&ev. 11. Poštnina platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 13. marca 1924 Leto III, izhaja; vsak četrtek p»p«kkie. V sljič»jcs prasttUa &em poprej. *» e» mesec....................Mn. 4 *a c»trt le, ki stremi samo ;;a tem, kako bi strmoglavila borno klavsko socialno zakonodajo in kako bi vzela delavcu kolektivne pogodbe, ki si jih je priborilo z najhuj-siftti žrtvami tekom zadnjih treh let. Spričo vladnega rejnin, spričo splošne zmešnjave v državi, spričo pod-^niiijenega časopisja, parlamentarizma, upravnega apa-r;>ta m sodstva kakor tudi pričo ogromnih denarnih sredstev, s katerimi jugoslovanska buržuazija razpolaga vsak je to živalsko delo Zvezi industrijcev lahko. Gospodje pri Zvezi industrijcev pa imajo tudi do-',°li časa na razpolago, da so si zamislili za svoje delo tudi primemo taktiko. In tako tipajo sedaj tu, sedaj tam »ttsleč, da delavske strokovne organizacije niso dovolj na straži,- da bi opazile njih delo in smoter. In tako smo !)rjšli v zadnjih štirih tednih do kričečega slučaja na Je-s^nicah. Jeseniški kovinarji, uslužbenci Kranjske indukcijske dražbe, so si leta 1921 po silnih mezdnih bojih ^•borili skromno kolektivno pogodijo. Ta določa, da se ‘elavcu, ki ga vodstvo premesti iz enega v drug obrat, ača 30 % doklada na dnevno mezdo. Prej so namreč "ižcnlrii in ravnatelji premetavali uboge delavske pare lz obrata v obrat kakor repo iz koša v vagon iti iz va-*jona v korbe. Kar naenkrat pa je vodstvo Kranjske n>žbe na Jesenicah pred 4 tedni izdalo nalog, da se cel 'nklelek žične valjarne na Savi, v katerem je zaposlenih na Javornik, čes, da v žični va-Mrni zaenkrat ni posla. Gospodje niso smatrali za po-.Tfbiio, ja i)j se bili z delavstvom popreje posvetovali, j* ie res stagnacija dela in ali je res potrebno, da se e*° v žični valjarni za enkrat ustavi, delavstvo pa da ^ Premesti za nedoločen čas na zasilno delo na Javorji Ne ! Gospodje so dve uri prej dali delavstvu sledeči ‘niat : ali greste na Javornik, ne da bi dosegli 30% >višek plače glasom kolektivne pogodbe iz leta 1921. j* greste na dopust za toliko časa, dokler se delo v •'tni valjarni ne upostavi. ■ . Mi dobro vemo, da obstoja splošna gospodarska '"Hlustrijska kriza. Tudi delavstvo to dobro ve. Vemo ku,' 'c delavstvo tisto, ki mora nositi stroške vsa- n F^nih kriz. Ne razumemo pa tega, da bi delavstvo k°Wlo deležno tudi tistih dobrot, ki nastanejo, kadar •p v'c'stl° podjetje ali panoga industrije izborno uspeva. (.? aj boš zastonj opoldne z lučjo iskal buržuja, ki bi bil ^ 0 lojalen, da bi prišel in rekel delavstvu : »Fantje, . smo bili v krizi, ste imeli slabe plače. Sedaj pa si-ij,U) delamo, zato Vam bomo plače za toliko in toliko Povišali!« Drugače je na svetu. Kadar je kriza, naj Do * t*e*avstvf>' kadar pa industrija nese mastne dobičke, ŽllijDr1‘lv‘io te v svoje brezdanje malhe kapitalistični bur-/•*’ Upajoč se v izobilju in bogastvu. Vemo pa tudi to, da ni res, da bi bila stagnacija na jeseniški žični valjarni. Res je samo to, da je ta stagnacija umetno naročena hi narejena. In to zato, ker je Kranjska industrijska družba dobila od združene bur-žuazije nalog, da na en ali drugi način razveljavi kolektivno pogodbo iz leta 1921. Ako se ^5 delavcev žične valjarne na Jesenicah ukloni zahtevi vodstva in gre de- \ lat na Javornik brez 30 % poviška plače, je s tem ustvar- j jen položaj, da pade celokupna kolektivna pogodba iz leta 1921 v vodo. Jeseniško delavstvo je to dobro raz- j videlo. Zato je 85 trpinov raje vzelo dopust za nedolo- l čen čas, kakor pa da bi kršilo delavsko kolektivno po- j godbo. Vsi ostali jeseniški kovinarji pa so teh 85 tova- j riše v pozvali, naj vstrajajo v svojem boju, ker jim bo j jeseniško delavstvo priskočilo s prostovoljnimi prispevki ! na pomoč in vzdrževalo toliko časa, dokler jih Kranjska * industrijska družba zopet ne nastavi v žični valjarni, od- j nosno dokler ne pristane na 30 % povišek plače, aiko l'o- j če, da to delavstvo dela na Javorniku. Tako je prav. Združeni buržuaziji bo kos samo eno- ! ten organiziran proletarski boj. Ta boj jeseniških kovi- j narjev pa ne sme ostati lokaliziran samo na Jesenicah, marveč morajo splavati bojni odmevi iz Jesenic po celi širni Sloveniti. Vsak delavec vsake stroke se mora dobro zavedati, da v tem slučaju ue gre samo za jeseniške kovinarje, marveč, da je to eden številnih bojev, ki j ga mora biti proletarijat s kapitalistično buržuazijo. Po- j leti se je ta boj odigraval v Rajhenburgu, Hrastniku, Za- j gorju, Trbovljah in v Kočevju, danes pa se ie ta boj , razvnel v bitko na Jesenicah. Strokovna zveza tovarniškega delavstva je pozva- j la v posebni okrožnici vse v njej včlanjene skupine, naj j nemudoma organizirajo v svojih okoliših nabiralne akcije ! za jesetiikše kovinarje. S podobno okrožnico je Jugoslo- j v.anska strokovna zveza zveza opozorila vse v njej včla- j njene strokovne zveze na ljut boj med jeseniškimi ko- j vinarji in Kranjsko industrijsko' družbo in jih pozvala na j dolžnosti krščanske delavske vzajemnosti. Upamo, da j bodo tako skupine SZTD, kakor zveze JSZ storile polno ! dolžnost. Če je treba med slovenskim proletarijatom kaj ■ povdariti in naglasiti, je treba povdariti in naglasiti to. j da je med nami silno padla zavest delavske vzajemnosti, j Kadar bije boj kovinar, se mora zavedati tako usnjar j kot rudar, tako dekla in hlapec, tako javni nameščenec i kakor viničar, skratka vsakdo, ki pretežno živi od svo- j jega osebnega zaslužka, da je zmaga delavcev te stroke j tudi njegova zmaga, poraz le teh tudi njegov poraz. ; Močna je združena buržuazija. A še veliko prešibka, da 1 bi na celokupni fronti slovenskega proletarijata tvegala ' boj zoper delovno ljudstvo. Zato si je zamislila satan- , sko taktiko : od časa do časa poprime pri eni stroki in i jo hoče uničiti. V letu 1923 je zdrobila rudarje, sedaj : pa naj padejo pred njo na kolena jeseniški kovinarji, kot j del ene najmočnejših slovenskih strokovnih organizacij. j Slovensko krščansko delavstvo mora odgovoriti j na to z enim samim načinom : zoper združeno buržua- I zijo pojdimo v boj z enotno proletarsko borbo. Vsi za i enega, eden za vse. V boju zoper buržuazijo zakrijemo j razlike med nami, socialnimi demokrati in Neodvisnimi, j Kadar divja boj, poznamo samo eno načelo : buržuaziji j smrt ! Politični pregled. V Inozemstvu. Na Grškem drve v vedno večje razsulo. Po Katastrofalnem porazu v Mali Aziji se je začelo podirati tudi doma vse. Najprej so vsake štirinajst dni menjavali svoje kralje, dokler niso pred kratkim dinastije sploh izgnali. Vsega političnega življenja so se polastili oficirji, kar je za vsako deželo največja nesreča in tudi smrt. Ker je bilo vse brez glave, so pohvali nazaj svojega znamenitega državnika Venizelosa, ki je živel že več let na Francoskem, a tudi ta ni imel več moči, da bi preprečil vsesplošno anarhijo. Skušal je pred vsem osvoboditi deželo politikiijočih oficirjev, a ni šlo. Največje nasprotstvo se je pokazalo v vprašanju monarhije in republike. Veui-zelos je hotel dvigniti zopet do odločilne veljave ljudstvo samo, zato je odločno zahteval, da mora o bodoči obliki države in o vladarju odločiti plebiscit, ki ga j« državni zbor tudi z veliko večino že sklenil, toda republikanski oficirji so ga hoteli zapet za vsako ceno preprečiti. Vse to se je zdelo končno Venizelosu preneumno in te dtti je pospravil zopet svoje kovčke in se odpeljal nazaj v inozemstvo, prepuščajoč svojo domovino njeni usodi. Turška se hoče očividno modernizirati docela po vzoru zapaduo evropskih liberalnih držav. Ena reforma prehiteva drugo iu sedaj hočejo menda uvesti še popolno republiko ter izvesti nekako ločitev cerkve od države. Te dni so odpravili celo svojo najvišjo versko oblast kalifait ter nenadoma pozvali kalifa, ki je prebival v Carigiadu. da mora takoj zapustiti državo. Ta se je res tudi odpeljal s svojim dvorom v Švico, kjer se začasno našel*. Proti tem in podobnim reformam mladoturkov se pa seveda začenjajo prav žilavo buniti staroturki, na čelu vseh konservativnih in vernih elementov, zato ni izključeno, da doživimo lepega dne tudi na Turškem nekoliko revolucije. Francoski frank pada dalje, kar je očividno posledica sedanjega mihtar rističnega in imperialističnega režima v Parizu, ki vzbuja odpor po vsej Evropi. Te dni je padel frank že pod vrednost lire in ni izključeno, da doseže že v kratkem samo višino češke krone. To bo morda iztre-znilo tudi Francoze. Španci, ki jih vlada že delj časa tudi fašizem po italijanskem vzorcu, so bili zadnje dni zopet temeljito tepeni v Maroku. Balkanski socljalpatrijotl imajo te dni svojo konferenco v Bukarešti. Pri ssas. Vlada se nahaja v stanju stalne krize, zato se tudi ue zmeni več za nobeno reč in skoro povsod vse delo počiva. V parlamentu se obravnava ob najbolj pičli udeležbi naprej proračun, ki ne vzbuja nobenega zanimanja več, vr- M. Dostojevski! : (Dalje.) Mlada žena. *Ali so te mogoče mučile težke sanje ? Ali se ti Dres* J. ^aj hudega ? No povej ! Ali te je on b|ec, š>' • ■ ■ ■ On ima mrzlico in blede... Morda je v si rekel kaj, česar ti ne bi smela slišati ?... Ti to c a nc*taj strašnega?... Ali ne? Ali pa so bile sanje ?« r'Ha * • ■ ■ iaz sploh nisem spada,« odgovori J ek at e- Kla • ' Vel‘k° rtmko premagujoč svoj napor. »Nisem mo-Toda on je molčal, samo enkrat me jt-po-< ' "rišla sem k njegovi postelji, odgovorila sem mu, lne je tako mučil! — toda ni me slišal in ni -se je ' Oh je težko bolan, naj mu pomore Bog ! Tedaj jaz . Pet Prišla tesnoba v moje srce, težka tesnoba in nAm<)lila, molila. In tedaj, glej, se me je lotilo to...« Sli TJomi iri se, Jekaterina, bodi mirna, ljubezen moja, ,n'rna ! Midva sva te včeraj prestrašila ...« *K-e’ 'az se sPl°h nisem prestrašila...« kd;H •’ *°rej ? Ali se ti ni mogoče kaj takega že '3 Prej dogodilo ?« m );Da-»Jen: —iiu 20 *n ona se strese in se privije k i PrnP« reče ona, prenehajoč s svojim ' I'1' ie mu hvaležno stisne roko, »in drago mi je, da 1 ■tokiij, kila preveč težka ! Ne jokaj torej več, ne 'Pr'K-.eCmu ^°vek prelival solze za tuje trplje- 1 lani si iili težke dni. ko ti bo pretežko v samoti in ko ne boš imel nikogar poleg sebe ! ... Slišiš, ali si imel kdaj ljubljenko ?« »Ne ... pred teboj — niti ene ...« »Pred menoj ? ... Ti me imenuješ svojo ljubljenko ?« Ona ga hitro pogleda z začudenjem, hoče nekaj reči. toda obmolkne in povesi oči. Počasi ji rdečica oblije obraz, ki se v hipu spremenil kakor v žarečem plamenu. Vsled prelitih solza svetle oči so se Isketale in zdelo se je, da na njenih ustnicah trepeta vprašanje. S sramežljivo porednostjo ga pogleda enkrat, dvakrat, nato pa naenkrat ix)vesi glavo. »Ne, jaz ne morem biti tvoja prva ljubezen,« rečo ona. »Ne, ne,« — ponovi zamišljeno odkimavajoč z glavo, in zopet se pojavi miren nasmeh na smehljajočih se ustnicah, »ne, moj ljubi,« nadaljuje ona, nočem biti tvoja ljubljenka.« In ona ga je pogledala, toda tedaj se pojavi na njenem obrazu naenkrat toliko bolesti, tako breupna žalost in obup tako nenadno plane iz njene duše, da je Ordi-nov začutil nerazumljivo sočutje z njeno tugo, katere ni poznal : in on jo pogleda kakor nekdo, ki mu je sočutje pretesno. »Poslušaj, kaj ti bom povedala,« reče ona z glasom, ki mu je trgal srce, ga prime za roke in mu jih stisne, kakor bi hotela udušiti solze, ki so ji silile v oči. »Poslušaj me ljubi, in ne pozabi, kaj ti pravim : ukroti svoje srce iu ne ljubi me tako kakor me zdaj ljubiš. Postane ti laže, obvaroval se boš velikega sovražnika in dobil drugo sestro. Jaz bom še prišla k tebi, če hočeš. jaz te bom rada imela in ne bo me sram, da sem te spoznala. Saj sem bila noč in dan pri tebi, ko si imel hudo mrzlico. Imej me za sestro ! Midva se vendar brez vzroka ne razumeva tako dobro ; nisem zastonj molila k Materi Božji ! Da bi druge ne dobil! Poišči po celem svetu, v nebesih ne, veruj mi, ue boš našel niti ene, ki ti bo ljubljenka kakor jaz, če tvoje srce šiče ljubezni. O, jaz te bom imela rada, jaz te bom vedno ljubila kakor zdaj iti jaz te bom ljubila zato, ker je tvoja duša tako čista, tako jasna, tako prozorna ! Jaz te bom ljubila, ker sem takoj, ko sem te prvikrat videla, začutila, da si ti gost ntoje duše in da nisi slučajno prišel k nama, da te sprejmemo. Jaz te bom ljubila, ker tvoje oči ljubijo, ko človeka gledaš, in razodevajo lepoto tvoje duše. In kar oči pravijo, potem vem, kaj je v tebi in zato bi rada žrtvovala življenje za tvojo ljubezen. Rada bi vzela svoji volji vsako prostost, ker je sladko biti sužnja nekomu, pri katerem se je našlo, srce... Toda moje življenje ne pripada meni, temveč je tuja last in moja volja je vezana. Smatraj me tedaj za sestro in bodi mi brat in pomagaj mi s svojim srcem, ako bi se me lotlo kaj hudega. Samo pobrigaj se ti sam, da ne bom prisiljena sramovati se, ker prihajam k tebi iii tu ostajam vso božjo noč. Ali me slišiš ? Ali je tvoje srce slišalo to ? »In ali si vse razumel, kar sem ti povedala ? ... Hotela je še nekaj dodati, pogleda ga in položi roko na njegovo rame, bilo ji je, kakor da jo je zapustiSa vsa moč, ona vzdihujoč pade na njegove prsi in v krčevitem joku najde njena strast duška. Prsi so se ji tresle, obraz ji je gorel kakor v ognju. (Halje prihodnjič.) še se seje za jugoslovansko-italijansko trgovinsko pogodbo, a vse je brez glave, ker nihče ne ve, koliko dni življenja je še prisojenih sedanjim Pašidevim ministrom. Vse pričakuje nove vlade, zato se spletkari in intrigi ra vse križem. Opozicijonalni blok je končno gotov. Sedaj so ga potrdile vse prizadete stranke, to Je SLS, bosenski muslimani, radičevci in de-mokratje. Glede na to so izročili radičevci tudi že 20 poverilnic svojih poslancev v potrditev ter čakajo že odhoda v parlament. Če bi tudi to ne zadostovalo, iz-roče še nove, tako, da je Pašiču usojeno le prav kratko ministrovanje še, potem pa prevzame vlado blok pod Davidovičevim predsedstvom. Pašič se trudi na vse načine, da bi onemogočil vse blokove načrte, a vse kaže, da kralj ni voljan izvršiti Pašičevih pobožnih želja. Slovenski dem okra (je z blokom očividno niso preveč zadovoljni, kajti njihov ideal je vedno bil, je in. bo radikalno-demokratska koalicija, kajti »gliha vkup Štriha,« kjer se je lahko kradlo, goljufalo, teroriziralo, nastavljalo na vsa vodilna mesta nesposobne koritarčke itd. Posebno gospodom okrog »Jutra« ni všeč. da bi ostali brez vsake moči vkljub temu, da pride na krmilo zopet g. Davidovič. Radikali svojim »jtitrovskim« bratcem vkljub njihovi »opoziciji« sedaj niso skrivili niti lasu ter so obdržali v Sloveniji še vedno v rokah vsa vodilna mesta, sedaj bo pa treba dati to moč iz rok. Kdo, vraga, bi se potem navduševal za blok. Pa, gospodine Žerjave, temu treba se privadit, sprva sicer težko gre ... Strokovna zveza. Poziv vsem zvezam 3SZ. V posebni okrožnici smo pozvali strokovne zveze, včlanjene v JSZ, da takoj započno z nabiralno akcijo za jeseniške kovinarje. Tem potom še posebej naglasimo potrebo, da se naše zveze izjavijo z jeseniškimi kovinarji solidarne. Solidarne na ta način, da kar največ gmotno podpro jeseniške trpine. Opozarjamo zveze, da je nujno potrebno, da izpolnijo vse. kar je v okrožnici priporočeno. Ljubljana, dne 10. III. 1924. • >-. Žumer Srečko. France Žužek. Tovarniški deiavci. Tovariši! Tovarna je izprla oddelek žičnih valjarjev, ker niso hoteli prelomiti delavske pogodbe sklenjene med zastopniki delavstva vlade m tovarne. Med temi delavci imamo 23 naših tovarišev na cesti brez sredstev. Naša sveta dolžnost je, da jih podpiramo za časa njihove brezposelnosti. Poiskali si bodo dela teven tovarne, ali hipno vsem to ne bo mogoče, ker smo Še vedno 'v hudi zimi. Skupina SZTD bode v to svrho zbrala brezposelni »fond,« katerega bode upravljal tročlanski odbor, ki bo dajal brezposelnim podporo. Ta odbor bode vodil natančno evidenco vseh, ki bodo v ta fond prispevali. Za člane skupine velja obvezni najmanjši znesek Din. 5. Za mladoletne in ženske pa Din. 2.50 tedensko. Prostovoljno prispeva lahko večjo svoto. Zaupniki imajo nalogo vsako nedeljo od 9—pol 11. ure nabrano svoto brezposelnih prispevkov izročiti odboru. Vsi člani se tedaj poživljajo, da zaupnikom olajšujejo dek), ter prispevke brez prigovarjanja izročajo vsaj do petka svojemu zaupniku. V zavesti, da vsak član skupine v dejanju pokaže organizacijsko zavednost in delavsko solidarnost s točnim plačevanjem brezposelne podpore, prenašajmo tudi ta udarec. Strokovna zveza tov. del. Jesenice. Celjsko okrožje JSZ. Celje. Na predpustno nedeljo je potekel naš družabni večer pri Belem volu, ob najboljšem razpoloženju, v splošno zadovoljnost vseli, ki so do zadnjega prostora napolnili dvorano. Po pozdravu in nagovoru tajnika Gajška je tovarišica Skale deklamirala z dobrim uspehom : »Narobe svet.« Naši »Krekovci« so uprizorili burko »Mutasti muzikant«, za katero so želi veliko priznanje. Ploskanje kar ni ponehalo, tako, da so se morali igralci ponovno pokazati na odru. Tambraškemu zboru iz Laškega gre priznanje na uspehu. S sklepom, da bodi tudi postni čas, kot je bil pred-pust, za nas čas dela, smo se razšli v zavesti, da le z delom v trpljenju in boju korakamo vstajenju nasproti. Celje. Skupina Strokovne zveze tovar. del. v Celju, je sklicala za 9. t. m. shod v Gaberjih v delavskem cent rumu, ki je bil za nadaljnji naš razvoj izredne važnosti. Poročilu, v katerem je naš strokovni tajnik Gajšek tolmačil program in naše cilje, ter pokazal smernice po katerih moramo uravnavati naše delo, kakor tudi na dolžnosti članov do organizacije, je sledila 3-uma debata v katero so posegli med drugimi tudi bivši glavni zaupniki soc. demokracije v Celju. Kmalu smo spoznali, da smo vsi navzoči euega duha in ene misli in želje, da se v okrilju Strokovne zveze združi vse pošteno delavstvo in začne nov boj, novo delo in z združenimi močmi pribori zopet delu čast, delavcu kruh, našim družinam mirno življenje in človeka vredno, preskrbljeno starost. Naš program je : Delavcu kar je njegovega ! O krivicah in nerodnostih, pod katerimi rrpi danes delavstvo, bomo večkrat izpregovorili. Kaj Čaka posebno nas cinkamiške delavce, vidimo lahko na naših upokojencih, za katere se z vso močjo poteguje sedaj Strokovna zveza in je mnogim že- pripomogla do podpore in doklad čeprav so bili poprej še kot delavci cinkarne člani socialdemokratske organizacije, katera se sedaj za reveže ne briga. Vsi cinkarniški delavci v Celju smo bili dolgo požrtvovalni člani Kristanovi in njegovih kolegov. Kje smo danes mi in naši upokojenci ? Kaj nas čaka ? Ali bomo držali roke križem dotlej, da bo prepozno ? Tovariši! Vzemimo svoj položaj v svoje roke ! Zapustimo one, ki so nas do danes vlekli za nos ! Brez odlašanja vsi takoj v vrste naše Strokovne zveze, ki je lahko ponosna na svoje delo, poštenje in uspehe, kjer so ji delavci dali moč. Če je Strokovna zveza zasigurala državnim cestarjem bodočnost, tedaj tudi naše delo ne bo brez uspeha ako bo lahko naš tajnik s ponosom pokazal na svoje strnjene vrste. Cinkarniški delavci. V celjskih tovarnah veje med delavstvom nov, zdrav duh. Delavstvo spoznava, da bo kmalu položaj nevzdržen, če se pravočasno ne zgane in sklene svoje vrste in moč. Veselo dejstvo za poštenega delavskega borca je, da se tukaj utrjuje zopet organizacijska zavest. Delavstvo se oklepa zopet organizacije, a to pot ne več materialističnih socialistov, ampak Jug. strok, zveze, s katere pomočjo hoče začeti zopet borbo za svoj obstoj, pravice in življenje. Tovarišem iz cinkarne, kemične in \Vestnove tovarne, kakor iz vseh ostalih obratov, kličemo mi krščanski socialisti, ki smo vstrajald do danes pred vsakim terorjem in silo, ko so nas preganjali lastni bratje ; »Dobrodošli pod našo zastavo!« Skupno hočemo delovati za združitev vseh trpečih tovarišev, skupaj se boriti za bodočnost nas in naši otrok, skupaj žrtvovati in če treba za našo zvezo tudi trpeti do zmage. Poziv vsem skupinam SZTD. Načelstvo SZTD poživlja vse v njej včlanjene skupine, da takoj začno z nabiralno akcijo za jeseniške kovinarje. Natančnejše je razvidno iz okrožnice, ki jo je centrala danes razposlala. Tu bi pripomnili le, da naj nabiralna akcija ne samo pri naših članih, marveč naj se raztegne tudi na denarne in gospodarske zavode, kakor tudi na naše somišljenike in prijatelje v rajonu skupine. Ljubljana, dne 10. Ul. 1924. Za SZTD : Jože Rutar, Peter Lombardo. j Inseriraite v „PRAVICI!“ Papirniški delavci. Dev. Mar. Polje. Naša skupina je zopet izgubila enega najstarejših članov naše organizacije in sicer tov. Janeza Ilovar. Umrli je skoro celo leto bolehal in bil v postelji, zapušča ženo In sina, ki je vnet naš član. Blagemu pokojniku svetila večna luč, družini naše iskreno sožalje. Kriza v papirniški industriji. V očigled preteči krizi, v naši stroki in ncizogibU’ posledici, ki preti našemu delavstvu združenih papirni Vevče, Goričane In Medvode pozivamo nujno vse merodajne faktorje, posebno naš Jugoslovanski klub, da zavzame stališče na kompetentnih mestih za naše delavstvo. Skoro vsake kvatre se ponavlja ta kriza v večjih ali manjših obsegih. Vsled dviga dinarja je postala nemška konkurenca za jugosl. trg. katastrofalna. Ze leta sem se odigrava ta konkurenčni boj med našo in avstrijsko papirno industrij jo. Lahko bi se pa vsaj delno ognili takim krizam, ako b’ se vpoštevalo zahteve podjetja pri trgovinskih po grajanjih 7. Nemško Avrstrijo, kakor glede carine, tarif ttd-Nc mislimo navajati krivičnih točk pri carinskih postavkah, pri katerih je tudi država sama oškodovana. Kako pa našo industrijo država ščiti pa iz zadnjih tednov paf sličic. Dne 1!. jan. je bilo pri Monopolski upravi v Beogradu dražba za 3 vagone ustnikov papirja katere je dobila Nemška Avstrija. Dne 21. febr. pri vojnem ministrstvu 2 vagona tiskovnega papirja, katerega bo tudi Nemška Avstrija k nam pripeljala. Dne 3. marca je bila dražba pri poštnem ministrstvu okolu 4 vagone brzojavno1 papirnih zavitkov, kjer pa še ni odločitve, nevarnost Pa je, da jih inozemska tvrdka vzame, ker je 20 par nižje ponudila. Interes delavstva je. da država tudi podjetje ščiti-Danes se je podjetje odločilo tudi na pritisk delavske organizacije delati na zalogo. Brezposelnost prihaja. Organizirano delavstvo zahteva, da podjetje v tej splošni krizi, ne tira delavstva na cesto, ter stori vse, da bo delavstvo zaposleno. P°' zivamo Del. zbornico, Inšp. dela. Pokrajinsko upravi* soc. skrbstvo, da ako noče procesij brezposelnih, storiv zadnji uri na merodajnih mestih vse, da država gleds* na domačo industrijo in delavstvo. Rudarji. Trbovlje. Načelstvo jug. strok, zveze rudarjev st tem potom prav iskreno zahvaljuje savezu grafičk1'11 radnika Jugoslavije podružnica Ljubljana za dar. ki je savez poslal za breposelne člane naše zveze. Načelstvo jug. strok, zveze rudarjev. Zagorje. V nedeljo po prvi sv. mašii vsi na javri1 strokoven shod v Zadružni dom. Poroča tov. Žužek |Z Ljubljane. Cestarji. Novo mesto. Po dolgem času smo se tudi mi neizprašanim porodnim pomočnicam (mazaškam.) Kako se ta zakon izvaja ? Tako, da večkrat polo-y*co porodnicam pomagajo neizprašane osebe, a niti 2 % oseb ne doleti nobena kazen, razni uradniki in sluge, •V.**0 predvsem zato nastavljeni, da izvršujejo in ču-Jfoo zakone, pa nasprotno colo ščitijo protizakonito po-Odno mazaštvo ! Stare, a še veljavne avstrijske zako-v.e’ stare po 70 let in več, izvršujejo silno natančno in ise110. berwn<> 0 krivcih, kaznovanih po zakonili iz 1. ”50 itd., za to zakon jugoslovanske države iz 1. 1921 ^ se menda ne meni. . Naše društvo pričakuje, da bo pristojna oblast s Jj111 zakonom posvetila čdmpreje v Št. Rupert, občina arija Gradec pri Laškem, na vzroke in povode smrti feh C otr°k Kovačevih (po dom. Strgarjeve) dne 22. . ,r- t. I. O. zdravnik iz Št. Jurja ob j. ž. bo morda vedel 1 Pojasniti. u« Upamo, da boto zadostovalo in ne bo treba novih ^ra bi lažje klerikalce ukrotili so se dogovorili, naj posreduje, da bi g. Miloš nadučitelj postal. G Kramer je žvečil fraze o klerikalizmu. Dnige nesreče ni bilo. Prosveta. Za delavsko Izobrazbo. Naša jugoslovanska strokovna zveza prireja zadnji čas delavske večere. Dozdaj se jih je vršilo že osem. Tako predavtelji kakor tudi predavanja so bila prav srečno izbrana. Govorilo se je o socialnem čutu, o bistvu kapitalizma, o socialni demokraciji, o moderni buržua-ziji, o delu in kapitalu, o KreiK>darstva. rdečkarjev. ■ , Trbovlje. Na dnevnem kopu »Zobina« se je smrtno ponesrečil 16-letni zavirač Erjavec Leopold. Zaposlen je ioil pri podjetniku Dukiču. Na tem mestu naj bode povedano, da je to škandal prve vrste, take mlade fante postaviti na ako mesto, ker fant je delal baje šele drugi šilit in ni bil vajen takega dela. Vsled tega se je sant smrtno ponesrečil — prišel je pod vlak. Prizadetim starišem naše sožaJje. Hrastnik. V »Pravici« je neki dopisnik iz Hrastnika malo popisal kulturno delo naših liberalnih učiteljev. Da bi ti gospodje dokazali svojo nedolžnost, jim ne pride na misel. Pač pa je naenkrat g. Miloš pesnik poslal ter svojo iznajdbo poslal »Domovini,« ki jo je tudi prinesla in ta teden jo bo g. Tine uglasbil. Mihec je tako naiven, da meni, da bi bilo bolje, če bi se naši pristaši raje brigali za delo, nego za politiko. Mi gospodu Mihcu radi verjamemo, da bi rad videl, da ne bi nihče nič vedel kaj se v šoli godi. Takih želja g. Mihcu ne moremo odrekati. Ker pa tudi črni klerikalci plačujemo davke, smo tudi tako predrzni, da bomo redno posvečali takemu početju malo paznosti. Mi pa menimo, naj bi g. učitelji raje otroke v šoli učili, vse veselične in druge reči pa sami med prostim časom, opravili brez otrok. Uju ! Ker pa nimamo nobenega g. kaplana pri rokah, da bi naš dopis izpopolnil, se omejimo samo na sledeče javno vprašanje. O. Mihec in drugi povejte javno tele reči. Ali je res, da izdeluje neki vam znani učitelj med poukom mladine veselična vabila ? Ali je res da jih je tudi dne 16. in 17. I. 1924 izdeloval ter na peči sušil. Pri tem še enega zapalil. Ali je res, da neki učitelj med poukom pošilja dečke premog nosit ? Ali je res, da neka učiteljica pošlje vsak dan učenko med poukom po mešo k mesarju, potem pa ji mora na stanovanju pospravljati, s čemer se po celo uro zamudi ? Ali je res, da je neka učiteljica blagajničarka pri Sokolu, ter je dne 12. t. m. med 9. in 10. uro dop. poslala eno učenko za Sokola članarino po šolskih razredih pobirat, ter pripomnila, tla plačajo redni člani 1 Din. na mesec, podporni pa 2 Din. ? Alj je res, da morajo učenke neki učiteljici med poukom drva zlagati ? Ali je res, da morajo učenke drugi učiteljici čevlje in obleko čistiti ter sobo ribati in to 'mcxl učnim časom ? Ali je res, da Sokoli nikoli kurjave ne kupijo ter pri vsaki telovadbi »fest hajcajo« kakor sami povedo ? Ali je res, da bi g. Mihec samo zato radi nadučitelj postali, da bi take reči ščitili ? ’ Ali res Samo zato vašega pristaša g. Lebna izpodrivate, ker se bojite, da bi objektivno postopal ? Ali je res g. Mihec, da Vam šapo zapira, ko čitate zgornja vprašanja ? Ujuju! O. Mihec, če boste vse odkrito odgovorili, vas bomo sigurno med večje — junake prištevali kakor od' vas osovraženega klerikalnega krojača. Zaenkrat pa iz obzirnosti zamolčimo imena, ker nočemo, da bi kdo žrtev postal. Sramotno pisanje »Domovine« nas je izzvalo, in je samo od dopisnika »Domovine« odvisno, ali se boj nadaljuje ali konča. Ujujuju ! Tedenske vesti. Vsemu krščansko-socialnemu delavstvu v Ljubljani. Pred našim delavskim praznikom sv. Jožefom, se vrše tudi letos duhovne vaje. Na prošnjo naše organizacije so prevzeli vodstvo duhovnih vaj čč. frančiškani. Vršijo se v dneh 16, 17, in 18. marca ob pol osmih zvečer v Frančiškanski dvorani. Vhod v dvorano je pri stranskih vratih. Na dan sv. Jožefa ob 7. uri zjutraj ima- mo pri velikem oltarju v frančiškanski cerkvi sv. mašo in nato skupno sv. obhajilo. Ker je naše delo osredotočeno v živi veri v Kristusa in v duševnem prerujenju nas vseh, se vabite vsi, da se naših duhovnih vaj polnoštevilno udeležujete. — Načelstvo JSZ in DZ. Vi Hrastnika. Da bodo naši narodnjaki rešili napredno kulturo, so priredili že več raznih zabav. Zdaj imajo za mlada dekleta ' gospodinjsko — pardon — plesno šolo. Pa tudi fanti jo obiskujejo. Vsa odgovornost pade na liberalne zapeljivce, mladina je samo njihova žrtev. Zahvala. I Zahvaljujem se tem potom vsem spremljevalcem ' in spremljevalkam, zlasti častiti duhovščini, ki so spre- j mljevali mojega nepozabnega očeta na zadnji poti. Po- j sebna hvala vsem tovarišem papimičarjem. D. M. v Po- j lju, dne 5./III. 1924. Feliks tlovar I r ‘ s, - ' , , , ,•** f , , . ' I Vladna podpora brezposelnim. Ministrstvo za socialno politiko je nakazalo Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu znesek 50.000 Din. kot podporo brezposelnim. Lenin no mara spomenikov. Leninva žena se zahvaljuje za izraze sožalja povodom smrti njenega moža. Prosi, naj se noben denar ne porabi za kakšen Leninov spomenik. Lenimi se je vse to otročje zdelo in je rekel, če se ga že kd« hoče spominjati, naj se ga spominja z zgradbo domov za dojenčke, z zgradbo bolnišnic, šol in sirotišnic. Gotovo bolj pametno. Ruske delavske univerze. V Moskvi so zborovali te dni ravnatelji delavskih univerz. Poročilo pravi, da je teh univerz v Rusiji 92 ; 40 % jih pride na Petrograd in na Moskvo. Obiskovalcev je 36.000 ; od teh je 62.5 % delavcev, 26.3 % kme-,tov, ostali odstotki se pa .razdelijo na druge sloje prebivalstva. Naši Amerikanci. Po službeni statistiki je bilo leta 1920 v Zedinjenih državah 408.973 Jugoslovanov ; 208.552 Slovencev, 140.559 Hrvatov, 3.119 Dalmatincev. 52.208 Srbov in 4.533 Črnogorcev. Drobiž. Za pouk in zabavo. Sulzer in Schubert. Kapelnik dunajskega dvornega gledališča je bil uglasbil neko Shakespearjevo dramo. Pa ne prav posebno dobro. Ravnatelj Dingelstedt je bil pri skušnji zraven : tnalo jo poskušal, potem je pa zaklical kapelniku : »Vraga vendar, odkod pa ta nemarna godba ?« Sul-zer je odvrnil : »Schubertova je, gospod ravnatelj.« Schubert Franc (1797—1828) je bil znamenit mojster pesmi —, Dingelstedt je bil premagan. Kmalu pa spet vpraša, a bolj previdno : »Cegava je pa ta godba, ljubi gospod Sulzer « Smehljaje reče kapelnik : »Če se Vam dopade, gospod ravnatelj, je moja. če se Vam pa ne dopade. je pa spet Schubertova.« Borza- Vrednost denarja na zagrebški borz) dne 6. 111. I924. Za 1 italj. liro Din. 3.42^ —3.45 [A. „ I funt šterling Din. 344.50—347.50. „ 1 dolar v čeku Din. 79.75—80.75. „ 1 dolar v gotovini Din. 79—80. „ 1 franc, frank Din. 3.2270—3.2770. .. 1 češko krono Din. 2.31-2.34. „ 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.32—11.52. „ 1 švic. frank Din. 13.90—14.—. Dne 10. HI. 1924. Za 10.000 ogr. kron Din. 11.50 - 14.50. „ 1 italj. liro Din. 3.35^—3.38«. „ 1 funt šterling Din. 343.20—346.20. ., 1 dolar v čeku Din. 80.25—81.25. „ dolar v gotovini Din. 79—80. „ 1 franc, frank Din. 2.84- 2.89. „ 1 češko krono Din. 2.318/«—2.34“/«. 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.34« 11.54^-. „ I švic. frank Din. 13.87«--13.97«. Skrivalnica. S Kje sta kolesarja ? krut je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno MILO „GflZELH“ Svojo veliko zalogo blagajniških knjig, saldo-kositV ainerikanskih journaSov, koajisijskiu knjižic, šolskih map, notezov 1.1. d. priporoča KNJIGOVEZNICA K. T. D- LJUBLJANA - KOPITARJEVA ULICA 6/H- Založništvo in zastopstvo pisalnih strojev Underroood tt nadalje karbon papirja, pisalnih trakov za.vse sistem6' Mali ročni „UNDERWOOD“ v kovčeku, praktičen ^ potovanje. — „UNDERWOOD“, Zagreb, Mesnička ul-1 VSAK CLRM KONZUMfl dobi najboljšo postrežbo v gostilni svoje zadruge Kongresni trg 2. Poskusi! Ne bo ti žal! Kuhinja izborna, — cene nizke. Abonenti dobe znižane cene. Poskusi! Ne bo ti žal! m. PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. : TELEFON št. 57 in 470. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10 (v lastni palači vis-ž-vis hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din, EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad. imhm" Račun poštno-rck. urada: za Slovenijo št. 1 i .945, v Zagrebu št. 39.080. Pooblaščen prodajalec sreč!1* Državne razredne loterije- Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Oo8*f