Breeding habitats ioo % ZZ!Z7\^ZL pj PS RP RG ploske G - talni gnezdilci, gnezdijo na tleh ali na rastlinah do 1,5 m višine, K - gnezdilci v krošnjah višjih rastlin od 1,5 m, D - duplarji, ki gnezdijo v duplih ne glede na višmo. Key: G - ground breeders (breeding on the ground or plants up to 1,5 m high) K - breeders in the tops of higher plants (from 1,5 m upwards) D - hole breeders (breeding in holes at any height) 3.3. Prvi popis 3.4. Časovno pojavljanje nekaterih vrst Ob prvem popisu v mesecu marcu je bilo opaziti selivce, klateže in ptice stalnice. Številčnost in gostota ptic na popisnih raziskovalnih površinah pa se precej razlikuje. Pestrost in število ptic je v pragozdnih ostankih večja kot v gospodarskem gozdu (4. tabela). Iz tega lahko sklepamo, da je pragozd s starim in odmrlim drevjem mnogo bogatejši s hrano za ptice pozimi kot presvetljen gospodarski gozd, kjer so tudi temperature nižje in večja nihanja. Gozdne ptice so večinoma majhne, zato imajo relativno veliko površino in s tem so bolj izpostavljene toplotnim izgubam. V pragozdu je tesnejši sklep - s tem bolj konstantne višje temperature poleg že omejene večje količine hrane. Popis v Rajhenavu je bil opravljen v prvi polovici marca, v Pečki pa v njegovi drugi polovici, zato so bile v slednjem že prvi klateži in selivci na krajše razdalje (npr. taščice). Tabela 4: Gostota in število vrst po prvem popisu Table 4: Density and number of species upon the first survey Raziskovalna površina g . Rajhenav. LL Research J prag. area Rajh. gozd Gostota paro v/10 ha Density of pair per 10 ha Št. vrst/RP Number of species per research area 56,3 24 49,8 20 34,6 22 22,8 15 Gostota in pestrost ptic se v gozdu spreminjata skozi vse leto. v času gnezdenja so spremembe manjše, ker ptice gnezdijo spomladi v različnem času. Pri nas skoraj vse »gozdne« vrste gnezdijo med mesecema marcem in junijem, večja izjema je krivokljun, ki gnezdi sredi zime. Stalnice in klateži se zadržujejo tudi pozimi v gozdu. Zgodaj spomladi se vrnejo ščmkavci, za njimi pa taščica (5. tabela). V prvi polovici aprila se vrnejo rdečeglavi kraljički, črnoglavke, sive pevke, vrbje listnice, grmovščice; v maju pa še druge vrste, ki se selijo dlje. Ščinkavec in taščica sta najštevilčnejši vrsti na vseh raziskovalnih površinah, zato ker imata široko ekološko va-lenco. Ščinkavec se največ zadržuje v krošnjah, taščica pri tleh. Rdečeglavi kraljički se zadržujejo na vseh raziskovalnih površinah, saj povsod rastejo iglavci, na katerih si iščejo hrano. Črnoglavke pridejo najkasneje v Rajhenav-ski pragozdni ostanek, podobno kot vrbja listnica, njuna gostota pa je nizka, zato ker je manj mlajših razvojnih faz, sklep drevesnih krošenj pa je tesen. Obe vrsti sta v Pečki prisotni prej in v večjem številu, ker je pragozd precej presvetljen (sušenje jelke, vetrolom, jasa), največ jih je v gospodarskem gozdu, kjer je več mladovja. Grmovščica se prej prikaže na osojni strani Roga, kjer je več vlage, in nazadnje deloma v »sušnem« gospodarskem gozdu. Indikator vlage je belovrati muhar, ki je specializiran za lovljenje žuželk v zraku med gozdnim drevjem. Gnezdi v Pečki, medtem ko sta se v Rajhenavskem pragozdnem ostanku pojavila sredi maja dva para, vendar so ju enotedensko deževje in najbrž neustrezne prehrambene razmere pregnale. Pogorelček gnezdi le v pragozdnih ostankih, kjer 130 ima primerna gnezdišča in dovolj hrane. Mali muhar je prišel v Rajhenavski pragozdni ostanek v začetku maja, kjer sta kasneje najbrž gnezdila dva para. Drevesna cipa se pojavlja le v gospodarskem gozdu. Balkanski detel se je začel območno oglašati sredi maja v obeh pragozdnih ostankih. Prej ga nisem opazil, iz tega lahko sklepamo, da ga tam še ni bilo, ali pa da je zaradi plahe narave in občasnega oglašanja težje opazljiv. Tabela 5: Časovno in krajevno pojavljanje nekaterih vrst, predvsem selivk (dopoldanski popisi: število parov na 10 ha) Table 5: Temporal and local occurrence of some species, primarily migrators (morning surveys: number of pairs per 10 ha) 1. Fringilla coelebs (ščinkavec) mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever, pl. 9,3 8,8 13,5 16,5 8,8 10,0 7,3 Pečka južna p. 12,8 9,3 9,3 11,3 9,8 11,0 10,5 Rajh. pragozd 7.0 10,3 12,8 20,3 11,3 11,5 10,3 Rajh. gosp. go. 1,8 9.0 11,5 9,0 6,3 6,8 7,3 2. Enthacus rubecula (taščica) mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever, pl. 6,3 5,0 8,8 7,0 11,0 5, 5,5 Pečka južna pl. 5,3 5,8 4,5 7,5 8,0 7,0 7,5 Rajh, pragozd 0,0 11,5 14,0 5,0 9,8 7,5 8,3 Rajh. gosp. go. 0.0 13,5 5,0 9,5 7,5 7,0 11,5 3. Regulus ignicapillus (rdečeglavi kraljiček) mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever, pl. 0.0 B,0 10,6 10,0 8,0 6,3 B,8 Pečka južna pl. 0.0 4,5 4,5 4,3 11,5 5,0 6,5 Rajh. pragozd 0.0 8,3 7,8 9,5 3,5 6.0 5,8 Rajh, gosp. go. 0.0 2,0 1,3 9,8 4,0 7,0 4,0 131 4. Sylvia atncapilla (črnoglavka) mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever, pi. 0.0 1,0 1,5 0,5 6,3 2,0 4,0 Pečka južna pl. 0.0 0,8 0,8 1,8 1,3 2,0 3,5 Rajh. pragozd 0.0 0.0 0.0 0.0 0,8 1,0 2,0 Rajh. gosp. go. 0.0 0,5 2,0 2,5 3,3 3,8 3,0 5. Prunella modularis (siva pevka) mesec - month zap. št. popisa survey consecutive number raziskovalna površina research area marec april april maj maj maj junij 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Pečka sever. pl. Pečka južna pl. Rajh. pragozd Rajh. gosp. go. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 1,0 0.0 3,3 0,5 0.0 0,5 1,5 0,5 0.0 0.0 0,5 0.0 0.0 0,5 0.0 0.0 3,0 2,0 3,3 0,5 1,0 0,5 1,5 6. Phylloscopus collybita (vrbja listnica) mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever. pl. 0.0 0.0 0,5 0,8 2,5 3,0 2,0 Pečka južna pl. 0.0 0,5 1,5 0,3 0,3 1,0 1,5 Rajh. pragozd 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0,8 0,5 Rajh. gosp. go. 0.0 2,3 3,5 4,5 2,3 6,0 4,5 7. Phylloscopus sibilatrix (grmovščica) i mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever, pl. 0.0 1,0 1,8 1,5 2,3 0,8 1,3 Pečka južna pl. 0.0 0,8 1,3 1,5 2,3 1,8 0,8 Rajh. pragozd 0.0 0.0 0.0 0.0 1,0 0,5 1,5 Rajh. gosp. go. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0,8 132 8. Ficedula albicollis (belovrati muhar) mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever, pi. 0.0 0.0 0,5 1,8 2,5 4,0 2,3 Pečka južna pl. 0.0 0.0 1,0 1,8 0,8 1,3 0,8 Raj h. pragozd 0.0 0.0 0.0 0.0 1,0 0.0 0.0 Rajh. gosp. go. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 9. Phoenicurus phoenicurus (pogorelček) mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever. pl. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0,5 Pečka južna pl. 0.0 0.0 0.0 0,5 0.0 0.0 0,5 Rajh. pragozd 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0,5 0,5 Rajh. gosp. go. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 10. Ficedula parva (mali muhar) mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever. pl. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Pečka južna pl. 0.0 0.0 ' 0.0 0.0 0,5 0.0 0.0 Rajh. pragozd 0.0 0.0 0.0 1,0 0,8 0.0 0,5 Rajh. gosp. go. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 11. Anthus trivialis (drevesna cipa) mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever. pl. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Pečka južna p. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Rajh. pragozd 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Rajh. gosp. go. 0.0 0.0 0.0 0,3 0,5 1,0 1,3 12. Dendrocopos lilfordi (balkanski detel) mesec - month marec april april maj maj maj junij zap. št. popisa 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. survey consecutive number raziskovalna površina research area Pečka sever, pi. 0.0 0.0 0.0 0.0 0,5 0,3 0,3 Pečka južna pl. 0.0 0.0 0.0 0.0 0,3 0,5 0.0 Rajh. pragozd 0.0 0.0 0.0 0.0 0,5 0,3 0,3 Rajh. gosp. go. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 AVTA VAS¦¦{. . jmarifvas PraprÄ Mraševo | v-? ;< ... š?-\.,f.>,. G. - v t'.VAS fpDOLENJSKk w Pftrf,iuhJfl Slika 3. Lega raziskovalnih površin: 1. Pečka - južni predel, 2. Pečka - severni predel, 3. Rajhenavski pragozd, 4. gospodarski gozd (oddelek 33) Figure 3: Position of research areas: 1. Pečka - southern research area, 2. Pečka - northern research area, 3. Rajhenav virgin forest, 4. Managed forest (Section No. 33) 134 3.5. Redkejše vrste Specifične razmere na posameznih raziskovalnih površinah od orografije, drevesne sestave, presvetljenosti, deleža razvojnih faz do števila odmrlih dreves, pogojujejo ustrezne habitate za vrste ozke specialiste, ki imajo vse ali del območja na popisnih ploskvah. Med zanimive in redke vrste pa spadajo: balkanski in triprsti detel, mali muhar, belovrati muhar in pogorelček - torej vrste, ki se zadržujejo v pragozdnih ostankih. Balkanski detel je nova opažena vrsta v Sloveniji, triprsti detel je redkejši gnezdilec iglastih gozdov, mali muhar ima tu primeren habitat, belovrati muhar je gnezdilec vlažnih nižinskih gozdov v severovzhodni Sloveniji in v Krakovskem gozdu, opazovan pa še ni bil v času gnezdenja v jelovo-bukovem gozdu, pogorelček je pogostejši gnezdilec v severnem delu Slovenije, vendar se pojavlja tu v zaprtem sestoju. Malega muharja sem v Pečki opazoval 5. maja 1989. leta na južni raziskovalni površini, v delu, kjer je v celotnem pragozdnem ostanku največji delež odraslih bukev ter bolj tesen sklep.drevesnih krošenj. Mali muhar tedaj ni kazal izrazite obmocnosti. Zapel je le kratko, toliko da je zbudil mojo pozornost in sem ga za nekaj trenutekov ujel tudi skozi daljnogled. Ob naslednjem popisu sem ga le bežno opazil v krošnji, oglasil pa se ni več. Naslednje leto v juniju sva z I. Geistrom prav tam opazovala dva pojoča mala muharja. Verjetno se je pojavil še en par in tako je konkurenca spodbudila večjo pevsko aktivnost. V Rajhenavskem pragozdnem ostanku sta leta 1989 vztrajno pela dva samca. Podobno je bilo tudi naslednje leto. Iz opazovanj malega muharja lahko sklepam, da precej »neredno« poje, oziroma ima obdobja intenzivnega petja ko se zadržuje v spodnjem delu krošenj in obdobja, ko se ne oglaša in ne poje. To je najbrž odvisno od več dejavnikov: časa gnezdenja, vremena, konkurence... Brez zvočnega znamenja pa ga zelo težko opazimo. Pragozdni ostanek Pečka je verjetno tudi manj primerna zanj in zato njegova gostota niha. Pečka ima več presvetljenih delov, drevje je sklenjeno le v manjših delih, medtem ko je v Rajhenavskem pragozdnem ostanku sklep drevesnih krošenj tesen. S tem je povezana mikro klima in tako tudi ponudba ustrezne hrane za malega muharja. ZAKLJUČKI Na pragozdnih raziskovalnih površinah pravladujejo vrste iz reda ptic pevk, še nekoliko bolj pa v gospodarskem gozdu. V Rajhenavskem pragozdnem ostanku je bilo več vrst pozimi, kjer so ugodnejše prehrambene razmere. Na vseh štirih raziskovalnih ploskvah je bila v gnezditvenem obdobju podobna pestrost in gostota ptic. Dominantne vrste so na raziskovalnih površinah v pragozdnih ostankih iste, podobna pa je tudi njihova gostota, razlike nastopajo pri subdominantnih in influen-tnih oziroma recendentnih vrstah. Od ostalih raziskovalnih površin se najbolj loči raziskovalna površina v gospodarskem gozdu, kjer so razlike že pri dominantnih vrstah. Največ ptic išče hrano v krošnji (1/2). 90 % ptic se hrani z nevretenčarji. Odstopa gospodarski gozd, kjer je manj vrst, ki iščejo hrano na skorji. V krošnji, v duplih in pri tleh imajo gnezdilne habitate ptice zastopane v podobnih deležih, odstopa raziskovalna površina v gospodarskem gozdu, kjer je za polovico manj gnezdilcev v düplih in več pri tleh. Med duplarji so pretežno ptice stalnice, le te uporabljajo različno ve- 135 lika dupla - največ je manjših vrst ptic duplanc (85 %). V mesecu marcu je v pragozdnih ostankih še enkrat več ptic kot v gospodarskem gozdu. Selivci in klateži se glede na vrsto vrnejo ob različnem času in različno tudi glede posameznih raziskovalnih površin, odvisno od stanja gozda (deleža razvojnih faz, presvetljeno-sti, terminalne faze, itd.). V času gnezdenja pa so nekatere vrste samo na enih raziskovalnih površinah. Pragozdni ostanki rabijo kot refugiji za nekatere vrste, npr.: balkanski in triprsti detel, mali in belovrati muhar, pogorelček ter kozača. Pragozdna ostanka Rajhenavski Rog in Pečka nista prava pragozdova iz or-nitološkega vidika, zato ker imata premajhne površine ter je prevelik robni vpliv, na kar kaže velika gostota ptic. LITERATURA GEISTER, L, 1980: Slovenske ptice, Mladinska knjiga, Ljubljana. HARTMAN, T., 1987: Pragozd Rajhenavski Rog, Gozdni rezervati Slovenije, VTO gozdarstvo, BTF, Ljubljana. TOMIALOJČ, L., 1984: Birds of Bialowieza National Park, Acta Ornithologica, str. 241-310. TURK, V., KASTELIC, A, HARTMAN, T., 1985: Pragozd Pečka, Gozdni rezervati Sloveniji, VTO gozdarstvo, BTF, Ljubljana. Miro Perušek, Jurjevica 4, 61310 Ribnica POVZETEK Avtor je v letu 1989 s kartirno metodo popisal ptice v treh pragozdnih ostankih v Rajhenavskem Rogu in Pečkah ter v gospodarnem gozdu v Rajhenavu. Vsaka raziskovalna površina v teh gozdovih meri 20 ha. V pragozdnih ostankih prevladuje jelovo bukova združba (Abieti-Fagetum dinaricum) ob prisotnosti smreke, gorskega javorja in bresta. Raziskovalni površini v Pečki sta delno presvetljeni, ena zaradi polomasti, druga zaradi jase, v Rajhenavskem Rogu prevladuje optimalna faza drevesne zarasti, gospodarski gozd pa je zopet precej presvetljen in zasajen s smreko v zeliščnem sloju. V pragozdnih ostankih je ob selitvi zgodaj spomladi (v mesecu marcu) več ptic, tako po pestrosti kot po gostoti, kot v gospodarskem gozdu, saj je pragozd zaradi odmrlega drevja bogatejši s hrano in temperaturno bolj izenačen kot presvetljen in prepišen gospodarski gozd. Najbolj očitna pa je razlika v gostoti in pestrosti vrst, ki se hranijo na drevesni skorji (brglez, detli, plezavčka), ki jih je v pragozdnih ostankih še enkrat toliko kot v gospodarskem gozdu. Pragozdni ostanki predstavljajo tudi refugij za nekatere ekološko zahtevne vrste kot so mali in belovrati muhar, balkanski in triprsti detel ter kozača, ki hkrati veljajo v Sloveniji za (z izjemo belovratega muharja) za zelo redke gnezdilce. SUMMARY In the year of 1989 the author mapped the birds of three areas within the remains of the Rajhenavski Rog and Pečka virgin forests, as well as of a managed forest at Rajhenav, of which each research area covers 20 ha. In the above mentioned virgin forests there predominates fir-beech association (Abieti-Faghetum dinaricum), accompanied by pine, maple and elm. The two researched areas at Pečka are partially lit through, one due to its broken up trees, the other due to its clearing; at Rajhenavski Rog there predominates optimal phase of tree growth, while its managed forest is again rather light, with pines growing in the ground layer vegetation. Within the remains of the virgin forest there appear, in view of their richness as well as density, more birds during the early spring migration period (March), than in the managed forest, for the virgin forest is due to its dead trees richer with food and better balanced in respect of its temperature than well lit and draughty managed forest. Most obvious, however, is the difference in density and richness of species feeding on bark (nuthatches, woodpeckers, tree-creepers) which are twice as frequent in the remains of these virgin forests than in the managed one. The virgin forest remains represent also a refuge for some ecologically pretentious species, e.g. Collared and Red-breasted Flycatchers, Balkan and Three-toed Woodpeckers, and Ural Owl, which are in Slovenia considered (with exception of Collared Flycatchers) very rare breeders. 136