ISSNÛ35Û-5561 ta fcoiMC tedna Danes in juoi bo delno jasno s ^fçn7enii\>v oblačnosí/o. Pofwldne bodo nastale posamezne plohe. 53 let steuitka 16 četrtek, SO. aprila 2006 300 SIT'1,25 EUR I^IHO Šaleški APZ z našo trobojnico pred zaMfućnim nastopom (foto: Gregor Kralj) Riva del Garda, Italija, 9.-U. 4. 2006 • Šaleški akademski pevski zbor iz Velenja, ki ga vodi Danica Pirećnik. se je prejšnji [eden udeležil znanega zborovskega tekmovanja v italijanski Rlvi del Garda in osvojil prvo meslo in zlato diplomo v zahtevni kategoriji mešanih pevskih zborov /. obveznim programom. Pevci so ujaledno mednarodno /:irijo prepričali s skoraj izključno slovenskim zborovskim programom, /magala je predvsem glasba. Grand Prix in nagrado publike je osvojil dober in velik mešani mladinski pevski zbor iz Singapura. ■ Spoštovane občanke in občani! Cez teden dni bomo praznovali dan upora proti okupatorju, Iskreno vam čestitamo in vas vabimo, da se nam na predvečer praznika, v sredo. 26. 4., ob 18. uri pridružite na prireditvi v dvorani Centra Nova. Kulturni program bodo pripravili pevci Moškega pevskega zbora Kajuh in dijaki Šolskega centra Velenje, praznični govornik pa bo župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Župan, Uprava in Svet Mestne občine Velenje Studentska črna sreda Bojana Spagal 3 — Ne po nepotrebnem na ena-ena-tri Tole pikrm v torek. Hk pred zakíjifčkom redakcije. 7.(iio bom začela malo cudfjo, g^ede f/a to, da boste brali v četrtek. Včeraj dopoldne na) hi se Ljiih!Jaii/. m/ Kongrei;neni irf^u, začeti zbiraif sludenïi. Med njimi ludi predsiawíki .šaleškega i;ludenlskef(ii kluba, ki naj bi se pridniziii Študentski organizaciji Shivnije na lako imenovanem kulturnem iihodu. imenovanem Crna sreda. Zakaj? Zato, ker bi .':lo\'en-ski Mudenti radi kidiurno opozorili na vedno slabU socialni položaj Hudeniov ter posledice predloga gospodarskih in socialnih reform, ki jih pripravlja nova vlada. Verjamem, da Je protest i/spel. kaj h<' prispeval k napovedcnim reformam, pa zagotovo niil vedeževalke ne vedo. Kdor ittw doma ^ndenta. ve. da je večina njUmih zahtev zelo realnih, Sama nanwc fina/léno. šele odkar ivmno doma snidentko. resnično obcitUm kaj je imeti otroka, StroiJci niso majhni in ytíasih se rewično vprašam, kako jih starši s povprečnimi dohodki, kijih je v Sloveniji naji^. sploh zmontp. Zagotovo le z \vlikim odrekanjem, verjemite! Ali pa z delom otrok preko štndentsklh serx isow Ob tem me kar zaboli ko slišim nerganje v smisht: ^Kajpa .\ploh hočejo Mudenti? Nič jim ne fali. » Pa ne drii. Predvsetn si želijo, da ne bi njiluiv položaj po^al še slabših Želijo, da f)i pri napovedanih reformah prisluhnili tudi njlm^ Ob tem krepke zaboli, ko slišiš i^as"? v stilu: ^Vzeiijfm je treba, imajo preveč, saj lako samo posedajo po ^)siilnali. Kaj pa brezposelni in upokojenci?« Ja. dobesedno tako izjavo sem slišala na raúiu. Vsdi študentov pač ne moremo metati v isti koš. Kot tudi brezposelnih in upokojenih ne. Verjemite, da je tned študetiti vse več listih, ki so priseljeni delati in študirati. Kar ni lahko. Oh oderuških najemninah za stanovanja • sob v šiit' deniskščJ vsaj en topel obrok dnevno. A> zmerni ceni, Mini.ster Drob/tlč jim spet obljublja šttt-dentske menze. Samo tega ne. prosi?n! Sedaj imajo vsaj možnost iZ' hire, potem ho hitro vsa hrana imela enak okus. pokvarjenih želodcev in slabšega zdravja pa bo spet ... Skratka, slo^'enskl študetiti so konec marca predsedniku vlade Janezv Janši poslali ,%eznam trinajstih zahtev, s katerimi so zalnevaii izboljšanje slat usa štndinitnv. Kot mi Je prrvedal predsednik .Ý.VA' Aco Arsekič. člani ^^K podpirajo te zahte\ veljaj dobřili 400 tisoč evrov. polovico sšredsievpa naj bo za^oioviJa Lv-ropska imija. Projekt naj hi polog uslanoviicljic podprle in soílnanciraJc ludi občine Dobrna. Gomii (îrad» Nazaije. Šoštanj in Žalcc. v Ze dvanajsti zbornik in zaključek projekta Nflvnjc • Danes ob K), uri dopoldne bo v dvorani centra Nova potekal zaključek letošnjega projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Pripravila sta ga Mcdcjbeinálca /ve^a prijateljev mladine Velenje in Inšlitul ?n raziskave ERlCo Velenje. V leloènjem projektu, ki je Ml že 12. po vrsti, jc sodelovalo 444 osni osolcev devet ictk r/. vseh šol v občinah Velenje, Šoštanj in Smarino ob Paki. Na zaključku bodo predstavili ludi zbornik» ki je nastal v za-ključni fazi projekta, in najboljše plakate na ekoloiiko temo. Na^a-jence pa biih. V Kuluirnici im bodo do sobote zbirali podpise podpore ideji, da v Slovcniii knjige ne bi bile več obdavčene. Podpirajo idejo za ničeliío stopnjo DDV-ia. Oe jo tudi vi. vas vabijo, da pobudo podpišete. ■ bš lx občine Šmartno ob Poki Razsvetljava v delu VS Podgora v delti vaške skupnosti Podgora, proti tako imenovanim Cíí>milam, so prevo opazili, da krožnsi. Na ceslnem podjetju Celje, ki gradi krožisOc. pa celo pravijo, da ga bodo končali pred predvidenim rokče. ki so ga /ačcli urejali oktobra lani, dobilo do \5. maja. Ker gru /a krožišče na državni cesti, bo celotna investicija plačana iz državnega proračuna. Vrednost novega kn)žišča, ki bo zagotovo bolj varno in hitrejše, sploh ob prometnih kcmicah, ho 94 nulijtinov tolarjev. Na MO Velenje so nam povedali, da ho to letos edino novo krožišče v Ša- leški dolini, saj i/gradnje načrttv vanih krožišč pod zimskim bazenom in v križišču med Rudarsko in Šaleško cesto, torej pri Standardu, letos še ne bodo začeli. Načrti so sicer že i/delani, a bo treba najprej odkupiti še zemljišča in izbrati izvajalce, (iraditi naj bi jih začeli prihodi\ie leto, ko naj bi jih, če bo šlo vse po sreči, ludi dokončali. ■ bs, foto: vos Promet že teče krožno, grddbinci pa hitijo z urejanjem cestišča. Napovedujejo, da bo krožišče končano do IS, maja. P' •T In vendar se, pravijo, premika V torek zvečer so v Kutturnici gostili pesnico Barbaro Komn, M je svoje pesmi brata ob zvokih toikal mojstra Ziatka Kavčiča. Majhen korak za ustavno komisijo, velik za ustanavljanje pokrajin - Koroško-savinjska energetska Ksena - Ponekod pisanice, drugod podpisi: Jazbečeva peticija o cestnini ni predvolilna poteza - V Celju tudi »vojaška« fakialteta Eni pravijo, du Je pariatfieniofiiii usia\nu komisija če numdHa velik korak zci usiamvHev jX)kra]in. drii^ii. da je to nialenkosî v primerjavi z vsem, kar je irelxt se narediti. Ta komisija Í7o mmreč zdaj vsaj drtax*-nemu zboru predlagala, da začne ptKstopek za spremembo iistai'e na piKln)Cju lokaine samouprave, in sicer m osnovi tako imenovanega kompr(>nHme$,a predloga, za katerega je bila {xurebna prava hiiku mnenj. Po lefn predlogu naj bi spremenili iri ćJene ustave, pri čemer ncy bi bila najjffmfembnejša .sprememba »nesrecne^att N.i viem, po katerem je bilo ^lede uslanavljanju iXikrajiu doslej to Imlj ali manj prepih keno le volji občin, zdaj (Hi ^re za zadevo .š iršega pomena in bi lo urejali z zakonom. '/ njint bi določili območja, sedete in imena^ Sodelova-»je oÍKin pa /v bilo zagotovljeno v postopku nastajanja zakona. V sedanji fazi še ni bilo govora o šieviiu oÍ)čin, će{)rav so nekateri fhfslana' íeieli tudi lo; to pa iudi močm zanima ljudi na tistih področjih, kjer telijo tmeii svtye regije, fiievih re^îj še zdaleč ni dokot/ino opredeljeno, pa čeprav so predstavniki vlade med obiski na obmoc0}. kjer jih želijo, zagotavljali tako število, da bodo »vsi zadovoljni«. Sa savinjsko-saiešketn območju, seveda, tudi pravo re$,ijo Sašo. O nekakšni mvi ener^^eiski regiji i^ovorimo zdaj na koroško-šaleško-sa-vinjskem območju. Ksena. kot naj bi se ta a^iencija imeitovala, vsem /li najboij všeč. pa še zdaleč ne ie zaradi tujega imena. Vseh ne prepriča niti dejstvo, da bo skoraj jkúmco denarja za delovanje prispevala Evropa. Moti jih, da bo tolik.ien evrop.ski delet le za iri leta deUh anja. agencija pa mora nato delovali še najmanj pet let. A v nekaterih občinah tei^a območja vendarle vidijo dobro stnm projekta, ki ima Zii cilj zmaii/šanje e/tergefske odvisttosli, tndi ustyvriti /um delovna mesta in sše kc^ dobrega - in telijo zagristi vanj~ y velJkonočnem času .isanice. nekateri so pisali. Oziroma iyxipisovali. V Slownskih Kofijtcaii so ljudje i)odi>fSoyisal na to peticijo. Pa ne more hJo reči. da je to kakstîa nova predwiilna poteza Ne. Jazbec se je ze pred časom odločil, da ne bo več kandidiral za župana. Monia je tudi zato Nova Slovenija tako pohitela in med zadnjim zasedtmjem sveta te .^franke so v Teiwtju ze razglasili kandidatko za konjiški zujwM slolček. In ko se v Slovenskih Konjicah jezijo na ministrstvo za promet, so v Celju vsi^ nekateri zadovoljni z zadnjo akcyo ministrstva za obrambi), lo je namreč s celjsko (krško) jakultelo za logistiko Univerze Maribor podpisalo .ywra-zum o .šolanju vc^aških kadrov na tej/idiuiteii. ^>/aški kadri, ki so u.strezni usposobljeni, /hj Ixklo tudi predavali na njej; taki, Uše ni.'io in bi radi, pa .ve bodo lahko za to usposobili. .Se vedno je bolje sodehmti, kot se prepimtl. Kot .se v vrhu trašega parlamenta, kjer .ve je pirzicija s predsedniko/n pariamenta Cukjatijem vred spra\ ilu nad oba opozicijska podpredsednika. Ih čťprav je eden tak, ki rad ukori tudi ix>slartce dn/gih opozicijskih vrst. Precej prepirov aH vsaj resnih nesogUiKij je nastalo Ufdi okoli več največjih slovenskih medijev, Ko nai bi se stvari na nacionalni televiziji počasi umirjale, a še ne umirile. vre v I^efu. Očiiki »prizadetih^ so ixKsod enaki; j^retircmo vmešavanje politike v medije Vladajoča stran tega .seveda noče priz?ifiti. v lem primeru .se ne meni niti za očitke, ki prihajajo iz evmpsi^h vrst. FT^^đ^^ NAi ČAS izAli! Cttqiiini«MQ2rišlii ta titaU 06 i»títt*L Cere po$am6zr)»9a evoOa 300 STT (1,25 6 (S.S % oOSiopn m. 23.50 SIT (0.1 cm iTMđa Wi DDV 276, SO SIT (1.14 €)> P^i přažílu ^rte raroćmne 20 H, pollelns tSH. ^«tftletnfl 11 mesečne 7 popisi tJrKéiâtviK BofH ZakoSek (dVskto;). Slane \Aovt( (odgovorni uieđnfK), Mii^re Krsti^Ptamnc (pciročnica uiednika). Janez PIssnA. Tal^ana Podgoiieh, Bofaj^ špegel (novinaiji). Miia ZakoS^ (uiedrua rad^), .ânja Ko^ula-âpegel Oehnićna uradnica]. Tomai Geiiak (otillkovalec) Profaganb: Mlitve in kako je sprejemanje takega t>díoka v takem letu neprimerno. Sicer pa p(5Vzemimo jiekaterc: razprave: Roman Kavšak (NSi): »Denar bi bilo bolj pametno raz-dehti društvom prijateljev mladine in gasilcem, ki bi ta sredstva pametneje uporabila. Predvsem pa je letos volilno leto in takih sivari v njem ne gre sprejemati.« Tu se je takoj odzval Marjan Vrtačnik (SNS) in se po/animal, ali to nemara ne ps lovni mi rezultati lanskega leta je zadovoljna tudi uprava Gorenja, se pi^sebej, ker so bile razmere na trgu v lanskem letu zelo zaostrene. Dražili so se re-promaleriah in nafta, dodaten pritisk m poslovanje pa je predstavljal tudi predčasen vstop v mehanizem r.RM2 in fiksiranje tečaja evra glede na tolar pri vi- Vse več proizvodov Gorenja je višjega cenovnega razreda soki stopnji domače inlladje. V Gorenju so žc v začetku leta sprejeli številne ukrepe, s katerimi so odpravljali negativne učinke na positiva nje. Iskali so cenejše nabavne viie, na poslovanje pa je ugodno vplival tudi vse večji delež proizvodov višjega cenovnega razreda. Ta struktura se bo v letošnjem letu še povečala v korist listih bolj-iih. dražjih, bolje opremljenih aparatov, «^Kvaliteta teh aparatov je izjemno pomembna, saj jo kupec. ki odšteje za aparal od 200 do 300 tisočakov, upravičeno pri-čakuie. Rast načrtujemo tako na podr bcr dan, ko si vsiopil f>Odločiiev ni bila enosiavna. vendar prepričana sem bila» da mi bo uspelo. Se danes imam pred očmi prvo siranko, kije prijela /a kljuko (ira/jc in ob tem mijc prav prijetno.« sc spominja Simona Pogač, /.c leto kasneje je sviïjo ponudbo popestrila w s prodajo spodnjega perila. Zgodba o uspehu Po poklicu in/enirka kemijske tehnologije, ki sojo bolj kol laboratoriji in epruvete privlačile poslovne vode. se je vanje podala brez vsake i/kušnje. Rosno mlada, slara 22 lei, je sama leta 1991 poskrbela za svojo prvo »službo«. Kmalu, leta 1993. se je Grazia razširila na 90 kvadraiiiiii metrov p<ïSlovniii pnv stomv na lom^ičevi. I.eia 1997 pa se jc pokazala priložnost nakup poslovnega pní štora v lia kupova lnem centru v sredisču Velenja. V tem prostoru pa jc spodnje perilo nujajo zgo\j kJasike. ponujajo poživitev In dobro počutje. Nedrčki, tudi lisii z n^giobljimi košaricami, so lahko v modnih, akiualnih barvah. Ni nujno, da so le beli in črni. V Grazii to vedo, ženske pa znajo to cenili. »Dejansko na izdelke ne gledamo kot na stvarL Pri nas proda-jajiin rešitev in v i.em je naša prednost.« pravijo v Grazii. Tudi izbira spodnjic, tako moških (Schicsser) kot ženskih jc pestra, prav tako spalnega programa ali nogavic. V tem času pa so v Cirazii že îia voljo modni, zadnji modeli kopalk, primerni /a ra/Jične ženske postave. Brez težav pa si bodo v Grazii kak dober kos kopalk lahko izbrali ludi moški. N9taèa, SilvaIrf Simona fzButlka Gpz/a Popuščanje na račun kakovosti se ne izide v zadnjih petnajstih letih je ognmino lokalov v Velenju zaprio vrala. Prenehalo dejavnost. Spreminjalo se je okolje, spreminjali s{) se predpisi. Simona pa je previharila vse viharje, »Najbrž tudi zato. ker nikoli, prav pri ničemer nisem popuščala na račun kakovosti,« pravi. Zato so v (îra/ii na voljo le kakovostne znamke spodnjega perila: Sch lesser, Triumph. Selmark. Sielei. Veijcino je ludi to eden od razlogov, da so ji vsa ta leta stale (^b strani in jo spremljale zveste stranke, ki so se s Simono Pogač in njeno (îrazio srečale že na Tomšičevi. Ker dober glas daleč seže. pa so prihajale in Se prihajajo vedno nove. Veliko jih je. s katerimi Butik (îrazia v aprilu, ko praznuje 15. obletnico, deli svojo srečo in uspeh. Namesto da v Grazii sprejemajo darila, jih ponujajo. Sa.j se zavedajo, da brez zvesiih sirank tudi njih ne bi bilo. /elijo se jim zahvaliti in jih razveselili, ludi s - do 50 - odstotnimi pupusii na določene modele spodnjega perila in s promociiskimi darilci. Danes, v četrtek, 20. aprila, ob 17. h, pa za vas pripravljajo modno revijo, nagradno igro in sladko presenečenje. Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje Le od kod jI energija? Simona Pogač energijo za delo črpa v gorah. Brez dvoma. Praktično vsak trenutek prostega časa preživi v gorskem okolju. velikega števila vzponov v Alpah se je udeležila Se treh odprav v tri gorstva na treh celinah. Stala je na najvišjem vrliu Južne Amerike - na 6962in visoki Aconcagui. na najvišjem vrhu livrope. na 5ř>42m visokem Elbrusu in se v Himalaji povzpela čez magičnih 7000m. Simona tudi tukaj najde povezavo z Cîrazit>: »Gore in (îrazia • navidez zelo različno, a vseeao najdem vzporednice. Oboje me zelo veseli in osrečuje, tako v gorali kol v poslovnem sveiu pa je vedno na preizkušnji moja volja in vztrajnost.« Le dober streljal od Velenja ieii Topolâica z odlično srednjegorsko klimo ter izvirom zdravilne termalne vode s temperaturo 32 stopinj Celzija. Razvajate se lahko v njihovih notranjih in zunanjih bazenih in seveda koristite tudi ostalo bogato ponudbo. V termah Topolšica skrbijo za medicinsko rehabilitacijo bolnikov, preventivo in rekreacijo zaposlenih, aktivni oddih ter propagiranje zdravega načina življenja. Svojo ponudbo nenehno dopolnjujejo z novimi spoznanji in potrebami. V tem času ponujajo nekaj odličnih programov s katerimi odpravimo spomladansko utrujenost ob tem pa seveda tudi uživamo v odličnem razvajanju. Shiatsu Je stara japonska masaža. Maserz različnimi tehnikami pritiskov na akupunkturne točke stimulira vitalne dele v telesu. Tako se ponovno vzpostavi porušeno ravnovesje, poleg tega pa dosežemo ubranost misli, čustev in sprostitev pristne ustvarjalnosti. Rem Refleksna masaža stopal stimulira refleksna območja, ki vplivajo na delovanje notranjih organov. Telo postane popolnoma prerojeno, zato se človek bolje počuti. Klasi&i* masaia telesa Masaža učinkovito lajša različne težave, kot so ponavljajoči se stres in napetost, nespečnost, glavobol bolečine v mišicah m sklepih. Uspešno odpravi energijske blokade v telesu. Massis M vročimi kamni Toplotna terapija in masaža s toplimi bazaltnimi kamni odpira energijske kanale, da se skozi njih telo napolni z novo močjo in energijo, duh pa umiri in okrepi Avtooenl trening Naučili se boste sprostilvenih tehnik liberite izvirno in drugačno darilo - poldonite zdravje - poidonite bon Term Topolšica. Pustite se razvajati -- obiscKe terme Topolšica - več infcmnacij na telefonu 896 31 00 erme ' oùolsica UUDJE V Vrtcu Velenje bodo sprejeli 200 novincev Pričakujejo velik interes staršev za vpis - Vse enote Vrtca Velenje trenutno zasedene - Prispevek staršev pri plačilu varstva se v povprečju še znižuje Tudi zato vTirjamem. da bomo prosta mesta hiiro /^polnili. V ccm ircnuiku jc v nas vftcc vpisanih 909 turok. prostih mest irenutn<^ niniamo. Za dojenčke jc mtjrda prosto le eno ali dve mesii, sicer Bofarta Špegel Velenje • Po lem. ko so v pretekllli leUh morali v Vricu Velenje, ki ga lienulno obiskuje nekaj več kot 900 malčkov, zapřeli nekaj manjših oddelkov, se ne bojijo več. da bi vpis novincev ic upadal. V upravi namreč sledijo gibanju nalaiiieie, zalo leros ne pričakujejo ležav. Vrtec bt> zapustilo okoli 200 oirok, prav loliko pa ho tudi prostih vpisniii mest. Već o letošnjem vpisu, pa tudi drugili aktualnih dogodkih v Vrtcu Velenje, nam jc tik Vrtec Veletîje ima 5 večjili enot: na Gorici. Kardeljevi ploščadi, Vrtiljak v bližini Gorenja, Najdihojco v sa-metn centru mesia in enoto Tinkaro pod Standovo cesto. Imajo še 7 manjših enot: v Šentilju. VinjikI Gori lil Cifkovcah g<îsLujejo v osnovnih itîlah. Imajo tudi manjše samostojne enote: največja s 4 oddelki je v Pcsju. v Skalah, kjer je letos le I oddelek, in na Konovem, kjer sta letos dva oddelka. V Vricu Velenje se ne bojijo, da bi morali letos zapreti katero od manjših enot, saj je vpis približno enak átevilu otrok, ki vrtec zapuščajo. pred rednim letniin vpisom novincev, ki se bo začel takoj po prvomajskih praznikih, povedala ravnateljica Vrtca Velenje Víeíka Cas. PiK-asi se šohko kio koavuje. AW vsakt) hto pa hoste tfi »» aříV/Aw maja za now šolsko leto pripwiti vpis novincev, ki bodo v vrtec prvič prišli L septembra» KoHko maiCkov pa bo julija zapustilo w^vť enote? «Vrtec Velenje bo ob koncu tega sol-skega leia zapustilo okoli 200 otrok, ki bodo jeseni pričeli obiskovati devet-letko. To je število, ki se ptijavlja zadnjih pel. šesi lel. Prav toliko pa bo tudi vpisnih mest za novince. Zdi se, da je najbolj kritično obdobje upadanja števila rojstev končano. Podatki kažejo, da se je nataliteta umirila, je nekakt) konstantna. Ugotavljamo pa, da se zvišuje odstotek vključenosti v nas vrtec, kar je za nas res poziiivno.« Torej ivčunate. da boste pivsta mesta brez težav zapolnili? «O tem sem skorajda prepričana. Glede na to, da smo v zadnjem času izvedli anketo o kakovosti našega dela in zagotavljanju zadovoljstva naših uporabnikov • zanje odgovarjajo njihovi starši, lahko z veseljem povem, da so starši zelo zadovoljni z našim delom. Ravnatetjiea Vrtca Velenje Metka Čas: '-Veseti smo, da starši naše delo ocenjujejo kot zelo dobro!» pa so nase kapacitete zapolnjene.« Pred časom je obstajala ideja, da bi se yríec Velenje razdelil na dva dela. Se ho to zHodilo? «Zakomîdaja se ni spremenila, pa ludi v MO Velenje ni bilo interesa, da bi se to zgodilo. Mislim, da so prednosti velikega vrtca vidne, l.a/je je izmenjevanje strokovnih izkušenj in ludi Hnančna plat velikih vrtcev je bolj pozitivna. Res pa je. da v manjših vrtcih lažje sodelujejo. sama kot ravnateljica ne morem tako konkretno vplivali na potek dela. kol hi v manjšem vrlcu, zato pa to delo prevzemajo moje pomočnice.« Vrtei v l'i'lenju so ze stari. Zob časa je naredil svoje. Cas poletnih počitnic je ludi čas za obnoiv. Kaj boste lahko postorili letos? Tako kot zadnja štiri leta je mestni proračun tudi letos za investicijsko vzdrževanje v Vrtcu Velenje namenil 20 milijonov tolarjev. Če bi taksen tempo nadaljevali. hi lahko naše enote obnovili v petih ali šestih letili. I.eta bomo zaključili obnovo strehe v enoti Najdihojca. leče /e tretje leto. saj jo obnavljamo po etapah. V isti enoti bomo končali obnovo daljinskega ogrevanja. Uredili bomo vsa igrišča ob naših enotah. V Skalah so pri tem izjemno pomagali starši otrok, ki so ze zbrali 1 milijon za obntwo, leto prej pa se jo to zgodilo v Šentilju. 'lega smo zelo veseli.« Vpn^tekbfsti ste imeli precej tifžavzne' plačniki Se to kaj izboljšuje? »Situacija ni rožnata. Zal nam neredno plačevanje povzroča precejšnje težave. Takoj, ko zakon omogoča, izterjave prenesemo na sodišče, ki take zahtevke obravnava prednostno. Kljub temu, da imamo nove dolžnike, pa iz naslova starih teijatev redno dobivamo finančna sredstva, /ato smo približno na realni ccni,« Je še vedno večina siariev uvrščena v druííi aH tretji plačilni razred, kar meni. da plačujejo 211 ali % ekononh ske cene za varst)H) otrok ? »Še vedno. Celo zvišuje se delež tistih staršev, ki so v nižjih plačilnih razredih. Prispevki staršev torej še vedno rela- tivno upadajo.* V Vrtcu Velenje pripravljajo tudi nove spletne strani, da bodo starši o novostih lahko seznanjeni ludi preko svetovnega spleta (vrtec-velenje.si). Vpis preko in-tenieta še ui mogoč, ker je pač treba oddali kar nekaj dokazil. I/vedeli smo še, da bodo tudi letos zbirali prijave za skrajšano varstvo otrok. Ce bo interes, ga bodo seveda izvajali, a lani so se zanj zanimali le starši dveh malčkov. 14 dni v maju za vpis novincev Zato, da starši ne bi imeli ležiiv, so se v Vrlcu Velenje odločili, da tudi letos pripravijo redni vpis za novince takoj po prvomajskih praznikih. Vpis bo potekal prva dva ledna v maju. Starši morajo na upravi Vrtca (v enoti Tinkara) dvigniti vpisnico. v knjigarni pa kupijo vlogo za /jiižano plačilo vrtca. Skupaj z odločbami o odmeri dohodnine za leto 2004 potem t>ddajo to dokumentacijo na upravi vrtca. Ker prostora v določenili enotah ui veliko. priporočajo staršem, ki želijo otroka vpisali v točno določena enoto, da z vpisom pohitijo, saj imajo prednost tisti, ki pridejo prej! V enotah Tinkara in Lučka bo prostora za dva nova oddelka, v vseh ostalih enotah pa bo prostih mest le za en oddelek ali celo manj. K soMovortfU yobimc priložnosti TRŽNIKA(-CO) v Šeitanju Vaia xn0n/ff in ixkuinf« bodo éra^otonl prit • poslovanju s komitenti bonke • bančnih produktov • blogajniškam poslovanju Znanjo in spošohnotti, Ití fih pniakufomo: • »rednjelolska Izobrazba ekonorDska smen • 1 leto Izkuifinl pri dalu z gotovinskim po8Íovan[em irt trifin^u - znanj« angie^ega j«zlk^ • obvladovanja dala z računalnikofn Samoslefnl, samoiniciativni fn komunikativni osebi s spoAobnosrjo dels v ftkupmi bomo omogočili dobro delovna razmere, »flmulotivno plačilo in ustvarjalno delo v dlrvomiČnem okolju ter možnost dodotne^o Izobrožavonjo. Delovno rozmarja bomo sklenili m dolo^n ca», Ó mesecev, polni delovni Čas, s 3-mesečnlm poskusnim ddom. Vabf/no vox, da nam poSljëte ponudbo za sodelovanje z ÍJvl\%ni%pÍiom in pofrebn/m/ dokazili v tc4(u }S dni na nostov; Raiffwten KmJcovo banka d.d.. Odéé^k za OMb/e, Slomškov trg }$, 2000 Maribor. www.r^b.si hAa« rp^'!*» >»■*) li. «B T& XCOMaAt» Raitfeisen KREKOVA BANKA Zromigniafi« Za dobre avtoserviserje se ni bati Dijaki Poklicne in tehniške strojne šole, program avtoserviser, izvrstni na tekmovanjih na državni ravni v Celju in Mariboru - Uspehi potrditev dobrega dela profesorjev in mentorjev Šolskega centra Velenje SPOMLADANSKI M^jiJi yOuii Mi/ena KrstřČ - Planine Veleiye • Na Šolskem centru Velenje so ponosni na avîoservi-serje, dijake 2. letnika Poklicne In lehniške strojne šole. programa avioserviser, ki so se na dveh za-dtijih tekmovanjih, tekmovanju Obrtne zbornice Slovenije, sekcije avloserviserjev na Sejmu Avto in vzdrževanje v Celju, ter na srečanju mladih raziskovalcev Sliîvenije s tehničnega področja, ki je bilo v Mariboru, i/vrstno odrezali. Tomaž Drev se je izkazal kot najboljši avioserviser podmladek v Sitjveniji. dobri pa so bili se trije njegovi kolegi. Davor Želfinik. Nejc Zager in Srećko Grařej. Tek-nîovanja. ki so se ga udeležili, je razpisala Obrttia zbornica Slovenije, sekcija avloserviseijev. Tekmovanje Je obsegalo izdelavo in javno predsiaviuv projektne naloge, si roko v no-te ore tien i In praktični del. Njihova naloga Hibridno vozilo pa je bila tudi izbrana za javno predstavitev na sejmu. »Ce smem. bi se na lem mestu rad posebej zahvalil Alešu Mehu iz Avtocemra Melu ki nam je priskrbel vozilo, na katerem smo lahko vMedpodjetniSkemlz-ťíbraževalnem centru vadili ireni-rali, se učili.« so povedali. Na Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije (tehnična področja). kije 7. aprila potekalo na Pedagogiki fakulteti v Mariboru žc stjrideseiič zapored, pa se je odlično predstavil Nejc /ager. /a nalogo z naslovom Biogorivo je osvojil srebrno priznanje. Naj k Izvrstni dijaki avtoserviserji ŠCV: Srečko Grat^j, Nejc Zager (kot mladi raziskovalec sodoluje tudi v gibanju M/adi za razvoj Šaleško dolino)^ Davor Zeleznik In Tomaž Drev, Uspeh pa je za dijake, mentoije in ŠCV se toliko večji, ker so dijaki dokazali, da se lahko ludi poklicne usmeritve s(}očajo in nadgrajujejo izobraževanje v raziskovalnem delu. čeprav praksi posvečajo največ pozornosti. Ne samo doma. kjer imajo odlične pogoje, ampak tudi na lujem. Dijaki Sfv dijo v skupiro tistih, ki so jim omogočili opravljanje prakse rudi v nemške tu Magdenburgu. O (em. da sta bila njunih uspehov posebej vesela mentorja, ki sta delala z njimi. Ivan Žnželj ter Boris Klančnik. najbrž ni treba posebej poudarjati. K uspehu pa jim je čestital ludi direktor Šolskega ceitlra Velenje Jvč Kotnik. Mentorja Boris Klančnik In Ivan ŽužI: »Uspeh potrjuje dobro delo cele poklicne In tehniške strojne šole.« temu podatku dodamo ^e, da je bilo na icm tekmovanju skupno prijavljenih raziskovalnih nalog, ki sta jih izdelala 102 mlada raziskovalca, pod mentorskim vodstvom 41 mentorjem iz 12 različnih srednjih in 7 osnovnih sol. Naloge je v petih stn>kovnih komisijah vrednotilo 20 recenzentov. UTRIP 20. aprila 2006 m Od jrede do tork« - svet In doaoviaa Sreda, 12. aprila 12. aprila 1961, lorcj pred 45. IclL je prvi Človek, ruski vesoîjec Jurij Gagarin, poletel v vesolje in obkrožil Zemljino orbilo. Skupaj z Germanom Tito>xini. kJ je bij nic-gova re/erva, je Jurij Aleksejevič Gagarin misijo v vesolje /.aCel s kozniodroma Usjkonur. Ob 9.07 Jurij Aleksejvic Gagarin /e kot prvi vesoi/e^ 12. aprila 1961 obkrožil Zemljo. po moskovskem ca su so i/sirellll vesoljsko bidjo Voslok 1, v kateri je bil (îa^arii. Vosink I je ohknh /il Zemljo s lihrosijo 27.400 kilo-melrov na uro na višini med 169 in 315 kil(Hneiri. Ob vrnilvi se }e na sedmih kilo-meirih višine lakrai 27-leini C/aga-rinkatapuhirali/Vostokalin lOS minul po izilrelilvi zmagoslavno pmial s padalom na /emijo. (la^iarin se je rodil 9. marca ruskim letalskim silam pa se je prtdruiil lela 1955 in /. odliko diplomiral na ruski lelalski akademiji dve leii pozneje. Poslal je vojaški pilol, lela 1959 pa je bil izbran v pr\o rusko skupino za vesoljsko u'j en je. Tragično je umrl med uijenjcni za drugo misijo v vesolje, star komaj .^4 Ici, Četrtek, 13. aprila Poslanske skupine SDS, N.Si in SLS so javno izrekle opomin podpredsednikoma državnega zbora iz vrsi opozicijskih l,DS ifi SNS, Marku Pavlihl in Sašu Pe-četu. Oh leni so v "pobudi za razmislek o ravnanju podpredsednika DZ" opozicijski poslanski skupini l.DS in SNS pozvali, naj razmislita o ravnanju obeh pod-prcdscdnik zijo s tožbo, večina slovenskih novinarjev pa se sprašuje, kak^n je bil namen objave in kdo çtoji za njo. Izjava Hvropske zveze novinarjev (EFJ), s katero so na Bledu nedavno izrazili "globoko zaskrbljenost zaradi vdorov politike v slovenske medije in zaradi slabšanja socialnih standardov v novinarstvu", dobiva ob zamenjavah v medijskih hišah in spremljajočih dogodkih se dodamo težo, pa čeprav vladni p red slav nik za slike z Javnostjo Valentin Hajdiiyak poudarja, da se vlada zavzema za "več medijske svobode iit večjo medijsko pluralnost, in zato odločno zanika namigovanja in obtožbe o pritiskih na medije". Petek^ 14. aprila v LDS so pripravili alternativni predlog vizije Slovenije, manifest, v katerem so zapisali ideološke temelje slranke. Poleg svobode in demokracije so vanj zapisali še solidarnost, manifest z naslovom /a ljudi pred profilom pa bo glavna lema strankine programske konference 22. aprila. Dokončno naj bi ga sprejeli na kongresu po lokalnih volitvah. Predsednik LDS Jelko Kacin je dejal, da manifest ni odziv na Partnerstvo za razvoj premierja Janeza Janše, stranka pa se z njim Želi prollli-rati kot široka, napredna jn socialno občuiljiva siranka. kije protiutež vladajoči konservativni koaliciji. Val protoatov na Delu Je sprožil tednik Oemokracija, ki Je objavil nekatere njihove plače V tOS so pripravili alternativni predlog vizije Slovenije, manifest Za ljudi pred profitom Marko Pavliha je zapuslil pogi> vor pri predsedniku DZ, saj je la. kol je dejal Pavlilia. izgubil živce. Pavliha ni želel ponovili C\ikjali-jevih besed, ki Jih Je izrekel med kričanjem, saj naj bi biJe pod ravnjo. Povod za to, da je Cukjati Pa-vlilio pozval na sestanek, je bila Pavlihova izjava, da so je Cukjali spravil na novinarje in da jih želi disciplinirali. Cukjali na navedbe Pavlihe od-gJaškini posredovanjem v Iraku marca 200.V Inva^ja tia Iran naj bi vključevala tako raketne napade kot tudi posredovanje na kopneJii in pomorske operacije za vzpostavitev nadzora nad Hormuško ožjn nekuj mesecih iipeî prišel v Veieffje in v nJem preživel kakmo noč ali dve, se vsviJcozi nisem mof^e/ oin^^ii zoprîiega ohàiika, da v Velenju vlada depresija, /muci. s katerimi sem se zuklepeial, so i' eii aka pomniju il. da .se mestu nič fie do$uJa, da fe i^ilo nekoč holje. več koncertov, wř ljudi, m idej. več nioéno'iJi, da .w h!le celo puniv lepše. Ali pu vsaj bolj dosioimi. Vse skupaj bi t^lo Htt da êisio običajno sUuadjsko Jumranje ali generacijski vakuum, če ne bi istega obcuika dobil tudi ua drugem, na iret-jem obisku, ue samo n'eCer In ponoči, rudi drugaCe. ko se zdi. du se Je razen velikega nakupovalnega središča mcKto poiopilo v spanec neoth skih ínči. pfiliiiàilii prepinrv in komp!ek:>a manjvrednosti, ôiio bi krivično, Ce bi zupisal. da v Velenju ni rtlčesar \'eè. Še zmeraj obstajajo dislociruni abcmmaji. .ie zmeraj obstaja glasbena soia. pa ^eprar ji ^roil se ena v vr.y/ .ioi.vkilt rejomu In jasno, v Velenju je se zmeraj nekaj ljudi, ki se irudijo v Šaleško dolino pripeljati vsaj maio prepiha. Kako Je mei^o živo in kaj sploh lo pfnnenlje .'itvar mlyekiivne presoje, fie predobro se .ipomnim časov, ko smo si v .^iidentskem klubu izmi.^' Ijevali neuninosii, prirejali tukšne ali drugačne dogodke, na katehh se je včasih zbrala celo nmožica ljudi, hkrati pa so na drugi ssrani mestu nekateri vzdihc\ ali o tem. kako je Velenje mrtvo in kako komaj ca-kajo. da poltegnejo iz nJega. In obratno, tudi mi smo bolsčaU v dneve, ki so bežali mimo, h kruli pa so oni drugi v istih trenutkih našli popoh no.st. Kljub vsem omenJen/m zadržkom in s hipoteko ljubljanskega Ve-lenjčana. ki gu itu mesto mladosti vete predvsem melanholija (n polna soba prahu, luhko v.%eeno zapišem, da v mesUi ni več presežkov. Tak$-nih, ki bi v VeUnje pripeljali ljudi, ki niso iz nidar.skega mefita. ljudi iz središča Slownije in še širše. (hUts^i je podoben pre.iežek Plkin festival, a Pika je posta^ tradicija, obveza in po.'iel, zavzetost, ki jo je ustvarila, se Je v veliki nnri kanalizirala. Institucionalizirala, pač nhleku v okove tradicionalne uspešnosii. Podobnih pre.'ietkov žal ni več leliko. .Segment ki ga m,bolje poznufnje mladinska kultura. In Mladinski ceřh ter ni ^ťč center urbane kuhure. .šaleški študentski klub pa je v veliki meri .Uimo še sindikalist ična organizaciju. Kar Je morda razumljivi), u hkruTi žalosTno Kakor koli. depresija, ki naj bi .se lotila mesia ali pu Je načelu samo mene. .'»c je v hipu razblinila, ko sem se pogovarjal z ljudmi, ki pripravljajo projekt Klasirnica. V Pesju stoji velika industrijska zgradba, k! je rudnik ne uporablja Me-m se Je odločilo, da bi bilo škoda, če bip podrli, zalo Jo Je prevzelo od rudnika, sedaj pa razmišlja, kako bi naj-bolje napolnili prazen prosjor. Uradno se temu reče revitalizacija opuščenega industrijskega objekta. Pregovarjal sem se z ljudmi, ki so v imenu Velenja hi zanj pnpravili štiri različne re.sit'i'e. Pac iliri možno.sti. ki bi lahko v Kiu^imid zairvale v naslednjih letih. Vse tnozuoMl so gla-muroz/te. gigfi/nske, v Shwniji bi težko našel primerljive kuhurno-umetniške načrte. Možnosti razvoj so tako wlíke, da bi se še tukaj v Ijubljuni. marsikomu zvrtelo v glavi. Predvsem od zavisti, hi zaradi vizije in pomoči, ki naj bi Jo Klasirnica dobila od Evroptidce unije. A veliko.st ima Uidi sla ho plat. pirah in samozado.'đ/iass. Vtem priment bi bila zgodba o Kla.^rmcJ eden od ruzlogpv. zahij v Vekiije zahaju in zakaj r njem ofSuja vedno manj ljudi Upam. da ne bo tako in dabodo v naslednjih tneseclh soočili eni in drugi ter poiMi re.Ute\'. ki bi bila najboljša. Ce vprašate mene. odgovor že poznani, revitalizacija Klasirnice fe ena najboljših idej. ki so se v zadnjih des&lh letih mdile v Velenju. Fl^^řVTAR^ETI / ^ A i«yrct2) IMffrtt. V KOT VROČE maíCevmije Cť for Vendetta) 12:50 sa N£ 15:30 18:10 20:50 23:30 PE. SO uaMtWtmw, SWMtM, lolinHuiV fMFiTiihr riTTŤi. sa»Wft I « HISA DEKLE MAME 2 (BltMemcnťsMouscZ) tfnta. 15:50 20:30 23:00 PE. SO HiHiiiWiJiMt CMfMmi DniofMUHv. IMIKCKUI. Anblb« CaOMT BCtOW 12:30 50. NE 15210 loao 05EM U|mH (Qghl B«]»iv) 12:00 SO, NE 18:40 21:10 23:40 K, SO Mhi PabiWtitoMU ■mít* tfvTviet. UHiUStec NkiA^ WMaiřvwk imhSwi, MilaAMtrm, > ( t < M1« FrtMMMfilS itm MWtter to II li »»a, metfw- i^otioetM. •MrOvi«*. 14:40 SO, NE 19:20 23:50 Pt SO ZADMJI UDAREC (M«(ch Poífli] U^aila. ifujsiSaíM lelutiHOf^ fiW ((■.isncAin 21*20 EsiírMonlBie POtARHl ZID (FlrewalO ahcqiU c^r IH 17t00 BREZ POVRATKA 5 CnnalDoUnalFonl) pujlvli ala. i S" 3 S 3 O (ft m Kl 16:30 Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 Kineouuigr^rtsi 0nđfhjj«]0 prtvKO^HBnwmoe çio^têma* WW^,planfit*tUS.COm EngrotuS dfta, Cesta v Trnovi)« loa. Cel^; ?.t Kinemtfo^fi, Pl«n« TuS Celje, Maríbw^tca Ur drugim znižanja si roško v dela, dviga cene vo/ovnic ter seveda ugodnih snežnih razmer. Za uspešno nadaljnje poslovanje p(v (rebuje la ccnier vsaj so en stra-leski dostop (nihalka je preveliko ozko grlo). §e bolje pa bi bilo, če bi imel dva, enega iz m o/irskega konca in drugega iz smeri Ljub-uega. Seveda pa v cemru računajo. da bodo lo nujno potrebno infrastrukturo zagotovile občine (podobno je tudi daigje v svetu). ^al pa zaenkral ne kaze dobro. Mozirska občina je namreč kandidirala za pridobitev nepovratnih sredstev evropskih sirukiuniih skladov, pa žal ni bila uspešna (počakali bo ireba na nov razpis), v občini Ljubno pa so se uspeli dogovorili. da bi ira so /a cesto do (loll prenesli na državo. Občina bi morala po besedah Anke Rakun pridobili soglasja lastnikov zcnv Ijišč in jih je večinoma ludi že pridobila, /daj pa jim je »ki^rak za-slaU. Samo geodelske izmere in odpisi bi jih veljali dobrih 85 milijonov tolarjev, toliksnili sredsiev pa v proračunu nimajo. Na Oolieh si ludi /elo želijo več prenočitvenih zmogljivosti. V večini razviiili smučarskih ccntn)vje razmerje med siacionarnimi in dnevnimi gosti 70:30 v korist sia-cionarnih, na (Jolleh pa beležijo kar 90 odstotkov dnevnih obisktv valcev. Ogromno so lani investirali predvsem v ozelenitev okolice in zalraviiev smučin. Na planino so pripeljali tisoč kubičnih metrov /ernlje. razširili so umetno zasne-zevanje in dokupili dva topova. Poskrbeli so za večjo varnosi • zamenjali so /obaio kolo dvosedež-nice Smrekovec. Smučarska sezona pa sc v tem času že preveša v letno, od kal ere vt)dsivo, predvsem pa lasiniki (ioll veliko pričakujejo. Izkušnje podobnih cemmv kažejo, da je mogoče polcli izlržiti vsaj toliko kot pozimi. Prav zalo so se na zadnji skupščini ludi dogovorili, da se ponovno dobijo v začetku maja, ko bodo razpravljali o proii: Zdravko Rams2k(17.SS); kerner: Marjan Primožič (18,42); char-donnay: Danilo Pokleká ( 18,40): sivi pinof: Drago Ring (IS.30); rumeni muškah .lože Kugler ( 1K34): sauvignon; Frančišek Rednak (18,30); dišeči tramlnec: Mihael Fajfar (18,38); renski riz- vzorcev (108- največ doslej) in po doseženi najvišji povprečni oceni doslej - 17,91. Po mnenju predsednika in tajnika društva Petra Krajnca 1er Franca Podgorška je razveseljivo to. da so dosegli laka oceno z vini oormaine trgatve, lorej brez vin posebne trgatve, ki prinašajo se več točk. »Glede na lanske slabe vremenske razmere za pridelavo rujne kapljice je dosežena povprečna ocena 17.91 neverjeten rezultat iu ga bo težko ponovili. To je odra^ dobrega dela celotnega odbora društva in samih vinogradnikov. Vzorce je ocenjevala sedemčlanska komisija, v kateri je bilo pel poklicnili ocenjevalcev viu in dva domača člana društva, ki sta prav tako uspešno opravila izpit za kletaija polnilca. Povprečno oceno vzorca so izračunali na osnovi petih ocen, saj so najvii^jo in najnižjo oceno izločili. Od 108 vzorcev je keli plnot: Stane Vrbovšek (17.64); zvrst rdeča: Jože Kovaćič(17,80): modra frankinja: Mihael I'ajfar (18.04): zweigell: PGD Šmartno ob Paki (17,72), vinicar Mihael Fajfar; modri piiiot: Peler Krajne (18 JO). Sindikat imajo tudi upokojenci Območni sindikat upokojencev Velenje šteje 200 članov, radi bi jih imeli še več - Bo kartica ugodnosti, ki je v pripravili, »potegnila«? Milena Krstič • Pia nine Velerye - Sindikat upokojencev Slovenije na območju šteje 200 članov, pravi Rndi Boh. predsednik lega sindikata. V svoje vrste pa bi si želeli pritegniti še več članov, da bi lahko se btîlj organizirano kot dkojence, člane upokojenskih društev, s katerimi imajo precej skupnih točk. ne pa vse, jim, kot pravijo, zaeukrat se ni uspelo. Morda jib pride več, ko bo jasno, kakšne ugodnosti vse bo ponujala sindikalna kartica ugodnosti v tem prostoru. »Kartica ugodnosti je projekt Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, mi pa želimo v ic ugi'ïdnosîi vključiti čim več družb ludi v prostoru Savinjskívsaleške regije.« pravi Andrej Kranjc. Na zadnjem sestanku, zbrali so se 7. aprila, so v ospredje postavili kadrt>vske zadeve in priprave na skupščino sindikata upokojencev Slt)venije, ki bo 12. maja in na kateri se bodo s svojimi kandidati potegovali za najvišja mesta. Ob tem pa so opozorili še na številne stvari, ki jih tarejo. »Člani smo zaskrbljeni zaradi podeljevanja k ga doslej, /a ta nanîen bomo prihodnji mesec organizirali 32 -urni tečaj pokušine in ocenjevanja vin. kar Iv) pripomo glo k še boljšemu orgaaolep-tičnemu poznavanju vin.» Mag* Anton Vodovnik, predsednik ocer\)evalne komisije: ^Že vrsto let sem spremljal šmarške vinogradnike in moram jih pohvaliti, saj so zelo dvignili kakovost svojih vin. To kažejo rudi številke. Prizadevno delo. dobra organiziranost sta se obrestovala. V p{idravsko-smarškivvirštan}-skem vinorodnem skjbeli za primernejše pogoje (temperaturo, skladiščenje ...), Crlede cene vina lahko rečem, da tako slabe še niso bile. Ce Je leta 1998 liter odprtega vina stal toliko kot liter kurilnega olja, je danes za liter slednjega treba odšteti dva litra vina. Trenutno so bolj cenjena rdeča vina, prihaja pa znova čas belih.« Mačke se na Gorici preveč razmnožujejo Danes očiščevalna akcija v KS Gorica; kjer se ubadajo tudi s težavami zaradi potepuških mačk in psov, ki naj bi jih bilo vse več nikoli sami 107.8 Velenje - Krajevna skupnost Go rica je največja krajevna skupnost po številu prebivalcev v MC> Velenje. Poleg velikega naselja zasebnih hiš ima tudi strnjeno blokovno naselje. Prav tam se zelo trudijo, da bi bilo to lepo ueg(V vani> in očiščeno, /ato bodo tudi letos pripravili očiščevalno akcijo. in to ze danes. Predsednik sveta KS Gorica Jože Kandoir nam je povedal: »Na z.adnji seji sveta KS smo obravnavali tri stvari, ki so trenutno najbolj aktualne. Tako suio se dogovorili. da bomo tudi letos ob dnevu zemlje pripravili očiščevalno akcijo, prav tako bomo priprav Qi kres ova nje pri belem dvoru, govorili pa smo ludi o vse večji problematiki zaradi mačk in psov v blokovnem delu kraja.« Očiščevalna akcija bo torej potekala danes, vključili pa se bodo tudi učenci OŠ Gorica. Ne le, da bodo pomagali čistili kraj, pisali bodo tudi spise na temo »Želim živeli v lepi in urejeni krajevni skupnosti«. Pri likovnem pouku pa bodo izdelali table z opozorili k varovanju okolja, te pa bodo namestili po zelenicah. K sodelovanju so povabili tudi upravnike in nadzorne odbore stanovanjskih blokov in jih povabili k sodelovanju v akciji. »I lišniki pri nas dokaj dtjbn) urejajo fuiîkcii)nalna zenî-Ijišča ob blokih, tako da večjih te-ni. ležave pa so s površinami, ki s(3 še vedno v postopku denacionalizacije ali pa lastniki ue živijo v kraju. Te pa so še vedno potrebne čiščenja.« Na kresovanju, ki sc bo/godilo večer pred 1. majem, bo ludi letos bogat program. Poleg rudarske godt>e na pihala bo nastopilo še nekaj zabavnih skupin, tako da obljubljajo lepoziibavo. No, na Gorici pa se. kol pravi Jože Kandolť, ukvarjajo tudi s psi in mačkami, »Največji problem so postale mačke. Te se na Gorici vse preveč razmnožujejo. Razlog pa je v tem» da posamezni člani društva za varstvo živali h. Velenja hranijo potepuške mačke. To. da skrbijo za živali, je sicer dobro, vendar to povzroča ludi hitro množenje potepuških mačk, kar postaja vse bolj moteče. Posamezni bloki so že prepovedali hranjenje mačk v njihovi bližini na svetu KS pa smo sprejeli sklep, da se pridružujemo ideji» da mačk v bližini blokov ne smeh nihče več luanlti. Na mesta, kjer jih hranijo, namreč žc prihajajo tudi mačke, ki sicer imajo lastnike v blokih ali stanovanjskih hišah. Društvu za varstvo živali smo priporočali, da poskrbijo, da mačke oddajo v azil. kamor sodijo. ali pa o njih obvestijo ustrezno veterinarsko inšpekcijo. Ugtiiavljanio tudi, da se občinski ()dIok o psih ne upošteva, celo table. ki so opozatjale, daje vstop na otroško igrišče za pse prepovedan. so izginile. Pt>stavili jih bomo nazaj, zavzemamo pa se zato, da v .Sloveniji uvedejo zakon, s katerim bi vsem lastnikom psov. ki živijo v urbanih naseljih, predpisali obvezno šolanje. Sele tako bi se zavedali, da imajo tudi obveznosti in da mora biti pes v urbanem okolju šolan.« ■ Bojana Špegel KULTURA Kulturni dom skoraj brez strehe Trenutno menjujejo streho nad odrom velike dvorane - Dodatna dela morda celo ne bodo vplivala na dokončanje obnove do občinskega praznika Veleiye • Med obnovo noiranjo-sli velenjskega doma kullurc, ki icie oU oktd le/u snega. Ker nas je zanimalo, kako sedaj poteka obnova velenjskega doma kulture in kaj dodatna gradbena dela pomenijo lako finančno kot ćasovno - naj spomnimo, da naj bi bila obnova končana do občinskega praznika, 20- septembra, smo obiskali direktorja Knjižnice Velenje Vlada Vrbiča, ki je vsakdan na gradbišču in spremlja tudi vse ostale zadeve, povezane z obnovo. Pred f<}v/kffu snw la/iko opaziti žerjav, ki je iz strehe doma kuU ture ir oé^tranjeva! slatv streha. Kaj sc sedaj dogaja ^ Trenutno smo v lazi obnove strehe na področju odra v veliki dvorani. To bo manjši zalogaj, kar se gradbenih del liče, je pa zelo pomembna, ker bodo lakoj po metliavi slrehe začeli delavci podjetja Ciradior iz Ce^ke montirati odrsko lehtîlko, ki je že pripravljena, Celotna zadeva je tempirana lako. da bo obnova končana. ko bo odrska tehnika montirana in preizkušena. Izvajalci pravijo, da za to potrebujejo iri mesece. Poteni sledi obnova strehe nad dvorano in avlo, Nad dvorano je siara streha že odstranjena. nad avlo pa še ne. saj se bojimo večjega deževja, zato dela potekajo postopoma. Pi^gled na dvijranoje preccj žalosten, gradbinci pa pravijo, da bodo kmalti začeli poslavljati novo jekleno konstrukcijo za streho nad dvo senečenja. je obnovo mogoče končali do predvidenega roka. [brej lahko povem. da. •< Koliko bo obnova zuradi zonn'.' njavx' $irehe dražje in kdo jo bo plaçait trga. Smo pa dodatno dali se predlog za sanacijo siranskih fasad. torej zelenega kamna na njih. Prijavili smo se na državin razpis za dodeliJev sredslev. Če b<îmo uspeli, bi se to znalo zgo- Obnova veienjske^a kulturnega spomenika naj bi biia končana do 2. avgusta, potem pa bo treba namestiti se po/rištvo in zagotoviti vse, da bo stavba tehnično prevzeta. Menjava strehe kljub muhastemu vremenu teče po načrtih. rano. V mrivem teku dom kulture ni.« Kaj dodatna po/nengo dela Časovno, bo dom kuliui'e končan do 20, septembra? Roke v ogenj si ne upam dali, mislim pa. da je objektivno tnožjio. Novi rok za dokončanje je 2. avgust. Do lakrat naj bi bila končana in preizkušena tudi odrska tehtiika. Oslala bodo morda še kakšna manjša dela. stavbo pa bo treba še tehnično prevzeti. Ce ne bo prišlo se do kakšnega pre- »Zaradi zamenjave slrehe bo je diplomsko delo. seje odločila u samostojno pol. Diplomirala je na področju organizacije prireditev, novembra lani pa je odprla svoje podjetje Avalonia X, poimenovano po čaníbnem iiî skrivnostnem oioku Avalonu iz legende o kralju Ariuiju. Svoj prvi projekt je poimenovala kar po naslovu knjige »Škratje Derenovi - otroci, ali veste, kúo vam ponoči razmelava sobe?i<. "lokrat je slo za oirošk<) igro in promocijo knjige, kije bila organizirana ob mednarodnem dnevu otroške knjige. Prireditev je s svojo ekipo pripravila pred nedavnim v dvorani centra Nova. Predsiavila je olroško pravljico Katje Kočevar, in sicer tako, daje zgodbo iz knjige kar oživila. Prav- RADIO VELENJE Pičke v MC-ju V velenjskem Mladinskem œntm bo v soboto gostovalo Gledališče Škuc - Igra tudi študent igre iz Velenja Romeo Grebenšek Vťlceýť - v soboto oh 20.tl0 bo v velenjskem Mladinskem centr ti na ogled gledališka predstava (îU'da-lišča Škuc z nasUwom PIĆKI: (Peaches), avtorja Nicka (irossa. Predstavo organizira Mladinski cenier Velcrde v sodelovanju s Šaleškim šludenLskim klubom. Avtor zanimive predslave Nick Cîrosso se je roílil leta 1968 v Londonu. lam (Hlraščal iti se ^olal. Med irotcdeitskim bivanjem v Berlinu je napisal dramo Pičke in jo poslal v C'ouriove dramske delavnice, tîo-vcmbra so dramo uprizorili v R(>yal Court Tîieatrc Upstairs, dramo priredili za film. ki ga je sam rudí re- ziral. »Pičke so načitale relativno zgodaj in predstavljajo enega od prvih valov teatra »u fris«, tako da drama se ni ekstremna in eksplicitna v svojem dogajanju. l.ahko jo razumemo koi poskus v formi: vigri se dejansko nič ne zgodi na ravni zapleta. Posledično tako Gr<^sso vse dogajanje zapelje na raven podteksta, kar zadene v potankost ab-siirdne banalnosti sodobnega človeka in njegtmh odnosov, Ta se zaveda razlik med spoloma, a mu ni jasno, čennt razlike omilili in /akaj bi za to i/gubljal energijo,pravijo o predstavi slovenski po ustvarja Ici. Med igralci je ludi studeni igre na ljubljanski ACjRI'I Romei» (îreben-.šťk. poleg njega pa bodo na odru se Vesna Vi»nčlna. Maja Mariina Mcr-Ijak. Jure neiii^um. Nejc Roprel in Rok Kunaver. Rcžiral je Alen Jelen, dramaturgija je delo Ane Kuntarič. scena Irm l^i^ka. kostumografi pa so bili kar v>ii v ekipi. Pri|>i»rocamol ■ bš Razstave krožijo Prvi čezmejni razstavi v okviru Razstavišča 360 sta že odprti - V Velenju gostuje Lea Lugarič \z Celovca Velenje - V okviru midiikullur-Tîcga čezmejnega projekta Razstavišče 360 so v prvi pol^jvici aprila ziiključili sklop trelj zaporednih razstav, V drugem krogu razstav se je prvič v Sloveniji s svojimi deli predstavila Lea lvU^arii^ mlada umetnica \y Celovca, ki na Diinaju žludira arhitekturo. Njena razstava, ki se. resnici na ljubo, v razstavišču kar malo izgubi, je na ogled prav v Velenju. Projekt pa je s tem dohii medjia-rodno noto in novo čezmejno podobo, Razstave kroi^Jjo in lokral se je Čez mejo v Celovcu predstavil tudi prvi slovenski razstavljalec. Mariborčan Iztok Maroh. Matej Kosir, doma iz Školje l.oke, ostaja na slovenskih tleh. v atraktivncnî evropskem mestu, slovenski štajerski prestolnici Mariboru. V Celovcu, ho svoje zanimivo delo predstavil v za- Zgodbica je zaživeia. S pomočjo igralceVf ki so se dobro vživeti v njo. zaprav so to storili trije igralci, ki so predstavili nagajive in nabrite skraie. ki ponoči otrokom »pospravljajo« sobe, siarsein pa delajo sive lase. V vlogah Škrata Jenca je nasiopil Blaž Vivod, Aleja je igrala Gabrijela Palinkas, vedno lačnega pa Milan Skubic. Kuliso za predstavo sije zamislil in jo ludi izdelal Franci Klanfer. Poleg igrane predslave se je na začeiku predstavila vokalna skupina .SONCr pod vodstvom Irene Vrč kovni k. »Ne smemo misliti samo nase«. je sporočilo Vanje, »imeli moramo čut za tiste, ki potrebujejo pomoč, tako ali drugače, ludi mi jo kdaj in takrat sizelimtJ nekoga, da nam pomaga«. Zato je skupaj s avtorico knjige Kaljo Kočevar podarila knjige otrokom iz Dnevnega cenlra, ki deluje v sklopu Centra za socialno delo. ter otrokom iz Medobčinske zveze prijateljev mladine. Prireditev je povezovala Mateja Koren. ■ bš Foto: Matej Biagus četku meseca maja. ko bomo tudi zaključili predstavitev prvih treh mladih umetnikov, v vseh Ireh airak-tivnili evTiipskih mesllli in obeh državah. Slovcnil in Avsiriji. S projekiom Raz.siavišče 360, ki ga v okviru programa Phare, Čczniejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003. vodi Mladinski center Velenje (s partnerji Mcs(no občino Velenje. SUrvcnsko prosvetno zvc/îî iz Celo-vca in Mladinskim kultumijn cen-troni Maribor), so žc na poli k dosegi ciljev projekia - dvig kulturne Ziivesti mladih, povečanje zanimanja zii kulturno - umetniško ustvarjaiîje. preseči ktiltume meje in ttsivaijanje kulturnega dialoga med mladimi kulturnimi producenti, umetniki, kustosi in oblikoviilci. -Zanimanje mimoidočih je bilo ob otvoritvi v vseh treh mestih zelo pozitivno,« pravijo v Mladinskem centru Velenje, posebej takrat, ko so kustosi ali kritiki predstavljali avtorjevo delo. Se vedno si laltko dela mladili umetnikov ogledate na Ireh zanimivili in atraktivni)! lokacijah v samem središču mesta, /e to, da se lam ^do-gaja«, je več kot pozitivno. ■ bš V/in mL DobrodoHh Delavska hranilnica z vesel|em Vas pričakuierrtD na Šaleški 20 v Veteiýu vsak detevnik od 6.0Q tfo 17.00. Telefon: 038973007,8973008.1 poite: me^an&jemva^delavskd^ueniinica^ VROČA PONUDBA DBLAVSKS HRANILNICE Te kreditne ponudbe niste pričakoveli: -krediti ûd 3 (io 12fneserev I obrestno mero samo4,00H.stroiekzBvarovania 1,5^ in strošek odobritve kredita samo S.OOO.OOS!T(20,8SEUR). - krediti «j 13 do 36 mesecev, do zneska 1.QÛ0.0DD.00 Siï (4.172,93 EUR), z ob;esttio mero samo 5,00 H, strolek zevarovanja 1,5H in strolek odobntve k vanju, hkrati pa so odmaknjene od zidu in dajo vtis samostojnega lebdenja. To svt>jo idejo je izpeljal s pomočjo eksperimenta • sončnic. .Slike so akril na platno in lahko funkcionirajo samostojno, čeprav so obešene neprekinjciîo in zaptîredno in gledalca v<> dijo pn)li z-atlnji opa/cni in zaznavni liniji horizonta. Stena ie v tem primeru ve^ni člen. O razstavi je spregovoril tudi arhitekt Bojan Pavšek, ki je med drugim pt)vedal: " Takien način likovne prezentacije odstopa od klasičnih načinov postavitve, ki temelji predvsem na likovnem delu kol individualni stvaritvi. Likovna dela a" transformirajo v arhitekturne elemente, ki sooblikujejo prostor, S tem postane kvaliteta razstavnega prostora večs lojna. Celovitost prostora zaradi načina apliciranja likovnih del Ivori homogeno celoto. Optično deluje kot notranja opna obf^oječega volumna. Nastal je likovni prostor v arhitekturtieni pro-štoru. Izbrani likovni Ibnnati ter njihov način postavitve sugcrirajo opazovalcu gibanje po prostoru.Gibanje opaz^jvalca jestem riačrtiio manipulirano. Iz gibanja nastane poi. Pol s tam dobi svoj začetek in konec. Konec poti je v življenju pogosto ne/aveden. Avtor resi to dilemo s presenečenjem, ki ne potrebuje argumenta. 'iako kol ga življenje samo ne." Se nekaj besed o akademskem slikarju Denisu Senegačniku. I.eta 2001 je dipkmiiral pri Gustavu Gnamusu in dr. Nadji /goznik, od leta 2002 pa dc uje kot samostojni ustvarjalec. Razstavlja doma in v tujini, za svoja dela pa je pre.iel 7si več nagrad, /ivi in ustvarja v Velenju. Razstava je na ogled do 1.1, maja v času uradnih ur galerije. ■ Miiojka Komprej Slikarstvo v prosojnih barvah /a slovendci) tradicionalno krajinarsko sli-karstvt^ je značilno, da ga napolnjuje liričnost. ťa izhaja iz mehkobe, ki jo najdemo v naSem geografskeni prostoru, zmernih barvnih prehodih, ki jih vsebuje narava, kakor tudi značaju našega prebivalstva. Te posebnost! so z izjemno likovno občutljivostjo prvi širše ovrednotili naši impresionisti pred pribii^.no stoletjem. Mlajše generacije so vedno znova spa^minjale sloge, v katerih so i mer pre t i raie naše pokrajine, a večina njih je ohranila mehko unÁ^njc. Nekaj podobnega latiko zapišemo ludi ob slikah Nataše Tajnik. Predstavnica mlajše generacije našili slikark prihaja iz Velenja, torej iz značilno osrednjo slovenskega prostora, kjer je novejše urbauo mesto s srednjeveško preteklostjo postavljeno v slikovit naravni prostor, V teh lastnostih lahko že najdemo nekatere komponente njenega slikarstva, še pt> sebej za njeno naravnanost v slikanje krajine. To sicer pojmuje predvsem v razmerju, ko se njeno šiniko zajetje izmenjuje s predstavitvijo detajlov. Ker gre za izrazilo abstrahirani) slikarstvo. mnogokrat ni povsem prepoznavno, kaj je pravzaprav v središču njenega zanimanja pri posameznem delu. A z obzirom na značaj njenega slikarstva se to tudi ne zdi najbolj pomembno vprašanje. Tisto, kar je mogoče najbolj izrazita lastni)st njenih del • a hkrati tudi i^jko dojemljiva, je predvsem občutenje prosiora, ki ga ponazaria z likovnimi sa'dsivi. In če vemo. da jo zanima predvsem voda, potem v nekem trenutku ^e manj vemo o teh slikali, kakor si lahko sprva mislimo. A vendar, voda s svojo nenehno gibljivosijo, izvirom bivama in svojo rdznolikosijvnih glasbenih dnevnih v Iju!)(jaiii in Hongkongu. Póleg lega je Slavko .%klar m čas aktiven tudi kot glasbeni organizator. V Novem Sadu je deloval kot predsednik Društva skladateljev Vojvodine, bil član programskega otibora Jugoslovan.^^a tribuna glasbene mlva/jalno^li Ojialija. ustanovil ansambel solistov Musica viva in soifsia/iovil elektronski studio na Akademiji umeumtl ter a>i-!>ambel za elektronsko glasbo Art oíeleclronic music. Od leta 20i)0 je glasbefd unulnik za remy glasbo Pomurskega akademskega edinim (PAC) v M irski Sobtni, í)í/ 2002 ludi umetniški direktor festivala PAC-ev glasbeni maj v Pomurju. ki íh> letošnjega maja zaz\ enel petič. Vletošuj\ koncertni sezoni je postal vodja koncertne dcjavtunti za resno glasb') v Velenju, kjer Je aktiviral abonma resne fdti'^lie. '/.a sv(ýo okroglo obletnici} umeiniškega dela pripravlja .Slavko Suklar danes zveči^r v Orgelski dvorani gMene šole avtorski večer, ki ga je {Poimenoval Velenjski umetniki z gosti svojemu mestu. To ho za na'> poslušalce priloimni od bliije pogledali v Suklarjevo skladalelj.sko delavnico. ftiH/m pa, da bo hkrati vzpodbuda za na-daljevanje njegove nst^rjalne pot\. VXU?4f| Ob svetovnem dnevu Zemlje V soboto. 22. aprila 2006, bo Mestna občina Valanjs v počastitev svetovnega dneva Zemlja, organizirala Síetllno akcijo *OČfetrmo okolico naših gradov in obrežje reke Pake«. V akciji bodo sodelovali Turistično dru§tvo Velenje, Krajevna skupnost Staro Velenje, Mttzej Velenje, Andragoške društvo Univeaa za III. življenjsko obdobje Velenje, Ribiška družina Velenje, Turistično društvo šalek, vdienjsicl skavti in Mladi forum SD Šaleška dolina. K sodelovanju prijazno vabimo tudi vse občanka in občane Mestne občine Velen j«. Čiščenje bo pctekalo v okolit:! Velenjskega in Šaleškega gradu ter ob strugi reke Pake, Ob 10. uri se nam lahko pridružite na enem od treh zbirnih mest - ob vznožju skakalnice pod Velenjskim gradom. • pri gasilskem domu v Šaleku in - na mostu v Šaleku. O^snizatoni bomo poskrbeli za zeši^itne rokavice in vrače za odpadke. Vabljeni k sodelovanju! 107,8 MHz R/ï\DUJQKI] IDO C/^S^POSDOI M^Z/^llE Glasbene novičke Vse najbolfše! Prd/niki so seveda lepi, vendar pa nam v ured-nišivu (če si želimo vzeli pmslo) povzročijo kar veliko dodatnega dela. Težav je še toliko vcč, ce se vrslljo. Takt> nam je U leden /elo manjkal pt> nedeljck (čeprav nismo bili čislo prosti), torek, ko smo zaključevali lok iicvilko, pa je seveda vladal pravi kaos. Nič bn|je ne bo prihodnji leden- Ker je pra/nik na čeírtek. bomo i/šii že v sredo; lo pomeni, da bomo praznično številko, ki bo ířbsežnejša, morali končali že v ponedeljek (dopisniki in epp oglaševalci • nikar ne spreglejle lega!!!) Se večja zmeda bo ob pripravi prve majske številke. Pravzaprav imamo zanjo le en delovni dan. in še to Usti. koje večina prosta - petek. 2X. aprila. Ta dan bomo v glavnem (• med prazniki bomo seveda ^e kaj dodali) tudi zaključili številko, ki bo izšla takoj po praznikih, v četrtek, 4. maja. In ko smo pri praznikih, tudi mi zelo radi praznu-jenio, v uredništvu pa se redno spomnimo rojstnih Sta/le $i je preračunal: ponovno bo praznoval rojstni dan na veliko noč Čez 11 let dni sodelavcev. Tik pred prazniki smo nazdravili Stanetu, kije praznoval ravno na veliko noč. Ker je velik ljubitelj koledarjev, si je že preračunal. da bosta nje^iov rojstni dan in velika noč ponovno na isti dan čez 11 let (leta 2017). /elo radi pa v našem uredništvu delimo praznovanje tudi z vami, dragi bralci. Še posebej vabimo vse mladoporcjčence, da delijo svojo srečo z bralci in snovalci Našega časa. Na vašo željo bomo objavili vašo poročno fotografijo in še kakšno zanimivost iz vašega živlienja. oziroma o tem, kako sta se spt)znala. Najbrž pa ste spregledali, da je pred nedavnim zaživela tudi rubrika Vse najboljše. Će ste v zadregi, kako prijatelju, stfsedu, znancu voščiti, je lu odlična ideja • slika in kakšen verz v Našem času. Z veseljem pa bt)mo objavili tudi fotografije srečoili dfužinic ob rojstvih njihovih otrok. Vse. kar morale storiti, je. da nas pokličete. Pa na zdravje! In vse najboljše vsem, ki praznujete. ■ mz ••• na kratkù ••• MURAT & JOSE Yd y O cuts je naslov slovensko-britanskega projekta Murata b Josea. ki ga je mogoče dobiti pri n3$ in v Veliki Britaniji. Konec meseca bo nared prvi vide-ospot v okviru toga projekta, in sicer 2a skladbo Uttle Things, ki sta ga posnela med bivanjem na Otoku v začetku marca. DAN D Pretekli petek je skupina Dan D prejela posebno priznanje občine Novo mesto. Grb mesta so dobili za izredne dosežke v popularni glasbi. BIG FOOT MAMA Dolgo pričakovani dvojr)! živi album s koncertnimi posnetki p razno va nia 1H etni ce skup i n e Big Foot Mama je po za ljetnih težavah, ko posnetki tehnično niso bili dovolj dobri, končno na prodajnih policah. DJ EDDIE F Pred izidom albuma Connected je slovenski house D J Eddie F posnel videospot za naslovni singl, v katerem kot vokalistka nastopa avstralska pevka Kate Hosking. Videos pot bo predvidoma premiemo predstavljen ob izidu albuma Connected. 26. aprila v Fun Factoryju. ATOMIK HARMONIK Minulo nedeljo so se prvič predstavili televizijskemu občinstvu v novi postavi, z novo pevko Iris, ki je zamenjala Špelco. Predstavili so se z novo skladbo Kdo le trka? Kmalu Gíbonnijev novi album Prihodnji mesec bo štiri lera in pol po objavi odličnega in uspešnega albuma Mirakul izšel novi album splitskega avioija in pevca /laiana Stipišića - Ciibonnija z naslovom Unca fibre. Uví>dno skladbo Sebi dovoljna smo ze lahko spoznali, zdaj pa na radi.h ske postaje prihaja ^e nova pesem z naslovom Sla će meni moja dica reč, ki jo je Oibonni posnel v dveh različicah. Razlikujeta se predvsem v priredbi, odigrali pa sta ju tudi dve različni glasbeni zasedbi. Pri nastanku dveh skladb z novega albuma je hrvaškemu mojstru pomagal tudi Goran Bregović, kaiorega glasbo Oibonni že dolgo obožuje. Umrla Majda Sepe Po hudi bolezni je minuli leden, v lorek. 11. aprila, v 69. letu starosti umrla ena največjih pevk zlatega obdobja slovenske popevke Majda Sepe. Skupaj z možem Mojmirjem je orala ledino na področju slovenske zabavne glasbe po drugi svetovni vojui iu odigrala nepozabno vlogo v zlatem obdobju slovenske popevke -v petdesetih in i^csidcsetih letih. V spominu bo ostala po svojih največjih uspešnicah, ki jih Se danes slisimo na valovih slovenskih radijskih postaj: Med iskrenimi ljudmi. Pismo za Mary Brown, Ribič meje ujel, Šuštarski most ... Nastopati je začela z Ljubljanskim jazz ansamblom, s katerim je še zelo mlada nastopila v Parizu. Leta 1960 je bila ena od zvezd prvega festivala džeza na Bledu, kasneje pa je večkrat nastopila tudi na slovitem festivalu Slovenska popevka. Springsteen poje Seegerja Leto dni od objave zadnjega studijskega albuma Devils & Dust bo Bruce Springsteen 24. aprila predstavil album, na kale-rem b(ï objavil priredbe znanega folk glasbenika Peta Seegeija. Na albumu i naslovom We Shall Overcome - 'llie Seeger Seíision bodo objavljene priredbe klasik, kot sta If I Had a Hammer in Turni Turn! Turnî Sicer pa bo na dvojnem albumu pesmi ter 30-minutni dokumentarni film iz za-kulisja. Springsteenu so pri snemanju pomagali njegova žena Pilili Scialga, Sooze Tyrell iz 1: Slreen Banda, trobentač Mark Pender, trombonist Richie Rosenberg, kitarist Frank Bruno in na letošnje svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji ni uvrstila. 60 milijonov dolarjev za 60-letnico Čeprav jc pevka in igralka Cher že večkrat napovedala svoj odhod i. glasbenih odrtJV, jo je vedno kaj premamilo in prepričalo, da je kariero nadaljevala. Povka, ki b»2aleđja«. Vse več je Slovencev, ki godejo! In godrnjajo. Konkurenco Na naàem koncu je vse več zdrave konkurence; kdo se bo bolj (glasno) zavzemal za obnovo cest Koledar prireditev Letos SL lahko obetamo res pestro prireditveno poletje. Program bodo prispevale predvsem stranke in neodvisni kandidati. InovaHvnost Inovativnost je po naši de* želi zelo različno razvita: ponekod še vedno narašča, ponekod počasi usiha. Vendar se na splošno za inovativnost Slovencev menda ni bati. Saj žal vse več ta« kih, ki morajo biti se kako inovativni, da preživijo od prvega do zadnjega v mesecu! Koristni odpadki Tudi mlade učimo, da odpadek ne sme biti le odpa* dek in da je med odpadki tudi veliko koristnih. To zadnji čas Še posebno radi poudarjamo, odkar v posa* meznih krajih vedo, da bodo odpadke vozili v skupni center v Celje. Da ne bi šlo tja kaj preveč koristnega. Peščene njive Na mnogih predelih so se krnele pogosto pritoževali, da imajo težka, ilovnata tla. Po letošnji zimi so tudi mnoge od teb veliko bolj peščene. Zal le tiste ob ce> tah. In kot posledica močnega zimskega posipanja. Mamljivost Mamila so za mnoge mlade zelo mamljiva. Zaradi njih pa mnoga življenja prehitro minljiva. Razveze Je Že res, da je ob že tako preŠtevilčnih prišlo v Velenju še do ene razveze, a ta je še najbolj naravna. Saj so bili doslej v »^zakonu« trije partnetji. REPORTAŽA 13 Izjemna drevesa za dan Zemlje Ob dnevu Zemlje 2006 bo Zavod /a go/dove Slovenije izvedel številne aktivnosti. Med najbolj zanimivimi bodo predstavitve dreves z izjemnimi lastnostmi ki bodo v dneh ob dnevu /emije potekale na vseh območnih cnoiali. Še posebno zanimiva bo prireditev prav na dan Zeirljc, v soboto, 22. aprila, ob 10.00 uri na kmetiji S^crm v /gornji Orlici pri Ribnici na Pohorju, na kateri bodo predstavljeni rezultati nove izmere najvišje smreke v Srednji Evropi. V pmgramu je tudi ogled tega izjemnega drevesa. Poleg predi^aviiev dreves z izjemnimi lastnostmi bodo tekle še druge akcijc. kol so zasaditve dreves ob šolah in vrtcih, organizacija čistilnih akcij, predavanja na šolah, prispevki o izjemnih drevesih v medijih, ureditve okolice soL evidentiranje črnih odlagališč odpadkov v gozdovih in še kaj. V /gornji Savinjski in Šaleški dolini bodo gozdarji /a vod a za gozdiwc s tablami označili okrog dvajset posebnih dreves od Velenja pa vse do Solčave, /a sole, vrtce in organizirane skupine bodo pripravili vodene oglede. Vabljenil ■ Foto: Blaž Fresečnik f ? ^ Zmagala je glasba Šaleški APZ Velenje je zmagal in osvojil zlato diplomo na 9. mednarodnem zborovskem tekmovanju ob Gardskem jezeru ter poplačal celoletni trud z odmevnim priznanjem SaleJ Ri>^del G^rda. Ilaiya, 9.-12.4. 2006 - Na cvetno nedeljo popoldan smo se pevci Šaleškega akademskega pevskega zbora, ki ga vodi Danica Pircčnik. odpravili na dolgo pričakovano pevsko tekmovanje ob Cîardsko jezero. Kraj Riva je turistično mcstece na skrajnem severu Gardskega jezera. ujoio med skale dvtisoCakov južnih Dolomitov in pravi raj za ^pon.ne rekreativce: jadraicc sur-làije. pohodnike. alpinisie in kolesarje. V simpatični hotel BeUariva smo prišli tako rekoč sredi noči. Utrujeni od vožnje smo razen predsednika Borisa zaspali do prvih dopoldanskih vaj. Kako lepa je bližnja in daljna okolica zaradi meglic in rosenja dežja, nismo niti čutili. Po dopoldanski vaji smo oditi na akustičen preizkus tekmovalnega (Hira in ugotovili lo. kar smo pričakovali- O veliki akustiki ni bilo mogoče govoriti, pevci pa smo se vendar dovolj sli-sali, imeli smo tudi dovolj prostora. Po popoldanski vaji in tipični iiřilijanslci večerji smo se Var malo porazgubili Najbolj radovedni smo se odpravili poslušat predstavitvene koncerte /borov na treh prizoriščih v mostu. Kar precej nas je šlo poslušati svedski zbor, ki je nastopil v naši katego riji. za njimi pa je zapel ludi mladinski zbor iz Singapura, za katerega jc Danica takoj dejala: »Tole bo pa Cîrand Prix!« (kljub temu daje poslušala le tri /bore - temu se reče »»augenmas«). Z rahlo mešanimi občutki in pomladansko utrujeni (in precej »virozni«) smo se odpravili k počitku. Približeval se jc torek in ura resnice. Po dopoldanski vaji »razčiščevanja« kliučnih delov našega Idono-va I nega programa smo se po opevanju odpravili popoldan v mestno kongresno palačo, kjer se je (xJvi-jalo tekmovanje. Na vrsti smo bili predzadnji, zalo praktično nismo mogli slišati nastopov ostalih sodelujočih zborov, razen Voj vod ince v za nami. /a tekmovalni program smo si polog obvezne sodobne sakralne skladbe izbrali izključno slovenski program, romantično skladbo, sodobno priredbo ljudske pesmi in moderno skladbo 20. stiv letja. Pravzaprav smo vse dobro 7xpeli in prepričali /irijo. da jc visok ne samo nivo zborovskega peija v Sloveniji, temveč da sodi slovenska zborovska pesem (pa naj ho romantična ali sodobna) čisio ob bok svetovnim zborovskim klasikom. Ti pa so včasih ravno na tekmovanjih že skoraj prepeii in izpeti. Nebo nad jezerom seje dobesedno razjasnilo, bili smo zadovoljni z nastopom. Poirebno je dodati, da so bili v strokovni komisiji priznani siro-kovnjaki. mod njimi umetniški vodja znanega Schubenovega tekmovanja na Dunaju prof. l'riede-rich Lessky in Nemec prof. Volker [ Icmptling, ki je bil med drugim predsednik žirije pred dvema leltima na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mariboru. Naš nastop so vsi dobn> ocenili, predvsem muzikalno in umeiniško plat, žirija nam je dodelila zlato diplomo v kategoriji odraslih me^-nih zborov z obveznim programom in L mesto ter s tem nastop v sredinem zaključnem tekmovalnem delu na tekmovalni predstavitvi osmih najbt^ijših zborov med 49 sodelujočimi iz 24 držav liv-rope, Severne Amerike, Azije in Nove Zelandije. V na§i kategoriji so za nami ostali Švedi (s slovenskim dirigentom). Srbi. Avstrijci... Ker smo za nastop izvedeli prepozno. smo morali iz Gardalanda odpoklicati polovico zbora, mi pa smo se veselili zmage na do sedaj našem najzahtevnejšem tujem tekmovanju. V dosedanjih 18 letih na tť^m tekm«wanjj noben ^Uivcnski zbor ni dosegel tako odmevnega uspeha in zmage v kategoriji me- šanih zborov. Večerni nastop na zaključni prireditvi pred vsemi zbori v veliki sodobni cerkvi je potekal v razpcv sajenen in veselem vzdušju mladih pevcev iz vsega sveta. Podeljene so bile nagrade in diplome, nastopili so najboljši zbori (Norveška, Finska, Nemčija, Singapur ,..) in kot zadnii Salcski APZ. Zapeli smo beneško ljudsko in gospel. v katerem je spet zablesetel na§ tenorist Matej, nekajkrat smo jo izvajali tudi v Velenju. Poželi smo velik aplavz, vsi pevci in stnv kiivnjaki pa so biJi vendarle enotni. da si je nagrado publike kot tudi veliki (trand Prix zaslužil sin-gapurski zbor Victoria Junior College Choir. Prikazali so tehnično dovršen in izjemno zahteven program, očarali pa so ludi z vzhodnjaško zborovsko discipliniranostjo in mladostnim poletom. Polni vtisov, novih poznanstev pa ludi vabil v tujino smo se vrnili v hoiel. Sledila je zabava ob (skoraj) polni luni in zvezdah na obali Gardskega jezera, jutranje težko vstajenje in zaslužena pot v Cîardaland in Sirmione. Co ne bi bilo naše Danice, predsednice Božene in Borisa, pa pokroviteljev in podpornikov zbora, vsega tega nc bi doživeli. Pravzaprav je dober občutek, če veš, da jc bilo delo vsakega posameznika v zboru poplačano s skupnim uspehom. Odrekanje in ure vaj so obrodile najžlahtnejsi sad. Po razgovorih z žininti pa seje potrdilo, da glasba vedno zmaga. ludi na poli domov je bilo pestro. zabavno in »vse sorte*. Z nami so bili kar^hinjerjt. Danilo in Ambrosius, Savinjčanka, pa (udi že velikonočni cosini zastoji, Oddaje projekta Srce Evrope íí^JeSfia-te i ms^mt W D I m&mb _YS^dan,_vsaho.itro pri.poročilih. (ob 6Î30, 7.30, 8.307^30ri4.30, 15.30, 16.30, 18.30) vsak ponedeljek, sredo in petek ob 15.45 vsak torek in četrtek vsako soboto S pihalnim orkestrom v pomlad Pomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Po uspelem in dobro obiskanem novoletnem koncertu se bodo velenjski godbeniki svojim oboževalcem znova predstavili, tokrat na pomladanskem koncertu v torek, 25. aprila. Dirigent Maijaž Cmeršič je sestavil pravi koncertni program, ki gaje opisal kot pomladno navdahnjenega. Zaigrali bodo sedem skladb, od katerih bo ena prvič izvajana v Sloveniji, druge pa prvič pred velenjskim ohcinsivom. V uvodu se bo predstavila pihalna sekcija orkestra, nato pa bo v virtuozni skladbi za bariton nastopil Anton Vr^elak. Trista včna suita Roka (loloba bo nadaljevanje zanimivega glasbenega potovanja v vesolje, ki se ga poslusalci zagotovo spomnijo z zadnjega koncerta. V nadaljevanju bodo poslušalci prisluhnili otvoritvenim fanfaram z olimpijskih iger v Los Angelesu. nato pa solistični jazz izvedbi Tomaža Lojena na vibrafonu. Zadnji dve skladbi bosta nekaj posebnega, zaigrani v mT\'ejšcm stilu ter židovskega žanra, kije profinjeno napisan za pihalni orkester, Godbeniki se na koncert skrbno pripravljajo in veliko ur preJ:ivijo skupaj. Tega so vajeni, kajti i/računali so. da so v leiu dni imeli 17.^ različnih nastopov, koncertov, vaj. Lani so gostovali v Labinu in v Avstriji, letos načrtujejo gostovanje v avstrijskem (îradcu. Pripravljajo se na izdajo nove zgo§čenke. Tudi pomladanski koncert bo tako kot novoletnega snemal Radio Slovenija, in to bo že četrti sneman nastop velenjskih godbenikov. Ker besede ne morejo prenesli njihovega glasbe v vaša ušesa, sie vabljeni na letošnji pomladanski koncert. ■ Diana Janežíč Laser za topljenje maščob /nansiveniki iz Združenih držav Amerike ra/vijajo laser, s katerim bo možno laliii maščobe in ga lako uporabljali pri zdravljenju debelosti. Po mnenju zîîansiveni-kov hi lahko napravo uporabljali ludi za odpravljanje celuliia. aken in morda ceio /a preprečevanje srčnih kapi. Crre /a prvo telinnlogijo isploh, kj je sposobna segreli maščobe, ne da hi pri lem poškodovala koZo. Laser segreje maSčobo do ic mere, da se la san^a razgradi in izloči i/ telesa. Vendar pa je naprava ^eie v fazi raziskovanj in /.aenkral še daleč od množične uporabe. Xena zares večja od Plutona Deseii planci našega osončja, lani odkrila Ksena, je glede na fo-lograiljc icleskopa Hubble večji od najmanjšega planeta Plutona. Premer Plutona namreč meri 2.2X8 kilometrov, premer Xcnc pa zna4a 2.398 kilometrov z m<3žnosijo napake do 96 kilometrov, lako so astronomi tudi uradno poirdiJi ugibanja o velikosti Ksene. ) Teleskop ameriške vesoljske agencije Naf^a je Kseno odkril lani julija, teleskop Hubble pa je edini, kije sposoben izmeriti premer desetega planeta našega osončja. Ksena je od Zemlje oddaljena 15 milijard kilometrov. Svetilo za tretje tisočletje Ameriški znanstveniki so razvili pi>limer, ki ob priključitvi na električni lok oddaja belo svetlobo. Žarnicam so sleti dnevi. Snov na osnovi žvepla naj bi bila gospodarnejša od tradicionalniii žičnih žarnic, ki so nespremenjene žc 130 let. oziroma odkar so bile izumljene. Novo svetilo se namreč ne segreva, svetloba, ki jo oddaja, jc podobnejša naravni, revolucicv nama novost p» naj bi bila na w Ijo v obliki tankega blaga, ki bo zidove ali strope bivalnih prostorov spremenilo tudi vsvetila. Pred lansiranjem na trg morajo kalifornijski znanstveniki premagali se z-adnjo oviro. Material je trenutno močno občutljiv na vlago. V Hajdini pri Ptuju Megalaksija Hajdina pri Ptuju naj bi v dobrih dveh letih postala slovensko sredisče zabave, saj je bolj ali manj vse pripravljeno za začetek gradnje enega največjili zabaviščnih parkov na mestu, kjer danes se vedno stoji gramoznica. Megalaksijo naj bi po besedah Iztoka Smake iz podjelja Cross, ki vodi pripravo projektov, začeli graditi prihodnje leto, investicija, ki naj bi med drugim zagotovila 440 delovnih mest, pa je vredna 102,.^ milijona cvrov. Začetek gradnje parlia sa sprva načrtovali pred lctf>šnjim poletjem, zavleklo pa se jc pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov. Razprtîstiral se bo na 160.000 kvadratnih metrih in ponujal zabavo vsej družini. Megalaksija naj bi bila primerljiva z drugimi priznaidmi zabaviščnimi centri, na primer italijanskim Gardalandom in Mirabi-landio. Zasnovan bo tematsko, saj bo v njem na voljo pravljičiti svet vesolja. Obiskt)valci se bodo lahko preizkusili v številnih atrak- cijah, sistem plačevauja pa bo p(v doben kot v drugih tovrstnih zabaviščih. [,e(nn pričakujejo najmanj milijon obiskovalcev. ktH zanimivost pa velja omenili, da bo odprt tudi v zimskem času. ko je večina tovrstnih parkov zaprtih. V Mega-laksiji je namreč načrtovanih ludi 10.000 kvadratnih metrov pokritih površin, kjer se bodo lahko ss so prepričani, da je lokacija za zabaviščni park zelo dobra, saj leži neposredno ob Pliyrnski avtocesti in je v bližini hrvai^ke, avstrijske in madžarske meje. Podjetje je bilo ustanovljeno prav za realizacijo tega projekta. Ob domačih partneijih je solastnik podjetja in soinvestitor v priv jekl se italijanska družba Preston gn)Up, ki že več let uspesnt) deluje v industriji zabaviščnih parkov. Poleg pomembnega deleža pri investiciji Italijani, ki upravljajo tudi z uspešno Mirabilandio, zagotavljajo tudi vso potrebno znanje in î^olanje kadrov, Pesek onesnažuje Kitajsko Zaradi širjenja mongolske puščave postajajo peščeni viharji na delu Kitajske, kamor sodi ludi prestolnica Peking, v zadnjih letih vse hujši in velikokrat dosežejo tudi južno Ktjrejo in Japonsko. Kitajsko prestolnico Peking je prejšnji teden dosegel oblak peska iz mongolske puščave in jo ovil v rumen prah. Ker je zrak v mestu hkrati zelo onesnažen zaradi dima iz tovarn, avtomobilskih izpuhov in številnih gradbišč, oblasti prebivalcem svetujejo, naj ne zapuščajo sv^yih domov. oziroma naj na ulicah obraze prekrijejo z zaščitnimi ma- skami. Naravovarstveni ki pa svarijo. da mora mesto, ki želi leta 2008 orgaîîizirati 'zelene' olimpijske igre, hitro ukrepati. Onesnaženje je namreč letos doseglo višek. Na severovzhodu države so razmere se hujše, pesek je namreč nekatere kraje popolnoma prekril. V prvi tretjini leta so našteli kar trinajst dni. ko je bila stcjpiija onesnaženosti najhuji^a, več kot v vsem lanskem letu. Nebo so lahko opazstor številnDi ptic in drugih manjših živali, ki ob tem, da lepšaj<^ naš vsakdan, uravnavajo tudi nekatere poljske »škodljivce«. Omejki zmanjšujejo moč vetrov, so občasen vir drv in dajejo prijeten videz kmetijski pokrajini. Tudi drevje in grm krat celo izboljša. Kljub hitremu hujšat^Ju - od 8 do 10 kg mesečno, poteka hujšanje praviloma brez lakote in slabega počutja. Apetit zmanjšujemo z akupunkturi)» s katero se vpliva tudi na počutje. Na akupunkturo in dietotcrapijo je p stava spremenjena, Za lepše telo izvajamo v ambulanti še lipolizo (da se hujša bolj v določene dele telesa), tonifikacijo (za ojača nje mišic in ohlapne kože) ter zdravimo celulil. Zaradi neustreznih diet si je že veliko ljudi okvarilo zdravje. Přv sebno nevarno je nepravilno hujšanje po porodu. Takrat je mnogokrat telo matere žc zaradi r 1 CD CO r nosečnosti ali dojenja izčrpano. / nepravilno prehrano med hujšanjem pa lahko nastane Še večje pomanjkanje hranil ki so potrebne njenemu in zdravju Otroka. Po porodu je kvalitetna prehrana posebno pomembna. Če želijo matere svojo povečano težo normalizirati, jc bolj varno da povečajo telesno aktivnost kot pa da zmanjšajo količino hrane. Če s lem ne uspejo shujšati, pa jc bolje poiskati strokovno pomoč kol si zapraviti zdravje. ■ msg. \nadimir Phnat, dr, med,, specra/lst interne medicine in diplomirani psiholog 22. april - dan tabornikov Dviga plamen se iz ognja... J a, to je pesem, ki jo prav vsak tabornik z veseljem prepeva. Ta pesem bo 22. aprila zaznamovala naš praznik - dan tabornikov (na ta danje bila namreč pred 5i. leti v prostorih Univerze v Ljubljani ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), danes nacionalna skavstka organizacija. članica Svetovne organizacije skavtskcga gibanja (WOSM). ZTS šteje danes okoli 8.500 mladih članov ter mladih po srcu po celotni Sloveniji). Jezerski zmaji bomo letos ta dan zaznamovali tako» da bomo izvedli čistilno akcijo, iskanje zmajčka in o rien ti ring ligo. V četrtek in petek bomo očistili okolico vseh šol, na katerih delujemo, ter pešpot od bazena proti Cîorici. Šaleški grad. Velenjski grad 1er Stmčni park. Pri čistiloi akciji nam bo na pomoč priskočil Mladinski svet Velenje. V soboto na dan tabornikov pa nas čaka zelo natrpan urnik. Zc /jutraj se bodo murni, medvedki in čcbelice udeležili Iskanja zmajčka, kratkega orientacijskega pohoda z nalogami iz (aborniške tematike. Za malo starejše, gozdtwnike in gozdnvnice, smo pripravili 'orientiring ligo', kjer se bodo preizkusili v znajiju orientacije. Pozno popoldan pa se nas bo 50 popotnikov in popotnic ter grč podalo v [jubljano na »taborniški« koncert ob 10. letnici Mestne zveze tabornikov Ljubljana. Da pa bomo zaokrožili ta naš praznik, bomo v soboto dopoldan Knjižnici Velenje ob dnevu tabornikov predali komplet tabtimiških knjig, ki bodo v pomoč tabornikom in vsem ostalim pri pridobivanju novih informacij s taborniško tematiko. Z naravo k boljšemu člsloru je predstavila Suzana Kok. podrobneje o njihovih delih pa je spregovorila Anama-rija Siihili Šajn. univ. dipl. umet. zgod. Med drugim je omenila, da sicer vsak umetnik usi varia v svojem ateljeju med štirimi stenami, zalo je se bolj zanimivo videli, kako so umelniki doživljali slikovito okolje Bele krajine. Prinesli so delček le lepe in umirjene pokrajine v Cîorenje, kjer gojijo poseben odnos do kal-lure na sploh. Je ob odpnju raz-slave naglasila Mirjana Perko Di-mic, članica Uprave Cîtîrcnja, d.d., za področje financ in ekomv mike. ■ HinkoJercič O iikovnih d^ih, na&tatih v BbH krajini, /e spregovorila Ana ma rija Stibilj Šajn Najboljši!!! Jeeeej!!! Šmarška osnovna šola ima po mnenju strokovne komisije najboijšo spletno stran, ki s svojimi tremi obrazi odseva način življenja na šoli »lako je! Najboljši snu)l« nam je v mislili odmevalo po napornem lekmovalriem dnevu, koje bila zunaj sveže zelena pomlad druge aprilske sobote. Osnovnošolci David, Bojan in l^a smo S. 4. 2006 na 21. festivalu računalništva v Ljubljani dosegli prvo meslo. Prcdsiavljali smo svoje spleine strani, ki jih v okviru kro/ka s po-mtičjo mentorjev g. ravnatelja in ga. Ažman oblikujemo in urejamo. Na naši uradni spletni sirani WWW.OSS marino .si laliko najdete se dve popolnoma nasi strani, na kalerih predstavljamo nas - smar-ško mularijo - icr nas popularni ŠRJ.. šolski radio I.etonček, s katerim smo okužili vse. ki naSe vročo oddajo poslusajo kar na sol-skiii frek'vencati 55, 10 MHz. Tekmovanje i/ znanja računal- nišiva je potekalo v več kategorijah. z našimi spletnimi stranmi smo se slrokovni komisiji predstavili v obliki radijske oddaje in si s svojim delom ter predvsem idejami očitno izborili svoj prostor na svetovîiem spletu. Obiščite nas lorej na www.ossmartDo.si, zagotovo vam ne bo žal. ■ Majcfnj 8. a, OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki Tudi ob slabem vremenu na pohod v sr^do. 12. aprila, smo imeli člani planinske sekcije pri KIJ Cjorenje v programu pohod na Smrekovec. V tako kislem in deževnem vremenu seje bilo te?,ko odločiti. Zmagala je planinska vzirajnosi in Trmoglavost - šli smo. Na parkirišču pod Sv. Križem, kjer smo izstopili z avtobusa, je vreme že kazalo boljši obraz. Zagnano smo se podali na pot do spodnjega Brložnika. kjer je bil prvi počiiek. Nad zgornjim Br-ložnikom smo sc srečali s prvimi sončnimi žarki, ki so sramežljivo kukali iz^a oblakov. Tudi snega na stezi je bilo čedalje več, Precej težav pa smo imeli na jasi pod kočo. kjer nam je novozapa-dll sneg zakril utijeno pot. Ce si slopil mimo poti, si se pogreznil v sneg čez kolena. Prijazni oskrbnik nam je ita našo željo odpri kočo in postregel s toplim čajem. Tudi brez «^njuhanca« ni šlo. V prijetnem in loplem soncu smo se ogreli pred kočo. Veseli in ra7polozeni z mislijo, da s hojo krepimo zdravje, smo se s prijeinimi občutki vrnili v dolino. Dobimo sezopei 7. maja ob H. uri pri Kavčiču v Saleku na tradicionalnem pohodu na Paski Kozjak. ■ Branko Rednak Potrpeti, ali • • • Kratka zgodba v lihem lednu rasle toliko razmišljanj. Kot cvetnih popkov na vejah češenj. Med lemi» izrazitejšimi darovi prirode in družbe, je ludi beseda -potrpežljivost. Zdi se. da je lak klasični vzor grški mislec Sokrat. Vsi ga po znamo po njegovi izjavi: /a dežjem tudi sonce sije ... Tudi njegova žena Ksantipa se je ohladila po njunem prepiru. Ali naj bo aniični mislec naš vzornik? Ali je tako sujpnjo vo Ije, premagati prepir in druge zdrahe mogoče ohraniti tudi nam? Dosli razmišljam o navedeni besedi, ker pač živim v jeseni življenja: vame \rÀ kar sili z vsramo biti do-Viîlj previdni in senzibilni. Poznali moramo otroka in pred-vsetn sebe. lJg<îtoviti moramo, h kateremu tipu čhweka sodi: h kole riku, sangviniku, flegmatiku ali mogoče k melanho-liku? Potrebno je predvsem spoznati otožnega melanholika. vase zaprtega, zagrenjenega in vedno negativno usmerjenega. Tak otrok se rad /apira vase, ležko prenaša poraze; potrpežljivost? Umakne se vase. Obračunava sam s seboj ... Tu se kaže • prej kol pri drugih tipih. • nevarnost depresije. Ta pa lahko pelje mladostnika v nevarne vode alkohola in mamil, in posledično tudi v samomor, "lorej - daitašnji Sokrat? Bi ga lahko sprejeli za svojega kljub stokral spremenjenim družbenim razmeram? /a tem velikanom modrosti je naglašena ena sama beseda: PREMISLEK. Z njo je povezana vsa naša dejavnost, ki mora izzveneli v pozitivno in zato ćobro stran našega osebnostnega življenja. V premislek, pred dejanjem, je izvezena tista zlata Sokratova misel: Za dežjem tudi sonce sije! Oddahnem si v tihem tednu pričakovanj- Saj je dobra beseda o potrpežljivosti nas vseh resnično zlata vredna. ■ ViŠ Fotografija meseca V Mestni občini Velenje so v prejšnjem tednu izbrali že tretjo fotografijo meseca - velenjsko fotografijo meseca marca lokrat se je morala komisija odločati kar med 90 fotogran-jami, ki so prispele na natečaj z 21 različnih elektronskih naslovov. Pi^leg domačinov sia bila med sodelujočimi v marčevskem delu natečaja tudi fotografa iz predvsem skladna komp^mcija, barvna harmonija in značilno vzdui^je letošnjega marca. Jure Bi^up si je s posnetkom Staro Velenje prislužil drugo nagrado, tretjenagrajeni pa jc bil ob to-kralnem izboru posneiek Ob- daje predlogov. Na spletni slani hitp://foiomeseca.velenje.si je objavljen oddajni ibrnmiar. s katerim so poenotili podatkovni model, način oddaje predlogov, izboljšali podatkovno strukturo in poenostavili urejanje nate- Crne na Koroškem in iz Maribora. po težavnem delu pa se je komisija odloČila, da prviî nagrado prejme posnetek Jureta Krajnca z naslovom «I.ep dan za sprehod*', l'otogralljo odlikujejo zidjc avtoija .laneza Svctine. Zaradi dobrega odziva fotografov, velikega števila na natečaj prispelih Ibiografij in s tem povezanega dela so organizatorji natečaja posodobili način od- čajne administracije. Predlogi za fotografijo meseca aprila Že prihajajo. Sodelujte tudi vi! '"H'JiS Odličen začetek lige za prvaka Zmaga nad Pivovarno Laško, pričakovan poraz s Heliosom - Sinoči pomembno srečanje z Alposom, v soboto v Tivoliju z Unionom Olimpijo 1. A k prepričljivo slavili gt>siiielji. lakrat kar z 41 lockami ra/Jikc- Na sobotni tekmi je bila razlika sicer prcccj nižja, ob koncuje bil i/id 17 : vendar je bilo ludi lokrai vprašanje zmagovalca znano že kmalu, saj so gostitelji višati prednost iz četrtine v četrtino. Naj-učinkoviicjši za Elektro Esoiech na tej tekmi je bil Hoéarkarji Eiektre Esotecha so navodHs trenerja Dušana Hauptmana dosfedno itpoštevafi na igrišču. ino srečanje, /e v prvi četrtini so si iiriigrali dcsei lock prednosti, potem ko je Grega Mali zadel že svojo tretjo inyko in povedel tleklro tsotech v vodstvo s 16:6. Nekajkrat so sc gosije iz l.askoga slccr uspeli približati, vendar nikoli na manj kot štiri tncke. Soîilanjski košarkarji so bili prepričljivo boljii pod obema obmčema. kjer so imeli v svojih vrstah razpoložene Aleksandra Bojica. Saliha Nnhanoviča in Srboljuba Nedeljkmića. Vsi irije so dobro skakali pod obema obročema, učinkoviti pa so bili tudi v napadu. Sošlanjčani so proii Pivovarni Laško prepričljivo dobili skok. in sicer kar s 37 : 23. Ključ do zmage proti Pivovarni La^ko je bila div bra. bojevita in agresivna igra v obrambi, ki je žc sj-cer slabo ekipo Pivovarne Laško se dodatno onemogočila. Laščani so izgubili tudi drugo tekmo v drugem delu prvenstva, v soboto v Ljubljani proti Gci> plinu Slovanu. Po njej je zaradi slabega začetka drugega dela prvenstva odstopil trener pivovarjev Bcv ško Djokič. Kiektra Esotech pa je v sobolo gostovala v Domžalah pri 1 leliosu, ekipi, ki je v zadnjih tekmah v izvrstni formi. »So eni od kandidatov za osvojitev naslova državnih prvakov,« je šc pred odhodom v Domžale napovedoval trener Šoštanjčanov Dtišari Haiiptnian. Na zadnji tekmi teh dveh nasprotnikov v rednem delu prvenstva, prav tako v Domžalah, so Sahh Nuhanovič s 15 točkami, jih je dosegel VI ill a Čmer. v Sinoči $ Šentjurjem^ v soboto z Unionom Olimpijo, v ponedeljek s Slovanom Prvenstvo sedaj poteka v ritmu sreda-sobola, tako so tretji krog košarkarji odigrali že sinoči- Šoštanj-čani so v domači dvorani gostili Alpos Kcmoplast iz Šenijuija. Tekma je bila za ŠoStanjčane izjemno po membna vbojuza četrto mesto s Pivovarno [^ško. Oetrto meslo namreč še vi^di v končnico prvenstva oziroma v pollinate. V soboto I'lektra llsotcch gostuje v Tivoliju pri Unionu Olimpiji. /a vse ljubitelje košarke v Šaleáki dolini v klubu organizirajo brezplačen prevoz na tekmo, in sicer v sobolo, 22. aprila, ob 18.15 uri pred Športno dvorano Šoštanj in ob 18.30 uri pred Rdečt^ dvorano v Velenju. Obvc/jic prijave sprejema Dusko Supič na telefonski številki 031/ 429 .119 in na elektronskem naslovu sckretar^kk-elck(ra.si, in sicer do jutri (do peika). Naslednji, 5. kmg pa bo odigran že v p(3ne-deljûk, 24. aprila. Takrat bo TJcktra Lsotech v Šoštanju gostila Geoplina Slovana. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri. ■ TJaŠa Reitar^ foto: Bojan Rotovnik Razmišljajo že o naslednji sezoni v taboru Kajuha Šoštanja so po izvrstni sezoni, ko so se iz .1. uvrstili v 2. slovensko odbojkarsko ligo. že usmerili misli k naslednji sezoni. Po besedah trenerja Bii-risa Plambergerja bt)do do konca maja odbojkarice Kajuha Šoštanja še trenirale, posvetile se bodo predvsem določenim fazam igre v tehničnem in taktičnem smislu, odigrali pa bodo se nekaj prijateljskih tekem. V letošnji sezoni je večina ključnih igralk z ekipo trenirala le ob petkih, saj so čez teden sicer v I jubljani. kjer študirajo. fiden glavnih ci^ev Kajulia Šoštanja za prihodnjo sezono, ko bodo torej nastopali v 2. DOL, torej je, da bi tem igralkam omt>-gočili treniranje vsaj dvakrat tedensko v Šoštanju, zoano pa je tudi že, da se bodo i/ Ibpolšice preselile v novo športno dvorano ob Osnovni soli Šoštanj. O konkretnejših ciljih in načrtih pa se bodo pogovorili v prihodnjih dneh, ko se bo sestala uprava kluba. Igralke, ki so pod vodstvom Bo risa Plambergeija Kajuhu Št^sla-nju priigrale uvrstitev v 2. državno odbojkarsko ligo. so: Jasna Šumnik (kapetanka), Sabina Šumnik. Monika Cestnik, Bernarda Baron. Diana Jovičič, Danici Jovlčič. Mateja Tajnik. Špela Tajnik, Helena Menih. Anja Plc^ nik, Teja /nidcr, Alja Gostečnik, Gaja Korošec, Tjaša Kolene, Ivana Jurič, Bernarda Breznik. I TjaŠa Rehar Še vedno (pre)velik zaostanek Rudarjem točka v derbiju z dna lestvice - V soboto v Velenju HIT Gorica - Prašnikar na klopi Primorja Nogometaši Rudarja se tudi po 26. krogu niso približ.ali predzadnji Beti krajini in za njo se vedno zaostajajo za trinajst točk. V Ornomlju je bil izid neodločen ( 1 : 1). Vsaka ločka v gosl.eh je seveda dragocena, toda zmaga proti neposrednemu tekmecu za obstanek bi bila seveda vredna dvojno. la neodlf)čen izid pa bi moral biti rudariem velika spodbuda za sobotno, ko bodo gostili drugou-vrsčeno IHT Ciorico: tudi zalo. ker so izenačili z igralcem manj. Domači so povedli v 65. minuti. nekaj minul pred tem pa je moral zaradi drugega rumenega kartona v slačilnico Llvis Muhare-movič. Točko je gostom zagotovil Stavko Komar, ki je kot tretji igralec vrha napada vstopil v igro v 60, minuti namesto Petra Klančarja in zadel z lepim udarcem z roba kazenskega prostora po natančni podaji kapetana Zorana PavhMča. V tem krogu so najbt)lj razočarali nogometaši Pubiikuma. saj so dt>ma iZ4iubili s Koprom, Svoje gledalcc so razočarali tudi Novo-goričani. ker so prav tako pred svojo tribuno razdelili točko z Naf\o. Najbp<>lsice so v soboto v prvi tekmi /a ireljc mesu) v domači dvorani zasluženo premagali ekipo Salonita iz Anhovcga. Ekipi sc med sebtjj odiiCnn pnznala. saj sla v letošnji sc/oni že dvakrat tudi skupaj trenirali, lako da skrivnosti ni bilo. V prvem in drugem nizu so imeli sošlanjski odbojkarji pobudo. V prvem jc bil odličen organizator igre Dejan VInćlć, Y\ je goste nekajkrat presenetil pri mreži, Šo-štanjCani so tako vodili že s 24 : 18. nato pa i/korisiili tretjo zaključno žogo. Podobna slika je bila tudi v nadaljevanju, ko so odbojkarji Šoštanja Topolšice vodili že / 18 : 12. a to prednost zaradi številnih napak zapravili in dovolil gostom» da i/.cnač^o, nato pa preko Andreja Tola, ki je minuli dve scz 2 Štajerska liga^ 18. k. Izidi: Dornava - Šosianj 2 : L Pcca - ŠcDtjui' O : 1, Zreče - Oplut-niča 2:0,.. Vrstni red: 1. Šentjur 43. 2. Šo-stani 35. Zreče 30,4. .Šcniili 26, 5. Pesnica 25.6. Oplotnica 24,7. Kun-gola 23, 8. Gcrečja vas 23. 9. Dornava 22. 10. Poca 22. 11, Get Power tampion 20, 12. Rogatec 19, 13. Brumvik I», 14. Bistrica IX. 19. krog: Sobota. 22. aprila. Bisuica • So-star^ MĆL, 13. krog Šmarmo 1928 : Rogaška Cr>'SlaJ 1:1 (0:1 ).i^škc>-Ko/je 1; 1. Ljubno Podkriinik prosto. Šmartno: Pusovnik, Punick, M. Pcxlgori^ck, Kugler ( Volk ), Velcr. Ribič, Vasič (Jelen). Kolene, Ptnlbrcž-nik, Andrič, T. Omladič (Delamca) Vrsini red: I Rogaška 26, 2. Šmartno 1928 24. 3. Ko2ac 14, 4. Ljuhmi P. 7, 5. La.iko 2. 14, krog (sobota, 22. aprila): Rk in se pričeli vzpenjali ob istočasnem občudo vanju zasneženih gora - Rad u he. Pece, Uršlje gore vse tja do Svinje planine v Avstriji. Spott^ma smo nadaljevali nad domačijo in po skrbno stopničasto urejeni strmini skozi gozd (delo prizadevnih planincev iz Dobrne) nadaljevali pol pnîti Paškemu Ktvjaku, kjer je v planinskem domu že dišala zelenjavna jiiha, ki se nam je zelo prilegla. Popili smo ki>zarček rdečega in se zalem povzfwli do cerkve sv Jošta. poslali ob gn>bu na Mounl Blancu ptmesrečenega planinca Bogataja in se takoj za šolo spustili navzdol proti Koz- ujih njivah z značilnim Šlukovni-kovim kozolcem sredi njih. Pot nas je vfîdila skozi gozd rnimo še vedno vidnih razvalin gradu in nas ob markacijah pripeljala na p<»dročje Vinske Gore, kjer je pri domačiji Cionžar še vedno pomembna postojanka. Za nas je bila šc posebej zato. ker je med nami pohodnica. kalere korenine izvirajo prav nd tu. pa še babici sta v kratkem postali s sopohod-nico. Torej smo se počulili kot doma in sc prepustili razvajanju ob toplem čaju in dobrotah. Tu smo se sicer po skupinskem ptv bili priča umiranju nekdanje d slop^, ki so se cri. se šc sesedajo vase. Kol prispodoba zapuščenega gnezda odletelih ptic ti nehote pričarajo težo življenja tod nekoč in lepoto sedanjosti, ko so ceste povezale hribovske naselbine z dolino in jim omogočile znosnejše življenje, Živahnejše je bilo pri kmetiji Jurko, kjer smo se pozdravili zgt)-spodarjem in se čisto ptf domače posedli okrog pripravne mize s klopcama, saj je tu žig in s tem vzrok /ii krajši počitek. Pol smo jaku. kjer smo pri domačiji Ram-šak spel žigosali naše kartone. Sledil je le šc spust do I lude luknje, kjer smo ob čakanju na redni avtobus še pokukali vanjo in že smo bili doma. nabiti z energijo. Zanimivo: v planinski šoli, ki jo v organizaciji Planinskega društva Velenje nekateri obiskujemo, smo ob gledanju diapozitivov imeli priliko videti prav tislo po dročjc, kjer seje ponesrečil nesrečni planinec, katerega grob smo malo prej obiskali ... Niso vsi konci srečni... ■ Marija Lesjak Ste inovativnif polni novih idej in imate radi radio? Potem ste pravi za nas« Pridružite se ekipi Radia VeleiUe* > <: \ -I - : ¥aše prijavo pričakujemo «lo konca aprila na naslov. eMi«*onski posti radÉ€^cicnie@sioiniRt 18 OBJAVE 20. aprila 2006 POSTAVITEV KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA V MO VELENJE _Fiyp_ Sauéetmeíe^e^ Podjetje za ravnanje z odpadki d.o.o., Velenje KRAJEVNA SKUPNOST SALEK Lokacija postavitve kontejnerja 26.4.2006 28.4.2006 pri Cafu (za dijaškim domom) 26.4.2006 28.4.2006 Šalek - parkirišče pri Verdelju 26.4.2006 28.4.2006 Šalek-gostišče Lipa 26.4.2006 28.4.2006 na javni poti Trbul (nad Ožirjem) 26.4.2006 28.4.2006 OŠ Šalek 26.4.2006 28.4.2006 KRAJEVNA SKUPNOST STARO VELENJE Cesta talcev 18 26.4.2006 28.4.2006 Ljubljanska cesta (pri Verdevu) 26.4.2006 28.4.2006 Ljub. cesta (igrišče za gradom) 28.4.2006 1.5.2006 Partizanska cesta (TPP Straža) 28.4.2006 1. 5.2006 Cesta talcev talcev 34 28.4.2006 1.5.2006 Ljubljanska cesta pri Glavnik 28.4.2006 1.5.2006 Žarova cesta (parkirišče VTV) 28.4.2006 1. 5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST STARA VAS Stanetova 58 28.4.2006 1.5.2006 Koroška cesta 40 28.4.2006 1.5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST KONOVO Trubarjeva cesta 8 (Zvonar) 28.4.2006 1.5.2006 Malgajeva 3 (Pečnik) 28.4.2006 1.5.2006 igrišče" Skalca" Konovo 28.4.2006 1.5.2006 Šenbric(pri Zajcu) 1.5.2006 3.5.2006 Škalska cesta (pri Drolcu) 1.5.2006 3.5.2006 Dušana Kvedra 24 (Povh) 1.5.2006 3.5.2006 Dom krajanov Konovo 1.5.2006 3.5.2006 Selo-trgovina 1.5.2006 3.5.2006 Mravljakov vrh 1.5.2006 3.5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO pred cerkvijo 1.5.2006 3.5.2006 naJerihovi pri Medvedu 1.5.2006 3.5.2006 Prisojna 1.5.2006 3.5.2006 Karaka bar 1.5.2006 3.5.2006 Šmarska 47,48 3.5.2006 5.5.2006 Cesta na grič 3.5.2006 5.5.2006 Efenkova 1 3.5.2006 5.5.2006 Efenkova pri Mljač 3.5.2006 5.5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST PESJE Janka UIriha (pri telovadnici) 3.5.2006 5.5.2006 Podgorje-Vovk 3.5.2006 5.5.2006 Špeglova 28,30 3.5.2006 5.5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST PAKA Paka (Pušnik)-Bogataj 3.5.2006 5.5. 2006 Trebeliško-Javornik 3.5.2006 5.5.2006 R Kozjak ( Jurk) - Pečko 3.5.2006 5.5.2006 P Kozjak-Blažič 5.5.2006 8.5. 2006 Zg. Paka-Mežnar 5.5.2006 8.5.2006 R Kozjak-Ažman 5.5.2006 8.5.2006 Loke • križišče Nacek 5.5.2006 8.5.2006 Sp. Paka-Lahovnik 5.5.2006 8.5.2006 Sp. Paka-Čujež 5.5.2006 8.5.2006 Sp. Paka - most Trebeliško 5.5.2006 8.5. 2006 KRAJEVNA SKUPNOST KAVČE pri transformatorju 5.5.2006 8.5.2006 Dom krajanov 5.5.2006 8.5.2006 pri Kuzmanu 5.5.2006 8.5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST PODKRAJ Odbojkarsko igrišče 5.5.2006 8.5. 2006 Po d postaj a 8.5.2006 10.5.2006 Pri Lipi 8.5.2006 10.5.2DD6 Lokacija postavitve kontejnerja Datum postavitve Datum odvoza KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTILJ Laze - pri Stvarniku 8.5.2006 10.5. 2006 Arnače - sušilnica 8.5.2006 10.5.2006 križišče Šentilj • Polzela 8.5.2006 10.5.2006 Laze-Jevšnik 8.5.2006 10.5.2006 Ložnica - sušilnica 8.5.2006 10.5.2006 Arnače - transformator 10.5.2006 12.5.2006 Silova - transformator 10.5.2006 12.5.2006 pri Bunderlu-desno 10.5.2006 12.5.2006 pri Dolinšku 10.5.2006 12.5.2006 Silova-pri Jakobu 10.5.2006 12.5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST BEVCE Gasilski dom 10.5.2006 12.5.2006 križišče zgornje Bevče 10.5.2006 12.5.2006 Ovčar-zgornje Bevče 12.5.2006 15.5.2006 križišče (Kozlevčar) 12.5.2006 15.5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST SKALE - HRASTOVEC križišče pod šolo 12.5.2DD6 15.5.2006 Miklavžina 12.5.2006 15.5.2006 pri transformatorju 12.5.2006 15.5.2006 Uranjek-križišče pod Hrastovcem 12.5.2006 15.5.2006 stara šola pod pokopališčem 12.5.2006 15.5.2006 pri Brežlanu 12.5.2006 15.5.2006 cesta na Turn pri Ahtiku 15.5.2006 17.5.2006 Hrastovec križišče pri Lenartu 15.5.2006 17.5.2006 Podlubela Lazišče 15.5.2006 17.5.2006 Podlubela pri Špehu 15.5.2006 17.5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCÊ OŠ Cirkovce 15.5.2006 17.5.2006 na začetku naselja Cirkovce 15.5.2006 17.5.2006 odcep za Jurko 15.5.2006 17.5.2006 na križišču pri križu (trgovina) 15.5.2006 17.5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST PLESIVEC - GRASKA GORA vas -kapelica 15.5.2006 17.5.2006 pri Tonetu-Velunja 15.5.2006 17.5.2006 pri Klančniku-Plešivec 15.5.2006 17.5.2006 Črna gora 17.5.2006 19.5.2006 Graška gora-igrišče 17.5.2006 19.5.2006 Sopota -Pušnik 17.5. 2006 19.5.2006 pri Končniku 17.5.2006 19.5.2006 KRAJEVNA SKUPNOST VINSKA GORA Ograjenšek-Prelska 17.5.2006 19.5.2006 LOPATNIK Križišče Zaje - Gonžar 17.5.2006 19.5.2006 ZGORNJA CRNOVA Obircna križišču 17.5.2006 19.5.2006 odcep proti Zidanskemu in Strahovniku 17.5.2006 19.5.2006 pri Ramšaku (KrošI) - Jenku 19.5.2006 22.5.2006 pri mizarstvu Žibret 19.5.2006 22.5.2006 LIPJE spodnje Lipje 19.5.2006 22.5.2006 pri Speglu -nad kapelico 19.5.2006 22.5.2006 PIRESICA pri Drevu - na križišču proti Krajšku 19.5.2006 22.5.2006 JANSKOVOSELO na obračališču 19.5.2006 22.5.2006 PRELSKA pri kapeli 19.5.2006 22.5.2006 VINSKA GORA parkirišče pod cerkvijo 19.5.2006 22.5.2006 pri starem domu 19.5.2006 22.5.2006 TABORNIKI-ČISTILNA AKCIJA pod gradom Šalek 19.4.2006 21.4.2006 v gimnazijskem parku 19.4.2006 21.4.2006 v sončnem parku 19.4.2006 21.4.2006 pod Herbersteinom 19.4.2006 21.4.2006 ČISTILNA AKCIJA-TURISTICNO DRUŠTVO VELENJE pri gostilni Jožica ob cesti za Polzelo 21.4.2006 24.4.2006 pod skakalnico pri brunarici 21.4.2006 24.4.2006 na grajskem parkirišču 21.4.2006 24.4.2006 pri ZD 21.4.2006 24.4.2006 pri Meh mizarstvo 21.4.2006 24.4.2006 pri ribiški koči Škalsko jezero (ribiči) 21.4.2006 24.4. 2006 Spoštovane občanke in občani! b 4 Prišla je pomlad in z njo so se začela tudi dela na vrtu, v ^^Upr sadovnjakih in vinogradih. Da ne bi morebitno neustrezno ravnanje posameznikov zmanjševalo kvalitete bivanja naših občank in občanov ali celo ogrožalo njihove varnosti, vas želimo opozoriti na nekatera določila Odloka o javnem redu in miru v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik MOV, št. 2/04 in 20/05) in vas hkrati pozivamo, da določila upoštevate. Zaradi ogrožanja varnosti ljudi in premoženja je prepovedano: - uporabljati motorne nahrbtne škropilnice v celotnem ureditvenem območju mesta Velenje; •v bivalnem okolju kuriti komunalne in druge posebne odpadke ter kuriti na prostem, kadar pooblaščeni organi javno objavijo povečano ali zelo veliko požarno ogroženost. Predpisana globa za fizično osebo, ki krši določila odloka, je 30.000,00 SIT, za pravno osebo ali samostojnega podjetnika pa 150.000,00 SIT. Prav tako vas želimo opomniti, da je predpisana globa 40.000,00 SIT za kršitve naslednjih določil: - Na ulicah in trgih v mestnem območju, na rekreacijskih površinah ter v drugih gosto naseljenih območjih občine, ki so namenjena pešcem, se psi lahko vodijo le na povodcu. - Lastniki In vodniki psov morajo z javnih površin, stopnišč in vhodov v stanovanjskih zgradbah na območju MO Velenje sproti odstranjevati pasje iztrebke. V prihodnjih mesecih bomo redno nadzorovali upoštevanje objavljenih določil. Hvala vsem, ki boste prispevali k prijetnejšemu sobivanju v naši občini in s pravilnim ravnanjem poskrbeli tudi za večjo varnost, urejenost ter lepši videz mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Župan, Uprava in Svet Mestne občine Velenje PREMOGOVNIK VELENJE, d.d. Partizanska cesta 78 3320 VELENJE JAVNA OBJAVA Ponudbe za prodajo stavbnega zemljišča Predmet prodaje so stavbna zemljišča, vse k.o. Velenje, z zemljiško knjižnim stanjem: 1. pare. št. 201/1, odprto skladišče 2.932 m2, poslovna stavba 833 m2, 2. pare. št. 203/8, poslovna stavba 62 m2, odprto skladišče 629 m2, 3. pare. št, 201/4, zelenica 347 m2, 4. pare. št. 201/3, parkirišče 62 m2, 5. pare. št. 259/6, odprto skladišče 629 m2, 6. pare. št. 3496/5, parkirišče 203 m2 in 7. pare. št. 3496/7, odprto skladišče 843 m2. Zemljišča (objekti se pred prodajo porušijo), ki so predmet prodaje, ležijo na območju Mestne občine Velenje, na območju Starega jaška. Na zemljišču je, skladno z Odlokom o lokacijskem načrtom, objavljenim v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje, št. 20/2005 z datumom 21.11.2005, možna gradnja poslovno storitvenega in klubskega objekta. izhodiščna cena stavbnega zemljišča je 3.234 SIT/m2, kar za skupno površino 6.340 m2 znaša 20.503.560 SIT. V ceni niso zajete dajatve. 1. Ponudnik lahko kupi nepremičnine, ki so predmet prodale, le kot celoto, po sistemu »videno - kupljeno«. 2. Vse dajatve v zvezi s prodajo, skupaj s stroški za vpis v zemljiško knjigo, plača izbrani ponudnik. 3. Ponujena cena ne sme biti nižja od izhodiščne cene. 4. Rok plačila celotne kupnine je 15 dni od podpisa pogodbe, 5. Rok za sklenitev pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča je petnajst dni po prejemu obvestila o izboru najugodnejšega ponudnika. Če izbrani ponudnik v tem roku ne podpiše pogodbe, prodajalec zadrži varščino. 6. Pisne ponudbe je potrebno predložiti na obrazcih. Ponudniki lahko pisne obrazce dvignejo vsak delovni dan, od 8. do 14.30 ure, v tajništvu uprave NOR. 7. K ponudbi je potrebno priložiti: - Potrdilo o plačani varščini v višini 10 % od izhodiščne cene na transakcijski račun Premogovnika Velenje, d.d., št. 03176-1000149505 pri SKB. Ponudniku, ki na razpisu ne bo uspel, bo prodajalec varščino vrnil brezobrestno v 8 dneh po izboru najugodnejšega ponudnika, izbranemu ponudniku pa vračunal v ceno kupnine; - Za fizične osebe - potrdilo o državljanstvu RS, za samostojne podjetnike -priglasitveni list, za pravne osebe - izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši kot 30 dni, iz katerega mora biti razvidno, da imajo sedež v RS; - Ponudnik mora predstaviti in predložiti idejni načrt, skladen z namembnostjo predvideno z LN za to območje ter terminski plan izgradnie. Ponudnik se zavezuje, da bo pridobil gradbeno dovoljenje do konca leta 2006 ter pričel z deli na tem prostoru v prvi polovici leta 2007. Za realizacijo zaveze mora ponudnik k ponudbi priložiti izjavo, da bo v primeru izbora za nakup nepremičnin, prodajalcu ob podpisu kupoprodajne pogodbe, izročil menico z menično izjavo v višini 20 % pogodbene vrednosti za realizacijo zaveze. Menica se unovči, v kolikor zaveza ne bo realizirana. 8. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami pošljite v zaprti ovojnici najkasneje do petka, 28. aprila 2006 na naslov: Premogovnik Velenje, d.d.. Partizanska cesta 78,332Q Velenje, z oznako »NE ODPIRAJ- PONUDBA ZEMUlŠČE STARI JAŠEK«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti polni naslov pošiljatelja. Šteje se, da je ponudba prispela pravočasno, če je bila oddana najkasneje zadnji dan roka za oddajo ponudb na pošti kot priporočena pošiljka. 9. Prepozno prispele ponudbe, ponudbe pod izklicno ceno in ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh razpisnih in drugih navedenih pogojev, ne bodo upoštevane. 10. Odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko. 11. Lastnik nepremičnin si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe z nobenim ponudnikom. 12. Dodatne informacije lahko dobite na telefon 03 8996126. Premogovnik Velenje, d.d. KRONIKA Alkohol in hitrost Vfleiye-V času praznikov sa velenjski policisti obravnavali tri prometne nesreće. Že v petek. 14. aprila, se je ta pri-pelila na Šaleški cesti v Velenju. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v drugo vozilo. V soboto, 15. aprila ponoči je v kraju Skorno pred mostom čez reko Pako in železniško progo voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hiirosti zapeljal v nabrežino in se prevrnil. V nesreči sta se vozjiik in sopotnik lažje poškodovala. Z reševalnim vozilom soju prepeljali v bolnišnico. V ponedeljek, 17. aprila, pa je do nesreče prišlo na magistralni cesti pri odcepu za IJpje. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hiirosti in vožnje pod vplivom alktjhola trčil v nasproti vozeča osebna avtomobila. »Odšlo« za 500.000 tolarjev nakita Žalec, IÍ. aprila -V Žalcu je bilo v četrtek vlomljeno v stanovanjsko hišo. Neznanec je pregledal notranjost in odtuji! večjo količino nakita, denarja in dokumentov, Lastnika je oškodoval za dobrih 500.000 tolarjev. Streljanje s karbidom ní nedolžno Veleiye, !7. aprila - V ponedeljek popoldan se je na Pokopališki cesti pri streljanju s karbidom hudo poškodoval mladoletnik, ki se zaradi poškodb zdravi v celjski bolnišnici. Do nesreče je prišlo, ko sta mladoletnika s karbidom polnila 20-litrsko pla- stično posodo, pri tem pa je počilo. Einemu od njiju je večkrat zlomilo roko. Cigarete in denar Topolšica« ]2. aprila • Policisti so v sredo obravnavali vlom v trgovino 'ITJŠ in picerijo Gurman v Topolšici. Storilec je odnesel 52 *štek« različnih cigaret, 45.000 tolarjev menjalnega denarja, mobilni tclelbn in različne alkoholne pijače. Z bendnoim polil vrata in jih zažgal Velenje, 16. aprila - Zaradi zelo nespametnega dejanja sc bo pred sodnikom moral zagovarjali Velenjčan, ki je si> sedu v stanovanjskem bloku na Prešernovi v Velenju z bencinoim polil vhodna vrata in zanetil ogenj. Vrala so se vnela, bencin, ki je stekel pod špranjo pod vrati, pa je povzročil ogenj tudi v stanovanju. K sreči je lastnik stanovanja ogenj pravočasno opazil in preprečil, da bi zajci celo stanovanje. Poskus umora? Šoštanj, 16. aprila - V noči z nedelje na ponedeljek je na dvorišču stanovanjskega bloka na Prešernovem trgu v Šoštanju prišlo do medsebojnega obračunavanja med .30-letnlm Velenjčanom in prav toliko starim hrvaškim državlja-nom. Velenjčan je hotel z večjim nožem zabosti državljana Hrvaške. Dejanje mu je s fizično silo preprečila bivša partnerka. Policisti so Velenjčanu odvzeli prostost. /aradl suma storitve kaznivega dejanja poskus umora so storilca pridržali /a 48 ur, skupaj s kazensko ovadbo pa ga bodo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Pazimo na otroke v prometu! V prvih mesecih letošnjega leta se je na slovenskih cestah pripetilo neobičajno veliko prometnih nesreč; v katerih so bili žrtve (tudi smrtne) otroci in mladoletniki Pri vseh sc postavlja vprašanje, ali so odgovorni za njihovi varnost storili vse. da do njih ne bi prišlo. Na Policijski p pomeni, če so udeleženi v prometni nesreči, če so žrtve kaznivega dejanja, prekrškov javnega reda in miru.« Opišite nam, kaj se dogaja, ko dobite klic na to številko, »Ko sprejmetiio klic, o tem obvestimo policijsko enoto oziroma patruljo, kije na terenu. Preko UKV zvez imatiKJ d(v stopnost do vseh patrulj. Obvestimo jo, /jikaj gre, da lahko čim hitreje pomaga. Vsaka patrulja ludi poroča nazaj. Vse zal'ieležimo v dnevnik dogodkov.« Vse klice tudi posnamete? »Drži. Do 1. februarja seje na tej številki oglasila tudi prednajava. zaradi katere je bilo veliko hude krvi. Vsak klica-lelj je namreč še prej, predenje prišel do besede, v njej zvedel da so poklicali policijo na številko 113, da se pt)govor snema, in šele čez I."^ sekund je pri nas na OKC' zazvonil telefon. Ta čas jc šel v prazno. Će bi kdo potreboval nujno pomoč, je 13 sekund dolgih. Velikokrat sc je zgodilo, da so ljudje mislili, da so napak klicali, po 13 so-kutidah so poskušaJi znova, potem pa izklopili telefotu Včasih kdo policije ni dobil tudi dve ali tri minute.«' Pri tem defu pa je pomembna vsaka sekunda. Kaj forej svetujete ljudem? »Najprej, naj se predstavijo in povedo, kaj seje zgodilo, Na kraiek način naj predstavijo bistvo. Pri nas se izpiše tudi številka telefona, s katerega kličejo, iak(i približjio vidimo, od kod je klicano.« Klicev pa je najbrž veliko in najbrž vsi tudi niso nujni? «V letu 2005 je bilo na to številko sprejetih preko 59,000 klicev. Pri analizi smo ugotovili, da je med njimi kar tri četrtine lako imenovanih praznih klicev, ko klicatelji želijo informacijo o prevoznosti cest, o tem. kakšna je kazen za določen prekršek, informacijo o tem ali onem policijskem pooblastilu, čakalnih dobah na mejah in podobnem. Ti klici ue terjajo ukrepanja pohcije. Tu bi rad poudaril da policisti tudi zelo radi svetujemo, vendar ne na lej telefonski številki. Za nasvete in informacije je vrsta drugih načinov. Na primer odprti telefon PU C^elje, ki ga i>Tganiziramo vsako drugo sredo, ljudem je na voljo iniernctni naslov policijske uprave, so telefonske številke uprave, preko katere lahko pokličejo In ne obremenjujejo 113.« Ko omenjate tako imenovane prazne klice in namjate, zakaj Ijr4dje kličejo, kakšne informacije iščejo, naj rax Božidar Pezdevšek; "Tri četrtine Mfcev na 213 je tako imenovanih praznih Mlcev." vprašam še po onih drugih sU'areh? Kličejo tudi iz čiste zabave? Iz zdravstvenih razloffov? »Klici so zelo različni. Tudi klici ljudi ki imajo težave, so vmes. Zgodilo seje že. da je kdo skušal storiti samomor, pcv klical na OKC in v pogovoru z operaterjem sije premislil, kar je dobro. .So tudi klici ljudi, ki Imajo psihične težave, ki vi-dijo različne stvari, slišijo različne stvari, kar ni res. Mi le zadeve preverimo, ko pa ugotovimo, da se klici z enako vsebino ponavljajo, gre k njim vodja policijskega okoliša in se z njimi pogovori.« Kako pa bi učinkovitost še lahko pove-čali? »Tudi z osveščanjem ljudi o tem, čemu je namenjena številka 11.^. Kol sem že omenil je praznih klicev preveč. Tí^ pomeni da v času, ko se nekdo zanima za prevoznost cest, nekdo drug, ki nujno po trcbuje pomoč, tc ne more dobiti ker je linija zasedena.« Koliko operaterjev dela na tej številki? "Različno. Ves čas delamo 1 analize o zjiostilvah klicev, ^ Ugotavljamo, kdaj je klicev največ, in takrat, ko jih jc največ, na tej številki dela tudi več f>peraieriev. Število opera-teijev ni fiksno. Ugotavljamo, da je največ klicev v četrtek, pelek in soboto. Po urah pa popoldne in proti večeru,« Kaj pa anonimni telefon, ko že fíowrímoo telefonih? -^Številka 080 1200 je namenjena tistim, ki bi radi ostali skrili s svojim sporočilom. Na lej številki se številka klicatelja ne izpiše, to pomeni da je identiteta skrita. Kličejo laki, ki prijavijo kako kaznivo dejanje, pri tem pa želijo ostati artonimnl Mi sc ne obremenjujemo s tem. kdo je klical ampak z informacijo, zaradi katere je klical Vsako preverimo in ukrepamo, če imamo za to zakonske osnove.* ČETRTEK, 20. aprila SOBOTA, 22. aprila SLOVENUA 1 07.no Pomnila niDb Dofarojiiiro Q8.QD PoTDĎla Ofl.Db Dobro luirc G9.GD PiffoCila Og.ilb Pod klobukom 09.45 SkjpinSi(iL?fj/76 10,QD SnobsJ&/26 10.25 Pofj řammeioni 1115 toi )\Ab Uii)i?|e 13.DD Poroftla. Spnri, viBmG Dai^inste zguđie 14.20 Pisaw 11.45 Udpeu posniki 15.00 Pomíikpmnmi 15.05 M^mnvi 15.35 Irac€yMiifiín.?5/?6 15.50 ífacByMiÍK3N.?tj/7B 16.1]fl HiSa KkspuíiriiPMiov; sirijlidogiia. pou^^ m. 16.75 íriajsialula 1/.00 Nmo. ^QflvrQiTB 1/.30 Planet poiasii.nsanka 1/.35 šlaicta ífiladnsu 18.70 Dijlmvnirnnp 10.40 larinn ;is3ri}:a 191)0 Dnevriik.víRine. Špcri 2fl.ríÚ iBilnik 71.Í)D Prviinrimgi 71.20 Usnil dan 77.00 OtInjDW,šport. vfDíiie 72,50 Kitji H iiitiiië t)nr)a 73.10 GlKÍjeni vRřfí 00.45 Sul Cla lil lad usu 0130 Dneviuk, vreme, âport 07.30 \n\úm\ SLOVENIJA 2 0B.30 líiíoM 09.QÍ) htm\ fníriksTial 11^30 Qiro§ki infokanal 12.30 Zabavili míokarial 13.46 SÍRdMvKopsr 11.15 Sedmii mdijsiniskcga svBia, /// 15i)5 Kv)?nauiinalgêoç)raphic]ijnjor 15,50 Ko^^ikanbs. Dallas la Clippers i;.20 Mariovi 17.60 Med vflIovMv Knpiff 1870 ŠUirieniska 19.00 l/bí3nfli:,4/l? ?G.nn langlsngi/Ptikiiiga. ^iígLsk knnuiYia 21.30 ísrsko prftd fíglttdalnn^ dnkum. oiblaia 77.20 Bdo blago, drama 73.50 Napnla.n?ni§kHil]ii 01.10 Iuwr3ijia.7/1{] 07.06 DnHvitiUanie|sk(> IV 07.30 Ininkanai 06.50 24 lir. pniiovilcv 07.60 ZabofirMjknlo. nan. 00,40 Poiiisodejtad. 09.35 Ohsvllij.nafl 10.26 Ivprrjrlaja 10.66 BarvH gr^lia. nad. 11.60 Pr«rojc(i9l|iten.nati. 17.46 Na kraju Mna. nan. 13.40 Ivproclaia 11.10 [Mika 15.05 l^smjBiiâ ljube2Gn, nad. 16ÍI0 Barva grrha, nad. 16.55 Obsviuinad. 17.66 24 ur 18J]0 PoiiiscdB.n3d. 19J10 24 lir 70.00 íainla 7146 FJd kraiu Mna. nan. 27,40 Pro?iv6likíias[ínlo3.íiok(jm. 73.35 Po2(lraviafroiUfi. iian. 00.30 PriiaifIji. nan. 01.00 24 ur. ponovi lev 02.00 NoTim«? panorama © 11.06 ií.in 17.00 11.00 1/.50 17.66 18J)0 18.40 09.00 Ocibmjmrn. iníonnaiivno ra/verinina orfdala 10.00 Vabinro k ogledu 10.Q6 Oipna tRiiia, pan. ' Í^íjlinijski prtsuçflk, sins in poslerlics Naj spoidriava Pap com. orirtaja. pr^). Kr^t^rk;^, posii^iek lekme KK Pivovarna LaSko; KK HbIios |}oni>;^lo Vidcosirani. obvestila VabiniukoylBdu Dp^rIr /Hkfadov, dnnvni kvi/ M(jjc3 m niedvâdi^kJaka, ouô^ka nriilaia n;ijnilaj^ R^tyinnaloi! novice 18.45 l)p?8la zakladov, dnevni kvi/ 16.50 Mir.kiydiSČKS.jťvi^bi.i^rjb. ixidaia Rariosi ote(ujir»rii, obvestila 19.60 Vabimukogledn 19.66 Docela/akladnv. dnevni kvi/ 70.00 Jesim hvl|3n|a, odda|a /a UeijK /ivfienjsko obdnbje 20.16 Regiooaln H novine 20.60 Na spuldnwa 20.56 Vabimo k ogledu 21,00 Ra^gledovania, dokumeiiiania odd^lf^, 3. IV nire?8 2130 Ddknioni5kn(o.3. iVmraia 22.20 NapovKd iL^Kdi antjlpikK Premier Ifgo 22.50 h oddaje Doiiro \[m 23,10 Vabimo k ogledu 23.46 Naj spol rinsva 23.60 Vfdoosiram, obvestila SLOVENUA 1 06.30 Udiiiiivi 07,00 /godbni/SknljkR 07.35 Poriklobiikom 08,70 Misa.§vL'[hkililiii 09.45 Kviz oaionaí gucnraphii: jiimnr, 2/7 10.75 Prvim drugi 10.45 Pnlnfiftniklub 17.00 ludnik 13.00 Poroiilô, Šporivremp 13.70 Soveniivliahji 13.50 KumisafRw.//16 14.40 Po/abljimi/aklad. slov. Iilin 16.10 Umko. naiboljia/abava/3 urimo glave 1/.Đ0 PriroCik ^OTL Vfsiiiy 17.15 D?are 1775 So?(ija. w Manbor 18.36 Pnliaja Norli. nsanka 19,00 nnuvnfk.vrumB.Spofi 19.76 Ulip 70.00 n8lfií|tísmrl....3/b 70.45 Hnbaf 22.00 PuroOilH, šport vreme 72.35 iudensvDi avstralski lilin 01J]5 Dnevnik,VTBmB.špori 01.45 Hnbar 07.55 Ininkanal SLOVENUA 2 06.30 [niokanal 17,05 Skozi Cas 17.15 11iRb25lo}ciiYlQlk,1/12 17.45 /daj!, udd3|a/araíg,2tvljiiři|D 13.10 Napiilsfin.3/4 14.^ Mdya/inlignprvakovv nogom eiu 1676 DPvodbnikKM). Auiocoinmen:2 Prevent gradnje 10 M. prenos I/.55 Prva ligi) nogomet Mtinbor i^tv.laJkri - Doni^rtlfl, prenrjs 20.00 Meiiji^bi lilo kipu, mdžki lilm 21.30 Skrminsinn je/aro. 8/8 72.70 Niknh oli desetih 23.70 SobritnanoC 01.70 Dnevnik/3mR|sku IV 01.40 Iniokanal NEDEUA, 23. aprila PONEDEUEK, 24. aprila TOREK, 25. aprila 07.30 Tvpforiaja 08.00 Dmbííki, ris. serija 08.05 Poko.ns.ssrya 08.30 Igrata Ko3l^i:k.ns.st?n|a 08.40 Kalkain0rbi,ns,s!in|a 08.50 RadovednicaBibi. ris.sfiOja 09.7D Jakanaluni.ris.SROja 09.30 Ninia^elvs.ris.SBnia 09.55 IrHmfamtpiji. ris. senja 10.70 Jagodkao/draviilikotiiiCka, ns. iilm 1170 Šrilsk^ko&arlcarsknliija 17,20 nakeiapoiiko;obni.pon. 13.70 n^nićnisveldokum. nddaja 13.65 Formula 1, prenos trBmoga 15.06 Na svobodi, dnkiin). senja 1B36 Anmmlia. dokuin. (iddaia 16.05 Kako napadajo ka6«!.dnkiim. ndda[a 17,10 71 ur, vremn 17.15 Na poll i; temu. amur. film 19.00 24 ur 20.00 Vismi ali pusti 70.45 Balkan Inc., 5, del 71.40 Van HBlsing. amur. Iflfn 00.00 Alias, nan. 00.55 /avGUšCe. ang.lilm 02.40 21 ur, pnnnviiev 03,40 Nočna pHnor»m3 © 09.00 Mišmai. otinâkanddaia, po novi Lev 09,40 Vabimo k o čaral in izgubil vase zaupanie.Kef mu bo to dobra šola, l)oste kmalu ugotovili. da ste ravnali çrw. saj bodo sedaj stvari tekle povsent diugače. Srečni boste tudizato. ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato. ker ste se vzeli v rc^ in sami naredili već za dobro počutje. Oa se i ^ to ^lača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potreben/ali preče] energije za delo. kigsboveč.kotstesi mislili. Če gR boste opras^jali z dobro voljo, pa sploh ne bo tako teM Skorpilon od 24.10. do 22.11. ^^^^^ Denai.kigenujnopotrebujete.čezeliteuresničitidolgoletnozello. se-veda ne bo padel zneba.Se bo pa kmalu zgodilo, da vam bo nekdo po-ravnal dolgove, na katere ste ie skoraj pozabili. In vi boste končno /^ÚP lahko u resnic ii svoje želje. Življenje bo tabj postalo leple in prija?* nejse Znanoje,dastezeloiznajdljivi,atakozelo,dabiopazilienood redkih odličnih priložnosti, ki se vam ponuja, spet ne. K sreči vas bo nanjo opozoril dober pn|atel|, ki bo tudi sam imel interes, da razrešite situe d jo. Nekaj dni se ne boste najbolj delavni, sicer pa vam tudi treba ne bo. Streiec od 23.11. do 21.12. Kar naenkrat boste spoznali, kako zelo ste se odtujili od partnerja in diužine. Če se ne boste vzeli v roke. bo hudič, saj partnerju že krepke M^^y prekipeva. Saj ne. da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava je v vas. Već časa si želite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, daje vas partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo lesil težav, treba bo začeli tudi z deli. ki bodo dc^az dobre volje, da se spremenite Poleg legs partnerju ne bo uslo neko nedolžno spogledovanje, ki vam bo zelo godilo. Bliza se viliari Kosorog od 22.12. do 20.1. Wsleteli boste na manjšo težavo. Ki je vsekakor nisie pričakcvalL Že nekaj ^^^^ tednov je namreč kazalo, da se vse suče tako. da boste uspeli pripeljati za-deve do srečnega konca. S partnerjem bosta združila moČi in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalotudinovpolet, razumela se bo* ^^^^^ sla. kot Že dolgo ne. Na finančnem področju vas čeka većja zmaga, na po* slovném pa nekoliko man]Sd. Pa ne po vas krivdi • vi boste le reševali, kar se bo rešiti dala No. dsť. ki partnerjev nimate, jih še nekaj česa ne boste imeli. Postali ste zelo zahtevni. Vodnar od 21.1. do 19.2. Novice, ki bodo do vas prišle à pred koncem tedna, vas ne bodo sprs J vile v dobro voljo. Razijiisljali boste, kaj delate narobe, da vam skoiaj nič ne gre tako kot bi želeli. Morda pa bo imel znanec v svojih ugoto vrtvah prav. Preveč namreč poslusate partnerja, ta pa zna marsikdaj ^^^^^^^ stvari videti cisto črne in jih tudi postaviti na pe^mistične osnove. Več optimizma ne vam in ne vašemu partnerju ne bi škodilo. Sploh, ker sželitežekntalu zazi veti drugače, bolj si^olčeno. In bolj zdravo. Saj veste, kaj moiate storili, da se bo tok dogodkov zavrtel v pravo smer. Ribi od 20.2. do 20.3. Glodal vasbo črv dvoma v pattnerjeva čustva in dejanja. Vedno bolj se vam bo dozdevalo, da ste postali tie^i Sen v verigi njegovega življenja. Vedeli boste, da vas občutki v celoti ne morejo varati, zato boste vedno bol] sumnjičaviin nesrečni. Dobro bi bilo. če bi mislili tudi nase m ne le na druge. Sreče vam vsekakor ne bo nihče poklonil, resnici na ljubo pa tudi vi niste več taksni kot ste bili. Partner vasnaloopozaria že nekaj Časa. pa se ne znate spremenio Kot kaže. bo nekaj naslednjihtednov precej napornih in zoprnih. VELiNJE Cetrtekj 20, aprila 700 15QQ Dom učencev Velenje Krvodajalska akcija 1Q.0Q In vel. d. 0,0., Velenje Olvoritdv Centra vsaživl}finjskaga učanja 10 00 Center Nova. Prireditvena dvorana Zaključek projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino 2Q05 1D.0Q-19.00 KnjifnicaVelenje.preddverje Knjižni sejem ob Slovanskih dnevih knjige 16.30 Glasbena sola Velenje, velika dvorana Kviz Í2 nauka o glasbi • 2. razred NGL 17QQ Mladinski centerVelenje Glasbene produkcijske delavnice 17.QQ Nakupovalni centerVelenje Z modo in glasbo v nov dan 18.00 Vila Mojca Sola za starie • nadaljevalni program - Krepitev osebnosti {Zdenka Pa loz] IMÛ Velenjski grad Predavanje dr, Jožeta Hudslesa: Historična antropologija in Šaleška dolina 18_30 Glasbena Šola Velenje, velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi • 4. razred NGL 1g,ÇÇ Mladinski centerVelenje Predavanje Andrefe Dermol Zdravilna zelišča na slovenskem 19 0Q Center Nova. Prireditvena dvorana Poslanski večer Bojana Konliča, Gost: Milan Kučan 1919 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Prireditev ob svetovnem dnevu knjige Francek Rudolf v živo 20.00 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Abonma Resna glasba Velenjski umetniki z gosli svojemu mestu Avtorski večer skladatelja Stavka Šuklarja X Knjigarna Kulturnica Sejemska knjižna prireditev Informacije. 03/587 1U4 Pohod • Štruklje v vrh nad Dobrno Petek^ 21. aprila ZQ0_A_t_4.DD Dom učencev Velenje Krvodajalska akcija 8.00 -18 00 Središče mesta Velenje (pred sodiščem) Jurijev sejem 10.00' 19.00 KnjklnicaVrienje^preddverje Knjižni sejem ob Slovenskih dnevih knjige 17.30 Hotel Paka Velenje, velika dvorana Gledališka predstava- Spas teater Mengeš - 5řensk.com 18 00 Knjižnica Velenje, studijska Kdaj - kje • kaj čitalnica Cool knjiga 19 00 Hotel Paka Velenje, predavalnica (1 nadstropje) Okrogla mrza ob dnevu Zemlje 20.30 Hotel Palca Velenje, velika dvorana Zeleni abonma • Špas teater Mengei, Szensk.com 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer X Knjigarna KuHurnica Sejemska knjižna prireditev Sobotai 22f. aprila 8.00-18.00 Središče mesta Velenje (pred sodil čem I Jurijev sejem 10 00 14.Q0 Interspar Velenje Dan Zemlje-Eko stojnice, degustaoije zdrave hrane, sokov, ekoloSka glasba, predavanje 10,Q0^9_OQ Kn|iřniC3Velenie,prBddverje Knjižni sejem ob Slovenskih dnevih knjige 10.00 Most v Šaleku Pod veliko skakalnico {Staro Velenje), (Informacije. 03/39615 60) Očiščevalna akcija ob dnevu Zemlje 20.00 Dom KS Šentilj V. salamijada* Razstava mesnih izdelkov 20.00 Mladinski centerVelenje Gledališka predstava • Gledališče Skuc - Nick Grosso: Pičke (Peaches} Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. Simobll Vodafone lige NK Rudar Velenje :NK HIT Gorica 21.00 Mladinski centerVelenje Klubski večer X Knjigarne Kulturnica Sejemska knjižna prireditev X Informacije: 03/58711 34 Planinska šola za odrasle Velika planina • orientacija X Informacije: 03/687 11 34 Pohod Boč Nedelja^ 23. aprila 13.30 Telovadnica ŠCV Košarkarska tekma za pionirje 1.SKL'KKVelenje:KKEIektra A Šošianj 16.00 Večnamenska dvof. v Vinski Gori Promocija zgoščenke ansambla »Franc Zerdoner s prijatelji« Odprl svoje bom srce 20.30 Center lilo va. Prired h ven a dvor. Abonma Etno/Jazz - Perpetuum Jazzile in vokalna skupina 6IT 2 Informacije: 03/58711 34 Pohod* Po poteh KS Konovo Ponedeljek, 24« apr. 17.00 Mladinski cenler Velenje Delavnica samopodoba 18.00 Mladinski center Velenje Bobnarska delavnica- afro glasba 19.00 Kulturni dom Šoštanj Letni nastop učencev Glasbene šole Velenje Torek; 25» aprila 17.00 Mladinski centerVelenje Ustvarjalne delavnice s Ksenijo 13 00 Mladinski centerVelenje Magično gledališče - film 1700 18.00 Interspar Velenje Predstava za otroke 13 OD Velenjski grad Klepet pod arkadami - Gost: Anica Hrusti 19.30 Glasbena iola Velenje, vehka dvorane Koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenja Sreda, 26. aprila HM Mladinski centerVelenje Ernine ustvarjalne delavnice 17.QQ Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure 18.00 Center Nova, Prireditvena dvorana Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju IS.00 Galerija Mladinskega centra Velenje Odprtja likovne razstava Nrna Slejko, ALU, Ljubljana 20 OD Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. Simobil Vodafone lige, NK Rudar Velenje :NK Drava X Vila fulojca Počitniški program. Informacije in prijave: 03/897 7540 (potekal bo do 2. maja) Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-inlormacijski in promodjski center Mestne občine Velenje(03/8961860). SOSTANi Četrtek, 20. aprila IgiOg Kavarna in slascičarna štor man Šoštanj Bridge - razmigajmo možgane Petek^ 21. aprila 13 00 Mestna galerija Šoštanj Gb dnevu knjige o dnevu knjige • pogovor 19j O Kulturni dom šos lan j Koncert obrtniško glasbenega društva Varařdin in tamburaškega orkestra Sobota^ 22» aprila l okolica Blagovice Izlet na Um bars ko goro 733 (lahko pot) 19 00 Kulturni dom Šoštanj Večer bošnjaške kultura Ponedeljek; 24« apr. 19.0,5 Kulturni dom Šoštanj Letni koncert učencev in dijakov Glasbene šote Velenje, oddelek Šoštanj Kgledar imen April/mali traven 20 # Četrtek: Neža, Teo- dor, MarDelin dan slovenske knjige 21 • petek: Simeon, An* zetm, Brunon 22 • sobota: Kajtimif, Leon Soter, Gaj-svetovni dan Zemlje, dan tabornikov 23 • nedelja: Jurij,' svetovni dan knjige in avtorskih pravic, svetovni dan veterinarjev 24 • ponedeljek: Fidelij 25 # torek: Marko, Ere- min 26 • sreda: Pashazij, Zdenka, Klemen Lunine mene 21 • april, ob S:28 Lunine mene •zadnji krajec Pregovori Če je na Jurija lepo, vina dosti bo. Jurij še pred mlajem da malo sena. Kadarjeomaju Jurij, ni krme skozi duri. Kadar murva brsti, slane se več bati nL Na Jurja dan je pravi Cas, da nam rž pokaže prvi klas. Zgodilo se je # • # (l od 21. do 27. aprila • 21. aprila leta 1997 je v pmsioiih velenjske^ Doma borcev in mladine veleposlanik ruske federacije v SkwenijiAlekseJ Nikifonweniu-slim veteranom 2. svetovne vojne, ki so se borili v Rusiji, izročil spominske medaljo »Maršala Žukova« in spominske medalje ob 50 letnici zmage nad fašizmom. '22. aprila leta 1994. kosovSmartrtem ob Paki proslavili 160. obletnico osnovn^^ šolstva v kraju, je direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Žerdin svečano odprl prenovljen velenjski mesini stadion, Vteku oa 1000 metr(.Tvjesprvinidr/avnim rekordom na novi sie/J /magala članica AK Velenje Jolanda Steblovnik Ceplak, •22. aprila 1999 sc^košarkaiji in ko^rkarioe velenjske osmwne Sole Livada osvojili prvo mesio v slovenski Solili ko^arka^ki li^d. • 23. aprila leta 1963 so učenci prvič sedli v klopi nove velenjske osnovne šole. ki je dobila ime po na^m rojaku, pedagog in pisatelju Gustavu Šilihu. ' 23. aprila leta 1969 je bil /a predsednika skupščine občine Velenje izvoljen Nestl Žgank, • 23. aprila leta 1976 so poleg nekdanje osnovne šole Karel Dcsiovnik • Kajuh v Šošianju odprli novo lekwadnico. • Da bi zavaroval umik svojih enoi po cesti SosianK'rna, je okupator /gradil postojanko pti cerkvi v Šentvidu nad /avodnjami. ki jo je v noci na 24. april 1945 /av/cla Serccijeva brigada. V času napadaje /gorela cerkev sv. Vida, ki so jo ?.c prcd tem okupatoijevi vojaki precej opustošili. Prv/ hfcbci fifuhs 9z "FM^Unh^" (arhiv Muzeja Velenje) - 24. aprila leta 1975 so svečano odprli nov dom kuliure v Šoštanju. - 25. aprila leta 1975 so i/ peći nove velenjske pekarne Fidelinke priiUi prvi hlebci kruha. • Na iy. odprtem in 5. dr/avnem prvenstvu barmanov Slovenije na Bledu je 26. aprila 1996 Mitja Acman iz Motana pri í5oíianju osvojil prvo mesto v pripravi kokiajla after dijiner, prejel pa je ludi prvo nagrado za strokovno delo na tem področju. - V dneh od 24. do 26. aprila leta 2001 so v šošianjski lermoelekirarni opravili poskusni se/ig kostne moke. • 27. aprila lefa 1944 je v Šoštanj vdrla Braćičeva brigada ter tam opravila več akcij. - Predsednik SIRJ Josip Broz-Tito in član izvršnega biroja predsedstva CK /K.! in član sveta federacije lidvard Kardelj sia 27. aprila leta 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji, ki seje je udele/ilo več desei tisoč ljudi, ■ Pripravlja: Damijan Kljajič Seliva S.C. Stanovanjski kredit, da! O Stroški odobritve banka celje www.banka-celje.si ags đatfsn NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »POIZEU TOVARNA NOGAVIC», obíovlíeiie v tedniku NAS ČAS, 6« APRILA: 1. NAGRADA: bon v vrednosti S.ÛOOsit prejme: VANJA VAĆUN. Trg b. Mravfjakov 7, Šoštanj 2. NAGRADA: ban v vrednosti 3.000 sit prejme: MARICA LED-NIK. Podvrh 20. Mozirje 3. NAGRADA: bpn v vrednosti 2.G00 sit prejme:IVAN OŠUK, Sejmišče 45, Mistinjd Nagrajenci naj se oglasijo z osebno izkaznico v trgovini Polzela Eva v Centru Nova v Velenju. kjer bodo prejeli nagrade. ELEKTROfr HOBI MATERIAU BELA TEHNIKA tnoovina na drobno fn dcbelo v«« ae, 9211 vus V»» drobn» ««rvien» storitve In popravila na domu. Stani$l8vStSQQi,i9. GSM: OSI 39S 03/5411235 Si» GMtnljati, si hirti mna nsn? EVRINA sgencije za sklepanje poznanstev 041 525 061 03/5411 235 vsak dan 24 ur rte dan SUbUiv SMUAsviu 17 22M Dcbmi 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! Nagradna križanka UNISPORT Anton Zaponšek s.p. Šaleška 21. Velenje tel.. 897^4^3 Del. Čas: vsak dan od 8.30. do 19. ure in v soboto od 8.30 do 13. ure. PoDblasčeni prodajaleuz največjo izbire kakovoslnih koles SCOTT. SmWlNN. NOVO - NOVO: KOLESA STEVENSI! Zelo lai-ka kaknvnstna knlesa. v letu 20G5 najboljša na nemškem trgu Veflno imamo na zalogi vec kol 70 razlii!-nih koles, bogata je izbira rezervnih delov in dodatne opreme za kolesa in kolesarje po zelo konkurenčnih cenah. Kdo vam pred nakupom strokovno pripravimo in zagotavljamo servis v garancij-sketn roku in po poteku. Svetujemo pri izbili kolesa in ponujamo možnost nakupa na ban kredit od 3 do 24 obrokov, NAJVEČJA IZBIRA KLESARSKIH ÈELADI UNISPORT VELENJE* VELIKO V MALEMI AKCIJA OD 20.4001.5. Kolo SCHW1NN PROPUSION namesto 49.900 samo 37425 siî/156,17 euf/ Kolo SCOTT REFLEX 30 namesto 147.ÛÛÛ sit sama 119.820 ^ /500 m/ Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 3. maja na na-sáoH-: Naš cas. d. o. o„ Kidrli^va 2 a. 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka «UNiŠPORT«. Itíieball bomo In nagrade: 1.nagrada: šolski nahrbtnik Scott 2.nagrad3: kolesarski števec VDG C 05 brezžični S.nagrada: kolesarske rokavice SKM ČETRTEK, 20. aprila: 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 dorosila in Iz srca Eviope: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop,' 715 Cestne inforna-dje poiočilo Avto moto Mze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni uliip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope {ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz sica Evrope; 15.00 Akiualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj. 16.30 Poročila; 17.00 Ma srcu Evrope: 1730 Zdravniški nasveti >B.OO Kvazi kvi2;18.30 Kaj se je danes zgodilo; 19.00 Na svidenje. PETEK, 21. aprila: 6 00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Pcro-čila in Iz srca Evrope; 8.45 l\la današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila; 7.46 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šporini utiip; 8.30 Poročile; S.OO Na srcu Eviope {ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14DQ Pozdiav; 14,10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktuaho: 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 18.30 Poročila; IWQ Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila, 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 22. oM^: 8.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današrrji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informa-oje poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Oanašnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Vsrcu Evrope: 9.30 Poročila, Izhor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj: 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce Evrope (nagradni kviz); 18,00 Rock šok; 19i30 Na svidenje. NEDELJA, 23. oprlki: 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inlor-macije • poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 8.00 Duhovna iskania; 6.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na dana^ji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16 30 Poročila: 1700IV^inutez domaČimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PONEDÍUEK, 24. aprila: 8.00 Oobro jutro in veselo v novoletni dan 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 715Ces:ne informacije - poroiilo Avto moto zveze Slovenije. 7.30 Poročila; 7,45 Današnji kul turni utrip: 8 00 Zanimivosti: 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: 9.00 Gospod a f ski u^rip; 9.30 Poročila; laOO Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15.30 Poročila, 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj kje, kaj; 16.30 Poročila: 1700 Ponedeljkov šport: 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOR{K, 25. apfik»: 8.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 715 Cestne iniorrr>acije Avtomoto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip: 8,30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveii; 3.30 Potočila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 1530 Poročila; 16.00 Kdaj. k(e. kaj. 17.00 Na srcu Evrope. 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, 26. aprila: 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Oanašnji kulturni \Kúx 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop: 715 Cestne informacije Avto moto zveze Sloveniie; 7.30 Poročila; S.OOTelavaje vaša. rešitev je naša; 8.30 Poroaia: 9.00 Na sroi Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi: 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 11. aprila 2006 do 17 aprila 2008 niso povprečne dnevne koncentracije 302, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP| na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Smaitno ob Paki, nikjei presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESm OBČm V£L£fíU5 URAD ZA OmU£//\lPfíOSWF MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od ll.apnia 2006 do 17, aprila 2006 (v mikron S02/m3 zraka) mejna vrednost 350 mikrcKj S02/m3 zraka OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA DE^RNi tel&fon 2a pomoč anonimnim alkoholikom 031/443 365. STIKI-POZNANSTVA ZENiïNA posredovainic« ZAUPA^JE ?a vse st&ro$ii, brezplačno 2a mlade ženske. Bsm:03l/SD&495.GSM: 031/836-378. le), in faks; 5726-319. DEKLE, če si želiš skupnsgij dela ter Mienja. potem pokliči ns ^m. Q31/836-378. POŠTENA in delovna lenska. 47-letna. k okolice Velenja si 2eli spoznati pri-jateljs starega do 60 let ali več, lahko situdi močnejše postave. Ag. Alan. Qsm: 041/248^47. MLADOSTNI moiki. 4e^etni. izobražen, si zeli spoznati žensko ali mamico &1aro do 43 let. Resna zveza. A9.Al8n.g8m: 041/248-647. NEPREMIČNINE LEP bivalni vikend. 90 m2,1600 m2 zemljišča, v Ravnah pri Šoštanju, na odlični lokaciji, prodam, Gsm; D41/293-919. HIŠO. 140 m2.780 m2 zeinljiSča, v centru Šmartnega ob Paki. zelo ugodno prodam. Osn. 040/876-633. STAREJŠOhiiovKavčah^ U0m2. 46DÛ m2 zemljišča, ligodno prodam. Gsrn: 041/29^19. Tfll gradbene parcele na Polzeli, od 675 m2do815 m2. izredna lokacija, prodam. Gsm: 041/299-919. ZAZIDLJIVO parcelo v Moziriu. 770 m2. prodam. Gsm 041/344-883. ZAZIDLJIVO in komunalno opremljeno parcelo, samo 3 km jiizno iz mesta Velenja. na lepi lokaciji, z ravninskim pristopom, prodam, Bsin; 041/355-416. ODDAM OPREMLJENO 2-sobno banovanje. 60 m2. Kardeljev trg. oddam v najem. Gsm: 031/259-010, VOZIIA OPEL corso 1.2 i. L 1993. temnordeče barve, 5 vrat. 93.000 kin. reg. do 1Q/2Û06, prodam. Gsm: 031/344-180, RAZNI VRTNO kosilnico (2 kom} in brezova dfva prodam. Telefon: 5885^52 ali 588&S38. STAR kozolec, dimenzije 8 x 4 m, prodam. Gm 041/378'685. ŽIVALI ŽfiEBIČKO z b rodovnikom, staro 10 mesecev, prodam Telefon: 891-1010. PRAŠIČE Švede. ležke od 20 do 60 kg. prodam. Lahko tudi očiščene. Gsm: 041/239-651. TEIICO limuťm. teîko 200 kg, pro- Najcenejše letovonjev Prekmurju- MORAVSKI TOPIICE 300 m Dd bâzenov v zasebnih apartmajih v lufističnem objektu PRVOfVlAJSKI PAKET: 6 dni z zajtrkom-18.000 SIT+ tt 6 dni nočitev v app -12.000 SIT ♦ ti Informacije: 041 404648 NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Robert Kukoveo s. p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobiltki In gotovinski KREDITI do 7 l«t, ZB vse zapostofw In upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit nI oviral če niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiega vozila, ter teasinge zs vozila stara do 10 let. ^Idemo tudi na dom. 1%l.e 02/ 252 46 20 041 750 560, 041 331 991 Faxs 02/ 252 48 23 wwrw.itu me rouno«ftp.ftl vmoMA Stari trg 36. 3320 VELENJE rvřpw Objavlja prosto delovno mesto nHNOLOG-DOKUMENTARIST m/s Za delo pri priprav) ponudb in obračunov gradbenih in drugih storitev: Od kandidata pričakujemo: - da je gradbeni inženir ali tehnik • da ima izkušnja na tem področju deta • da ima opravljen strokovni izp^ (ni nujni pogoj) • da obvlada delo z računalnikom - da ima smiael za delo z ljudmi Delovno razmerje bo sktenjeno za nedoločen delovni čas s poizkusno dobo 3 mesecev. Plane prijave z življenjepisom in dokezlli o pričakovanih pogojih sprejemamo na sedežu firme VEKO z.o.o^Stari trg 36.3320 Velenje do zasedbe delovnega mesta. GIBANJE PREBIVALSTVA Uprovno enota Velenje Poroke: Porok ni bilo. Smrti: Barbara Preglej, roj. 1925. Velenje. Mafgajeva ulica 6: Idrija Senica, roj. 1923. Žalec, Oničeva ulica 1, Alojzij 8ohte. roj. 1932. Uboje 91; Marija VI- sočnik, roj. 1924. Brezje 22: Konrad Zorko. roj. 1935, Mrzlo Polje 16; Frančišek Pobertnik. roj. 1919. Sukovje 27; Viljem Malovsek. roj. 1949. Velenja. Cankaijeva cesta 1 c; Ana Arlič. ro}. 1929. Preiska 21; Pavla Flis, roj. 1920. Celje. Vrunčeva ulica 44; Marcel Medved, roj. 1934, Velenje. Cesta IX/28. dam. Gsm: 041/85U93. PRODAJA nesntc. v nedeljo, 23. aprila, od 8. dc 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/876-1202. NES NI CE, |^rahi»stô in črne prodamo Nakup IDkom petelintirezplafino. Wirrter. telefon: 547-2071 gsm: 041/763^00. PRIDELKI VINO barbera, b^i pinot. souvignon iklei-Čehovin Bogdar^-Štanjell prodam. Konovo, Maigajeva 3. Gsm: 031/749^71. ULE21AN hlevski gnoj z dostavo, žganje in jaboicnik prodam. Gsm: 041/344-883. SUK smrekov rezan les riebeline 5 cm in 2.5 cm prodam Gsm: 031/708-513 SENO v raiuzi prodamo. Telefon: 588-2220. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH ko jezaradi bolezni ali poškodbe ogroženo iivljenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informadje v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899G-478. de-žurru službo pa na 8895445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Qb nede- ljah in državnih praznikih je organizi* ran odmor za kosilo od 12.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: Od 22. do 23 aptila - Prim^ Jevští<. dr. deni. med., v dežiini zobni ambulanti. 2D Velenje, Vodrikova 1. od 8. do 12 ure Veterinarska postafa {ostmi: Od 21. do 23. aprila - Tibor Stupar, dr. vet. med., gsm: 031/671-203. Gd24.do27 aprila -SimonMiklavžin. dr. vet. meri., gsm: 041/633-676. Delovni čas: ponedeljek • petek od 1 do 14. ure; Ambulanta za male živali • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12, ureterlorek tn četrte od 13. do 17 ure; Izdaja zdravil - od ponedeljka do petka med 7, in 10. uro. 16» Rozstava domaie in umetnostne obrri; 07. april -07. maj2D06 v Galeriji kovnih umetnost v Slovenj Gradcu. Razstavo je odprta vsak dan od 09.00 do 13.00 ure. Vstopnina za odrasle je 500,00 SIT otroci in mladina imajo prost vstop POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.; 03/ 89100 30, moD.: 041/ 635 939 a POGREBNE STORITVE V CELOTI " a PREVOZI I a UREDITEV DOKUMENTACIJE * a NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA HA VEČ OBROKOV POSUUEMO 24URDHEVN0 V SPOMIN DADO GROSSMANN 1958-2005 Teiko se je spiijdzniti z mislijo, da (e več ni. težko Je skrili nizočannje fj) spo/.nê!nju. da le nil(oii več pe bodo videle moje oči. dà le nikoli več ob sebi ne bont imela. čapriiK- je bilo to edir.o. kar sem vedno si A vmlai, 2ivim. ker bi si H idko želel, v srcu inojpjit pa z menoj boš večno ludi li živel Hvalil vsem. ki se ga spominjate. ^a/ija 1. aprila nas je zapustil nas dragi mo/, oče. tasi in dedi FRANC PECNIK po domaČe Mostnarjev 23. IL 1935' Z 4. 2006 hkrcno se zahvaljujeino vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in v slovo darovali cvcije, sveče ter izrekli sožaljc. Zahvaljujemo se govornikom in gospodu kaplanu Babièu za opravljen cerkveni obred. Hvala g. Drbanou, dr, med., vsem uslužbencem Bolnišnice Topolšica 1er Pogrebni službi Usar. Še posebq se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijaieljcm, ki so nam v težkih ucnutkih siali ob sirani in nam nudili pomoč. /diujoat tena Fanika ter sinova Franjo in Jovo z firužinama v SPOMIN 24. aprila mineva prvo leto žalosti in pmznine, odkar nas je mnogo prezgod^ zapustil naš dragi MARJAN DOMAJNKO Minih od tahat ^ klo je dni. od kar dra^ii Marjsn med nami Te ni. Brez Tebe v hiši je žalost, pr^z.ntna. v srriii a$lala nam bo bolečina. Oo. Zim.) iz Velenja /957- 2005 ysi, ki re nikoli nc fxwio pozabili le čas. ki da. je čas. ki \7ame. pravijo, je čas. ki ceii rjiie. i/2 je čas. ki nikdar nemine, ko zasanjaš se v spomine! ZAHVALA Hvala vam! Za misli sočutja in besede tolažbe, za oceane cvetja in morja lućk. ki jih bomo prižigali našemu dragemu ANDREJU VODOVNČNIKU 1974-2006 Radosmo in ustvarjalno je biJo tvoje življenje ... Ob slovesu se toplo /zahvaljujemo prijateljem, sosedom. Gorenju Notranja oprema. Pogrebni službi Usar. izvajalcu Tišine, pevskemu zboru. Premogovniku Velenje, govornikoma, gospodu župniku. Krajevni skupnosti Konovo, Osnovni šoli Šalek ter vsem drugim, ki ste kakor koli pomagali. Iskrena zahvala za nesebično pomoč Stanetu in Ljubici Vodovnćnik. Vsi njegovi ZAHVALA 6. aprila se je od nas /a vedno poslovil dragi mož. aia. dedek in pradedek STANKO PIATOVŠEK iz Pesja 1925-2006 Vsem dragijn sorodnikom, sosedom, prijateliem in znancem se iskreno Prazen dom Je in dvrxisce. zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja. darovano cvetje. r.3man oko le išče. r.iveč Iw^e^a smehljaja, le InuJ in delo twjili pridnih rok ostaja. svečke, da sic nam bili v oporo in z nami sočustvovali ob naši bolečini. Prav lako se zahvaljujemo g. duhovniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem, godbenikom, častni straži in praporščakom za izkazano zadnje slovo. Še enkrai hvala vsem, ki ste kar koli dobrega storili za našega očeta in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zafujoći vsi njcRovi Pokanje je prepovedano^ a vendar dovoljeno V prazničnih dneh so pokali na številnih mestih - Včasih so z glasnim pokanjem izražali veselje - Dovoljenja na upravni enoti ni, pokanje pa se prijavi na policiji Mcfca Krajne Gaberke se /daleč niso l/jema. Tot)« medlem ko so moOnl siřeli odmevali 'a vseh sirani, se je oko usuviio prav lu. V (îabcrkah na dan pred veliko notjo in pra/nikom samim namreč ni drugačna !e cerkev, ampak mdi njena oko lica. Po vsej velenjski koUini ni bilo ni)bei)ega plakala, ki bi vabil na 'pokanje'. Toda lo niii ni lako ćudno, če upt)šlevamo, da so po-licisii opi)/arjali na prepoved takšnega počclja v tem času. Na rahlo vzpenjajočem irav-nlku ob cerkvici seje nemirno premikalo okt)li pelnajsl nîkdeni-čev Vsj so bili v delovnih oblačilih, večinoma so imeli nekaj v ro kah. Nekaleri so u/ivali ob pivu. drugi pa so le/ke dvesiollirske kovinske sode obračali na glavo. Polem so si /a nekaj irenuikov oddahnili. .Siarejša g>Rôsje. spomnim se. koje bil lu še gozd. Toda morda je res holj smiselno, da gozdovi postajajo iravniki. Poleti se lahko na njiJi pasejo krave, pozimi pa smučajo ljudje. V času, kot je la. pa ga lahko uporabljajo mladi ustvarjalci.« Vendar Tone ni vedel, kaj naj bi mladi na 'p<»kanju' ustvarjali. Bilojc precej delavno. Pogumni mladeniči so v vrslo postavili več težkih sodov, skrbeli, da ogenj v bližini ni ujiasnil in da nihče med njimi ni bil žejen. Jasno je bilo. da si delavci v tako nevarnih razmerah zaslužijo nagrado • pivo. VerjeUio je kar nekaj zabojev piva v islcni času zmanjkalo /a ločiliin mizo, ki je bila od prizorišča 'pokaiija' oddaljena le kakšnih 50 metrov. Nekalerim gledalcem od lam ni bilo prav nič jasno, ko so se mladeniči postavili v vrslo. vsak ob svoj sod. Po- leg soda so poiitavili smrekove ve-jicc in karbid, preko njil) obrnili sod in ga ob dnu obmeiali z zemljo, da jim ne bi uhajal pliii. Prišču ostalo enako. Nikjer ni bilo zapisano, kdo lo pokanje Izvaja in kdo ga dovoljuje, in nikjer ni bilo nili varnostnega traka, ki bi obiskovalcein preprečeval približevanje. Le člani mladinskega društva so ime h zavarovana ušesa. Poleg ločilne mize ni bilo nobene klopi za obiskovalce in nikjer nobenega plakata z morebiinimi sponzoiji. nSaj veste, mladina je mladina,« je dejal navdušeni vaščan, ki ga je najbolj zanimalo, »kaj je treba, da lako poči«. Ob razmišljanju o praznovanju velike noči je zanimivo prisluhnili tudi Alojziji Spital. Cîospa, ki žî^n dovojj bli/u ccrkve, da 'pokanje' zanesljivo sliši, jc pripovedovala, kako je bilo včasih. *Ves teden pred veliko nočjo jc bil namenjen čiščenju po hiši.« je povedala Spitalova. Včasih je bilo Ireba počistiti vse, od kleti dopod-sircšja: t>brisaU prah, poribati pod in poslali postelje. Na veliki četrtek dopc^ldne so šli k maši, na veliki petek pa ma^ ni bilo, vendar so bili vseeno v cerkvi. Popoldne so doma pekli police in šaitlje za pisanke. zvečer pa molili rožni vcncc Sobota jc bila namenjena likanju in zjidnjim delajlom pospravljanja, potem pa seje pričelo praz' novanje. »Skoraj obvezna je bila nova obleka,t se sponíitíja Alojzija. Ki) so pobarvali jajčka, je jedi k blagoslovu nesla hišna dekla, in to na glavi. Zalogaj seveda ni biJ lahek, saj je bilo pri hiši včasih več ljudi in jc bilo tudi hrane več, Ze v soboio popoldne je bila vsiajenj-ska proccsija. toda k maši so šli še v nedeljo in še v ponedeljek. Na praznični dan so prvič jedli blagoslovljeno hrano, kije bila podobna kol danes, le jedlo se jo je z rokami. Ponedeljek pa je bil dan, ko so nestrpno čakali na boirc in písanko. «Dobili smo mali Sarkclj. jajčka it) pomarančo. Oe je kdo dodal SOdinaijev.jcbilo ^c veliko. Včasih so poslali tudi blago za obleko«, se spominja Spitalova. Kaj menile: jc bilo bolj \xsclo prej ali zda)? ■ Tudi na skupinski fotografiji obvezno ni smelo manjkati pivo. Da poći, fantje prevrnejo sod in ga podžge jo z ognjem. »Sprašujem se, če niso razpoke na cerkvenih zidovih nastale prav ob takšnem streljanju.« je s strahom dihnila Darja, na videz zdravo kmečko dekle, l/kazalo seje, da je bil slrah od- svoje 'pokanje' prijavili na policiji. »Na upravni enoti pa seveda ne. To se ne da, ker je prepovedano,« je povedal Janko, kije skrbel za le reči. In medlem ko sj) se vaščani spraševali, kakšen red je O varnosti ne moremo govoriti. Ja, ljudje so pač ljudje. Ne miadi ne stari, ki so 'pokanje' spremljali od blizu, se niso znali zadrževati stran od piva • kot da sploh ne bi vedeli, o čem síi prazniki govorili. ■ Medobmočno srečanje otroških folklornih skupin y. igro in plesom v pcmilaď je bil delovni naslov medobmoč-ncga srečanja otroških folklornih skupin, ki je bilo v Šolanju v četrtek. 1.^, aprila, v tamkajšnji osnovi áoli. Nastopilo je devet folklornih skupin iz celjsko in koroške regije, izbor /a srečanje pa je pripravila Ncžka I.ubej. Nastopile so ^ole: Osnovna ^ola Arniča iz l.uč, Oîs Gustav Siiiha iz Velenja, Druga OS Slovenj Ctradec, podru^.nica Pa-meče. OS Cíusiava Šiliha iz Velenja, ()á Irana Goloba iz Prevalj. OŠ Vnm Kocbcka iz Prevali, OS Ćma na Korosketn, podružJiica Javorje in otrííSka folklorna skupina KD Pre2ihov Voranc, Ravne na Kori> ^kem. 1er Otroška folklorna sku- pina Pisanke. KUD Upa. Ročica pri Laškem. Prireditev jc ocenjevala Mojca Lepej, ki je tiied sodelujočimi skupinami izbrala najboljšo, la pa sc bo udeležila tekmovanja na državni ravni, ki bo 26, maja v Ribnici na Dt^lenjskem. Ker izbor se ni t)bjavljen. se lahko la irenulek le pridružimo besedam vodje velenjske izpostave jav-nei^a sklada za kulturne dejavnosti, ki je bil organizator prireditve, Nini Krenker Mavec, da so biic vse skupine dobre in je bilo srečanje nadvse prijelno. Otroške skupine, ki so jih vodili posamezni menioiji, so pokazale nc samo veselje in prisrčnost, letnveč tudi obilico znanja. Tňko se ni bati, da bi ljudski plesi za-mrii z menjavo generacij. Prizorišče dogajanja, nova osnovna sola v Šoštatiju je biJo izbrano zaradi prenove kulturnega doma v Velenju, a seje pokazalo, da je bila izbira di>bra, saj je prireditev pospremilo veliko gledalcev od blizu in daleč. ■ Miiojka Komprej, foto Janez Eržen Naslednja številka Našega «asa izide v sredo, 26. oprila!