DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 25 Sreda, 28. marca 1934 Leto IX Uganka srednje Evrope Rimski dogovor, pravijo, ni prinesel nič posebnega, nič bistvenega. To je tolažba. Francija se jezi na svojega poslanika De Chambruina in njegovega prednika De Jouvenela, češ, da sta ta dva kriva med Italijo, Avstrijo in Ogrsko sklenjenega pakta. ker sta delala prej reklamo zanj, kakor pa odločno nastopila proti paktu. » Kakor je navidez dogovor nedolžen in Mussolini razglaša, da bi tolažil zlasti malo antanto, da njegova imperialistična politika ni usmerjena na Balkan, marveč v Afriko in Azijo, njegova akcija za Evropo in Balkan vendarle ni nepomembna. Zbližanje med navedenimi tremi deželami utegne postati most, preko katerega se posreči Nemčiji zopet znana politika od Hamburga do Bagdada. To jc tembolj verjetno, ker, če Italija izjavlja, da ne mara Balkana, mora imeti s srednjo Evropo ne le gospodarske, ampak tudi politične namene. Italija hoče ustvariti v Evropi politično moč proti zahodu. To moč bo ustvarila s svojimi zaveznicami in s priključitvijo Avstrije Nemčiji, ker je to gospodarska nujnost teh dežel, če hočejo obenem utrditi politični vpliv, kakšrneKa želita predvsem Italija in Nemčija. Za' Ogrsko je sicer pakt neugoden, ker v gospodarstvu ne bo konkurenčna z Avstrijo in Italijo, toda Ogrska se žrtvuje, ker upa na revizijo mej in s tem bogato nagrado za svojo »lojalnost« do Italije. V tej tendenci gre tudi nemška politika, ki išče predvsem prijateljev na vzhodu in Balkanu. Evropa je danes enako ognjišče sporov, kakor je bil pred vojno Balkan. Kako bo mednarodna politika, k* je vsak dan bolj zapletena, ta problem rešila, je velika in važna uKanka. .Ali z mirnim sporazumom ali z v°jno? To vprašanje vznemirja vso r-vropo. poj za priznanja de-lavskih organizacij v Zedinjenih državah IHSIiSK Rooseveltova diktatura ni po go-pll,?e delavcem in ne podjetnikom. odjetniki se upirajo utikanju v nji-,j>ve gospodarske zahteve, ker hoče-del!vie*j Svobodne roke v sklepanju so 7t»i *n jezdnih pogodb. Tako “ nov"“kf sklenile že oko- uslužbencem6!3' ,da zniža>° SV,°,im In ob novem M 6 ** 5 0,¥t0,[li0^ enen, plaee * °b' povzročil\nnT^U^”.,'kr.ePdruf jajo mogočne protestne manifestacije. «t„X T? izbruhnile stavke tudi v drugih strokah V Cle- velandu stavka 16.000 delavcev, v 1 oledu je nastala splošna stavka de- ni*Wrd,VlaT,cf,ni SlaVk“ 7000 prisl“- Stavkovno gibanje je splošno, ker *rd’etniH h0Čeio Prizna- ke bi?n" .delavske federacije, n delovnih VaZna pooblastila Državni proračun izglasovan Narodna skupščina je sprejela državni in finančni zakon za 1934 35 z 245 glasovi proti 19. Sprejet bo proračun še v senatu. Letošnja proračunska debata je bila bolj zanimiva in značilna kakor lanska. Mnogo so v njej razpravljali o političnem, kulturnem in gospodarskem življenju, ■ , 11 * < - (..*■•- ♦<. ,.k-| ».(, . tu 'tiTl Ali že to, kar smo čitali v časopisju, dovolj pojasnjuje naše politične, socialne, kulturne in tinančnogospodarske razmere. Interesanten je amandement, ki je bil sprejet ob koncu debate. •* > >•* Amandement pravi: »Pooblašča se ministrski svet, da sme izdajati itaredbe z zakonito veljavnostjo v svrho urejevanja in olaj- šanja ekonomskih razmer v državi ter splošnega pospeševanja gospodarske delavnosti. Te naredbe stopajo v veljavo z dnem' objave ter se morajo takoj predložiti v potrditev narodni skupščini. S stopanjem tega zakona v veljavo preneha veljavnost čl. 6. zakona o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in o uveljavljenju posameznih določb zakona o izvršitvi in varstvu z dne 19. decembra 1932.« Minister Pucelj v proračunski razpravi V svojem ekspozeju je minister Pucelj obširno govoril o socialnem zavarovanju. O zakonu z dne 14. maja 1922 je rekel, da ni potreben iz-premembe, ker je dober, samo izvesti ga je treba v celoti. Oboroievanfe napreduje Anglija gradi volna letala Preliminirani proračun za vojno zrakoplovstvo Velike Britanije v letu 1934 znaša celotno 17,561.000 funtov šterlingov, to je za 135.000 funtov več kakor v prejšnjem letu. Preliminirani proračun obseza štiri dopolnilne zrakoplovne eskadre, med njimi dve za obrambo dežele z majhnim akcijskim radijem, eno eskadro teških hidroavijonov, ki so namenjeni za prekomorsko službo in ki imajo velik akcijski radij in eno eskadro pomorskih avijonov kot dopolnilno eskadro za bombardiranje na matičnih brodovih. Ta program gradbe zrakoplovne vojske Velike Britanije dopolnjuje vojno zrakoplovstvo na 81 eskader rednega zrakoplovstva in na 13 eskader zrakoplovstva samo za obrambo dežele. Minister zrakoplovstva lord Lon-donderi je izjavil v svojem proračunskem poročilu, da interesi britskega cesarstva vladi ne dovoljujejo več, da bi se še dalje držala programa, po katerem naj bi ostalo britsko zrakoplovstvo v trajni inferijornosti. Nemški faSizem podpira kapitalistično spe* kulacijo na Škodo ljudstva Dr. Schlacht in spekulacija nemškega kapitalizma. Predsednik nemške državne banke dr. Schacht nam je znan. Ko so bili v nemški vladi socialni demokrati, se je uprl vladi ter moral odstopiti. Ker je član močnih bančnih koncernov, jc onemogočil državno finančno gospodarstvo, da je vlada morala demisijonirati. Sedaj je zopet predsednik banke in napoveduje devalvacijo nemške marke, kar je takrat nameraval. Ta tretja devalvacija bo zopet zadela — narod, žel pa bo kapitalist in posest. Bolgarski nacijonalisti obiskujejo Hitlerja Vodja takozvanih bolgarskih »na-cijonalnih Ifcgijonarjev« Ivan Dočev, je skupno z upokojenim generalom Žekovom šel v Berlin, da se pokloni Hitlerju. V kratkem bo zveza nacijo-nalnih legijonarjev priredilo veliko zborovanje v Plovdivcu, ki se ga bo udeležilo baje 40.000 njenih članov. Očitke, da vzdržuje Dočev zveze tudi s Cankovom, Dočev zavrača. — Menda ni več daleč čas, ko bodo tudi jugoslovanski nacijonalni socijali-sti poromali v Berlin. Na Kubi je zopet po-buna Kljub poostrenemu diktatorskemu režimu se v mestu Havani strelja vsevprek. Revolucijonarno razpoloženje se širi tudi po deželi. Fallstilna »zmaga11 Italijanske volitve v „parlament“ V nedeljo so se vršile volitve v italijanski parlament. Po volilnem redu je mogoče postaviti samo fašistično (Mussolinijevo) listo, za katero sme volilec glasovati z da ali ne. Ob neznosnem terorju je fašistična lista prodrla z ogromno večino. Proti Mussoliniju je vkljub teror-ju glasovalo nad 15.000 volilcev. Volitev iehoslovaSke-ga predsednika Predsedstvi senata in poslanske zbornice sta se'zedinili, da se bode vršila volitev predsednika čehoslo-vaške republike dne 24. maja t. 1. Zadnje volitve so se vršile dne 27. maja 1927. Kandidat je dosedanji predsednik dr. T. G. Masaryk, ki bo izvoljen tretjič za predsednika renu-blike. H Demokracija je brez-bo2niStvo V prevratnih dobah nastajajo po-gostoma nesoglasja. Tako je nastalo nesoglasje tudi med avstrijskim in nemškim klerikalizmom. Nemški klerikalizem se je kmalu po prevratu izrekel za fašizem in novi režim, da-si je prej ugovarjal vsaj deloma, zahteva le »pravičnost do katoliškega dela prebivalstva«. Avstrijski škofi so pa odločno nastopili proti nemškemu »nacionalnemu socializmu« in vladnemu sistemu. Ko st' je Hitler uklonil škofom, ob-ljubivši jim, da opusti korake proti klerikalizmu, so nemški škofi izjavili, da ni več povoda za borbo proti fašizmu. Avstrijski škofi pa v tem oziru niso izdali nobene posebne deklaracije. Zato je posegel vmes nemški plemič von Papen, ki pravi, da ne more biti pravilno in logično, da bi bili nemški škofi za fašizem in avstrijski proti fašizmu. Eni so v tem primeru gotovo na krivi poti. Z ozirom na to daje plemič Papen škofom temeljito lekcijo, v kateri pravi, da bi bilo potrebno, da k temu vprašanju izpregovori tudi avtoritativno mesto (Rim?). Papen imenuje »ljudsko suvereniteto« frazo, ki ni samo nezmiselna, marveč tudi ne-krščanska, da, zaradi svojega bistva ateistična, to je, brezbožna. Papen se nadeja, da bo tudi Avstrija zavrgla princip suverenitete naroda in demokracije. Tako poučuje plemič, ki sanja o zlatih časih srednjega veka, Rim, kaj je pravo »brezbožništvo«. Kako se Nemilja oboružuje? Da, Nemčija se oborožuje. O tem čitamo v kapitalističnem časopisju dolge in ostre članke. Nemčija obljublja, da je pripravljena podpreti lokarnski pakt, na drugi strani je pa dovolila za zgradbo strategičnih cest kredit v znesku okoli 16 milijard dinarjev. Te ceste bodo tekle večinoma v ozemljih ob francoskih in avstrijski meji ter bodo vezale industrijske centre ter omogočale prevažanje tankov in drugih vojnih potrebščin. Vse to bo olajšalo mobilizacijo. Nemčija bo lahko mobilizirala v štiriindvajsetih dneh 21 divizij in nadaljnjih dveh mesecih še 63. Tisti dan, ko je Hitler ponujal Franciji spravo, je Goring sklenil zgraditi 294 vojnih letal. Tudi tovarne so urejene za oboroževanje. Porenska industrija izdela v enem mesecu 3500 letal ter 1000 motorjev. Nemčija sama upa, da bo imela že do 1. maja nad 2000 vojnih letal pripravljenih. Te podatke je objavil angleški list »Daily Expres«. O resničnosti teh podatkov ne moremo dvomiti, Tako-le pišejo in poročajo. Toda poudariti moramo, da je prav Anglija največ kriva, da razorožitveni problem ne pride z mrtve točke. Anglija, kakor tudi druge države, se pa enako pridno oborožujejo, o čemer pa le redko in še takrat malo poročajo. S kričanjem o oboroževanju Nemčije hoče kapitalistični svet prevarati javnost, da se lahko oborožuje nemoteno sam, razorožitve pa sploh ne mara. Manevriranje kapitalističnega časopisja v tem vprašanju je popolnoma podobno manevriranju med voj- no, ko do poloma nismo zvedeli resnice. Pač bi se morali narodi zbuditi iz letargije. Podpreti bi morali svoj lastni tisk, ki zagovarja njih interese. Dokler bo ta tretja velesila lahko varala narode, bo tudi žela to, kar žanje in hoče žeti. Slovo mariborskega delavstva od mrtvega s. KoSanina Komemoracija ob prevozu s. dr. Nedeljka Košanina na mariborskem kolodvoru. Minulo nedeljo, dne 25. t. in. se je ob prihodu vlaka, ki prihaja iz Avstrije ob 8.27 zjutraj, zbralo več sto mariborskih sodrugov in sodružic na odprtem peronu mariborskega glavnega kolodvora, da se poslovijo od pokojnega s. dr. Košanina, dolgoletnega predsednika bivšo Socialistične stranke Jugoslavije, svojega sobojevnika in prosvetitelja. Železniški vagon, v katerem se je nahajala krsta s pokojnikovim truplom, so delavci mestnega pogrebnega zavoda zavili v črnino in na ta način improvizirali mrtvaški oder. pred katerim se je zgrnila v nemi žalosti velika množica. Otroci delavskega društva »Deto-ljub« so položili ob krsti šopke svežega cvetja, delavstvo pa je poklonilo lep z rdečimi nagelji prepleteni venec, z napisom na rdečih trakovih: Socialisti Dravske banovine svojemu bivšemu predsedniku. — Godba glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev je zaigrala pod taktirko kapelnika g. Schonherrja v srce segajočo žalostinko. pevski zbor pekov pa je pod vodstvom pevovodje g. Cibica prekrasno zapel globoko občuteno »Vigred se povrne«. V imenu socialističnega delavstva se je od pokojnika poslovil s. Eržen, ki je orisal njegovo delovanje kot znanstvenika, socialista in borca za pravice delavskega razreda ter izkoriščanega dela naroda. Ob koncu njegovega govora so navzoči zaklicali trikratni »Slava!« pokojnikovemu spominu. Po govoru s. Eržena je pevski zbor pekov zapel še delavsko pesem »Bratje, le k soncu, svobodi«, godba pa je zaigrala žalno koračnico. Komemoraciji je prisostvovala tudi globoko potrta pokojnikova soproga. ki je spremljala krsto na vožnji do Beograda. Po zaključku komemoracije so se delavske množice razhajale s težko boljo v srcu in v mislih na svojega ljubljenega sodruga — inteljgenta —, ki je bil z nami od svoje mladosti in je z nami ostal do svojega poslednjega diha. Na dostojen in veličasten način se je mariborsko delavstvo v imenu socialistično mislečega delavstva Dravske banovine poslovilo od s. Košanina. V čegavem imenu se je to zgodilo? Izkrvavel za svobodo delavstva Znana so grozodejstva, ki jih je uganjala črno-fašistična reakcija na Dunaju, v Grazu, Linzu itd. proti avstrijskim socialistom, ki so branili ustavo in svojo svobodo. Iz province pa šele sedaj prihajajo podrobna poročila, ki prinašajo na dan grozovita hudodelstva <> v »»■. . . .,n starhembergovili zločincev. V noči od pondeljka na torek, dne 12. februarja je bil v Brucku ob Muri v boju ranjen 24 letni schutzbiind-ler s. Linhart, ki je bil kot okrožni predsednik socijalistične mladine prav posebno osovražen pri nasprotniki!. S. Linhart je zadobil na nogi poškodbo lažjega značaja, toda padel je in obležal ob vogalu neke hi- še tako nesrečno, da se je nahajal med obema frontama. Kadarkoli so mu hoteli sodrugi priskočiti na pomoč, da bi ga odnesli na varno, so heimwehrovci s streli iz strojnih pušk to onemogočili. Nesrečni mladenič se je mučil poldrugi dan in končno vsled izkrvavitve umrl. Avstrijski mogotci se danes bahajo s svojo zmago. Toda ta grozodej-, stva bodo vedno znova klicala po ma-! ščevanju vse dotlej, dokler ne pride j obračun! V čegavem imenu se je izvršil ta zločin, se sprašuje delavstvo? Nedvomno. da bo delavstvo tudi krivce I izsledilo! SchutzbUndler Linhart je izkrvavel v boju za delavsko svobodo, v Brucku ob Muri, dne 13. februarja 1934 Doma In po svetu Trgovska pogajanja ined Nemčijo in Jugoslavijo se vrše te dni v Beogradu med delegacijama strokovnjakov obeh držav. Po sporu med Rimom in Berlinom se opaža živahno zanimanje Nemcev za balkanske države. Morilci zagrebškega poslanca, advokata Mirka Neudorferja, so bili te dni obsojeni, in sicer: Franjo Zrinjski in Stjepan Pižeta na smrt z obe-šenjem in trajno izgubo državljanskih pravic, Tomo Kelemen na dosmrtno ječo in trajno izgubo državljanskih pravic. Dva sta bila obsojena na manjše kazni, dva pa oproščena. Rimski atentatorji, ki so položili v cerkev sv. Petra v Rimu bombo, so bili obsojeni eden na 17, dva pa j vsak na 3(> let ječe. Profesorja drja. Tandler ja so tudi zaprli. Sodrug profesor dr. Tand-ler je zdravnik svetovnega slovesa in utemeljitelj dunajskih socialnoskrb-stvenih zavodov. Pred nekaj meseci je bil povabljen na Kitajsko, da predava na šangajski univerzi. Ko je zvedel za dogodke v Avstriji, se je takoj vrnil s Kitajske na Dunaj. V soboto dne 17. t. m. je prišel na Dunaj, se takoj prijavil policiji, ki ga je zaprla. Sodrug dr. Tandler, ki je s svojimi prijatelji ustvaril novi Dunaj, ni hotel v teh težkih dneh zapustiti svoje sodruge. Njegova hrabrost in zvestoba sta vzorni, in njegova aretacija bo še bolj zmanjšala »ugled« Doll-fussovih . , v civiliziranem svetu. Vodstvo nemške socialne demokracije se preseli v Pariz? Sodrug Blum je predložil francoski vladi dopis, v katerem javlja, da se želi vodstvo nemške socialnodemokratične stranke preseliti iz Prage v Pariz, ker mu je delovanje po dogodkih v Avstriji otežkočeno s tem, da so ovirani stiki z zunanjim socialističnim svetom. Vlada se še ni izjavila. Načelno sicer ne nasprotuje, želi pa vedeti, kako se bo vodstvo v Franciji udejstvovalo. Delnice vojne industrije v Nemčiji. Delnice tovarne za topove »In-dustriewerke« so se te dni dvignile za 150 odstotkov. —Tudi znak dobe, od katerega imajo dobiček »propaga-tori miru«. Avtomobilska industrija skrajša delovni čas ob istih mezdah. Avtomobilska industrija v Detroitu v Ameriki je uvedla 36-umi delovni teden (prej 40) ob istih mezdah, hoteč s tem poravnati spor. Odredba se nanaša na tovarne in delavnice dvajsetih ameriških mestih. Podjetja so priznala tudi strokovne organizacije. Milico hofejo V avstrijski takozvani »domovinski fronti« pripravljajo načrt, po katerem naj bi se vse patrijotične bojne formacije kakor so: Heimwehr, Heimatschutz, Ostmarkische Sturm-schurren itd., združile in se organizirale v državno milico po angleškem vzorcu. S tem bi se oborožena moč Avstrije potrojila. Jeli to v interesu in po intencijah mirovnih dogovorov in pravil Društva narodov? Varanje javnosti Avstrijski »Neues Wiener Abendblatt« prinaša poročilo o naših ■sodru^ih, ki se nahajajo v ječah. Poročila skoraj trdijo, da so župan Seitz, kancler dr. Renner, general Karner, Gabriela Praft, profesor Tandler, Breitner, Friedjung itd., vsi naravnost srečni, da so v zaiporu. Seitz piše, bere in kadi, Renner se izpopolnjuje v angleščini in francoščini, Breitner pa dela načrte, kako bilo rešiti Avstrijo iz finančne krize. 5>i)ajno sc imajo torej sodrugi jetniki. Če se spomnimo ob tej priliki ogromnega dela, ki so ga naSi rafirt? sndrti# izvršili na Dunaju in v Avstriji sploh, potem moramo reči, da že poznamo taka »poročila« in jim ne verujemo. Naravno je, da avstrijske oblasti tako poročajo z namenom, da ne bi eventualna obsodba ne vplivata slabo, ker je zgrajena na napačnih konkluzijah. Režim bo namreč sodil pred dunajskim deželnim sodiščem — branitelje ustave in zakonov. To razume lahko vsakdo! Imate radi dobro kavo? Da? Potem Vam bo gotovo ugajala. Poizkusite jol Tone Maček: 56 Stuiai lUunbtcgtc .Bergmandelc’ je z drugimi besedami gorski duh. ali gorski škrat, ki ljubosumno varuje zaklade podzemlja pred človekovo grabežljivostjo in se mu dostikrat postavi po robu, zlasti kadar je na predrzen način izzvan.« »Ali veš zakaj te je zadnjič stari Podmenik oštel, ko si se vračal pod šalit in si med potjo žvižgal?« ga je vprašal Janez. »Kako naj verni? Rekel je, da je žvižganje v jami prepovedano.« »Pa veš zakaj? Ker starejši knapje verujejo, da se z žvižganjem prikliče .bergmandelca, ki se nad izzivačerm maščuje: spusti na njega kamenje ali kaj podobnega.« Čepin je izpljunil prežvečeni in izmozgani čik. krepko je potegnil iz steklenice črne, neosla-jene kave ni si je odrezal od konca tobačne klobase nov zalogaj. »Od več tovarišev sem že slišal, da so ga videli v kakem zapuščenem rovu v podobi plave ali zelene lučke, pred katero so v strahu zbežali. Tudi jaz sem nekoč doli na Marijinem polju iskal cizo za les, ki jo je prejšnja zmena nekam skrila. Šel sem po zapuščenem rovu devete etaže, kjer se že davno več ne dela, ko naenkrat opazim pred seboj v temi nek modrikast sijaj. Obstal sem in kar nekam1 neprijetno mi je postalo. Pa' sem se krepko pridušil in šel korajžno proti tisti stvari. In veste kaj je bilo? Star, polgnil in prhel, z gobami poraščen štor. Vsi veste, da se prhel les. ki je pokrit s plesnijo, v temi sveti. No vidite. Takšen je vaš .bergmandelc’«. »Ne vem, če bi bil ti tudi tako korajžen, če bi videl to, kar sem jaz videl pred leti doli na tretjem horicontu,« je pripovedoval Kurent. »Neko nedeljo smo bili določeni, da gori na skrajnem koncu glavnega rova položimo nov tir do konca tistega odseka in da zamenjamo preperele podpornike z novimi. Od tam gori so hoteli na drug! horicont graditi nov produšnik. ker je v tistih skrajnih sektorjih primanjkovalo zraka. Kraj je bil tam zapuščen, ker sc tam še sploh ni kopalo za premogom. S stropov je kapljala voda, ki se je zbirala po rovu v velike mlake, preko katerih smo mogli skakati, če smo polagali pred seboj deske po tleh. Kar si prijel, je bilo vse blatno, prhli opaži so ležali vsenavzkriž po blatu. Šel sem sam naprej, ostala dva tovariša sta porivala za menoj cizo z orodjem in tračnicami. Ko se bližam mestu, vidim pred seboj neko višnjev-kasto luč, Osupnil sem malo, ker sem vedel, da ni nikogar pred menoj. Ko sem stal, se mi je zdelo, da tudi tista luč stoji, ko pa sem šel dalje, se je tudi luč v enaki meri oddaljevala. Enkrat sem že mislil počakati onadva, a sem se bal, da bi se osmešil, če bi bil to samo moj privid, zato sem. šel naprej, naj bo kar hoče. S trudom sem skakal preko luž po gnilih štorih, ki so ležali vsevprek in nisem odvrnil pogleda od prikazni. Ko sem se bližal koncu rova. se ml je zdelo, da tista luč. ki je migotala in trepetala kakor metulj- ček. vedno bolj bledi in ugaša. Ko pa sem prišel čisto na konec rova, je ni bilo nikjer več. Kaj mislite, kaj je bilo to?« »Najbrže si tisto jutro vzel dober četrt slivovke za zajtrk, pa so se ti malo oči skalile,« ga je podražil Čepin. »Ne, ne, bil sem čisto trezen in tudi oči ima"’ hvala bogu precej dobre. Žganja p«, veš. da ue pijem. Tisto luč semi res videl in je tudi res m • tam.« . . Vsi so ugibali, kaj bi to moglo biti m tudi Čepinov sodelavec, ki je dosedaj ves čas molčal, se je odkašljal in povedal: , . x »Tudi jaz sem neke noči videl tako gornjegrajskih gozdovih, kjer sem delal med drvarji. Nekoč smo do trde teme žagali krc cepanice in smo se ponoči vračali precej daleč k našim barakam. Šli smo mimo neke globel!, v kateri je še ob najhujši suši stala mlaka. I reve-sa. ki so se od starosti sama podrla, so ležala sem in tja po luži in gnila. Ko pridemo do tega kraja, naenkrat opazimo plameukastovisnjev jeziček ki je migotal sem in tja nad močvaro. Skoraj bi si ne bili upali naprej. Pa smo le krepkeje oprijeli naše gorjače in sekire in smo jo korajžno mahnili mimo. Kratek čas je luč hitela vštric nas. ko pa smo že zapustili močvirje, smo jo še nekaj časa videli plavati za nami, dokler ni zginila. Nam so se menda vsem lasje ježili in spustili smo se v tek in vsi zasopihani pridrveli v barake, kjer smo tovarišem komaj dopovedali, kaj smo doživeli. To smo vsi videli in vsi to lahko potrdijo.« (Dalje prihodnjič.) Stran 3 Strokovni pokret 30 letnico članstva pri strokovni organizaciji oblačilnih delavcev je te dni praznoval s. Rožman v krogu svojih poklicnih tovarišev. Podružnica je priredila v počastitev tega dogodka interno proslavo, katere so se udeležili sodrugi in sodružice v jako lepem številu. Proslavo je otvoril predsednik podružnice s. Bele s kratkim nagovorom, nakar je s. Ceh v imenu Strokovne komisije razložil pomen slavja in izrekel prisrčne čestitke jubilantu. Taki jubileji so redki, zato pa je, zlasti v današnjem času tembolj na mestu, da jih proslavimo. Organizirano delavstvo pri tem ne slavi osebe kot take, ampak vrline, ki odlikujejo razredno zavednega delavca: prepričanje, zvestoba in vztrajnost. I reba je, da se organiziran naraščaj na takih primerih uči in da posnema pri temi stare in v boju preizkušene sodruge, ki so obranili zvestobo organizaciji v 'dobrih in težkih časih in ki izpolnjujejo svoje dolžnosti do nje tudi še danes. Kajti, ako bi se delavska mladina bolj zavedala pomena svobodnega strokovnega pokreta, zlasti pa. ako bi znala ceniti žrtve, ki so že doslej padle za izboljšanje socialnega položaja delavstva, bi se najbrž z večjo ljubeznijo oklepale razrednih str®-kovnih organizacij. Ostareli sodrugi vedo predobro, kaj vse so dosegli z močjo svoje strokovne organizacije, docim so miajsi sodrugi največkrat tisti, ki priborjene sadove lahkomiselno uživajo. Demonstiirati veličino in pomen strokovne organizacije ob jubilejnih prilikah je zato naša dolžnost. Maribor Mednarodni ženski dan v Mariboru Kulturni pregled Ljubljansko gledališče Diama: »Gospodin Sonjkin in njejfova sreča , komedija ruskega pisatelja Semjona Ju&kjeviča. Zgodba o Souikinu, o pisarju, ki je v loteriji za del milijon in 'pri tem znorel, je komedija človeka iz malomeščanskega življenja, ki vedno sanja, kako bi se povzdignil nekoliko višje in v udobnejši položaj. Vmes je malo ljubezni in v njegovem skritem kotičku je želja, ko bo zadel milijon, bo imel tudi otroka. In srečka, ki ležii v mislici je temelj tem gradovom v oblakih. Zgodi se pa, da res tista srečka zadene milijon. Radost tako velika zadene Sonjkina, da omaga. Njegova mehka duša je preslaba, da bi lahko bila duša milijonarja. Svoje neznano ime zavrže in si kuipi drugačno, zveneče, a se zave, da je Sonjkin vseeno in ostane do konca, zato znori. Tako se pokaže veličina človeške narave, ki je emerom dragocenejša od vsega in se je ne sme posiljevati. Juškjevič je v tej komediji napisal žgoč manifest vsem ljudem, da malemu človeku ne prizdevajte gorja. Režija je bila v rokah prof. Šesta in je doživela lep uspeh, dasi gledalcev ni bilo mnogo. Mešačni ne ljubijo filozofije in resnice. —g.— Književnost Ameriški družinski koledar za leto 1934 je prav tako kakor vsa prejšnja leta, tudi letos tehnično sijajno opremjen letni almanah naših ameriških rojakov, z bogato in pestro vsebino. Je to med vsem velikim številom raznih slovenskih koledarjev, naj-sibo doma ali v tujini, brezdvomno najobsežnejši, najlepši in najboljši. Letošnji letnik se šp zlasti odlikuje po izbranem gradivu, tako v pripovedni prozi, kakor v pesmih, člankih in ilustracijah. Običajna ameriška sentimentalnost v njem vedno bolj izginja in se umika moderni stvarnosti, borbenosti in Socialistični zavesti. Leposlovni del prinaša 18 povesti in črtic, originalnih in prevedenih ®d najboljših avtorjev, (Gorki, Turgenjev, ”®xi>). 16 pesmi (iz Slovenije Seliškar, Klop- Kozar, Čulkovski, od ameriških Sloven- pa Ivan Molek, Katka Zupančičeva in Krasna). Poučnih člankov je v koledar-7 ,11, od katerih je zlasti zanimiv Franka a'ca »Obiski v Coloradu« s številnimi ilu-racijami, ki jih je v koledarju 55. Vsak nov “Oledar nam vedno bolj živo priča, da do-®ča med našimi ameriškimi rojaki nova umV*C*'a m<>čnih osebnosti, z velikimi Jo5V m‘ ^uiožnostmi. Imena: Ivan Molek, va ? Oven, Ivan Janteiz, Katka Zupančičema A? Krasna’ F. S. Tavčar, Anton GaT-bili' v ">ert Hrast, Frank Zajc in dirugi, bi vijj rv?a®l vsaki starokrajski slovenski reže Qm starokrajskih sotrudnikov sta poleg Drn7„ »n’?Idh štirih pesnikov zastopana a ilustr " ‘n Cvetko Kristan. Med brodukl,an}* najdemo poleg različnih re-•fovan^.'1 i?ozen'»kih umetnikov tudi Jugo-Malesa:. ^feštroviča, Kutina, Stiplovšeka, delav*ltiW4j 'heliča. Ta edinstven slovenski jakom in sluii našim ameriškim ro- priznanje, kak U,*t>nl brczP°Jtojno v čast in jajno opremo °m njihovi tiskarni za si-Dclavski Tl*'kn*-**? •« pri Jugoslovanski Street, Chicago, m t?n,4bi' 3639 W. 26 th. goslavijo 1 dolar. ,bl s*ane za Ju- All si 2e Poravnal naroC-nlno 7 Ako i« lt0rl takoj svojo dolžnosti Celje zitn??°iZOrilo\() r^oskivanju »Ekspo-čni »i ne ,*nrze deIa v Celju sc Rrit,lžlK'- Ua bo :nn-»kfet tl "“!'“daine"‘ mest» »olrcl.no na Sn i«. ^ .u vsc l)r^ožbe pošiljajo >1»COsla vil e oaV,sstrokovno zve/o IJana nnil . ce,ltralna uprava LJub-uana, poštni predal 290. V nedeljo, dne 25. t. m. je podružnica Zveze delavskih žen in deklet v Mariboru priredila mednarodni ženski dan, ki je nad vse lepo uspel. Prireditev, ki se je vršila v dvorani Delavske zbornice, je z lepim nagovorom otvo-rila s. Lipoglavškova, nakar je govorilni zbor otrok društva »Detoljub« izborno pred-našal Zupančičev govorilni zbor »Otroci molijo«. Sledila je deklamacija s. Babiča »Proletarska žena«, ki je napravila na zbrane žene globok vtis. — O pomenu delavske ženske organizacije, trpljenju žen in njihove borbe za svobodo je imel s. Eržen lep govor in žel za svoja izvajanja dolgotrajno odo- Umrla je dne 22. marca t. 1. naša sodružica Jekič Marija iz Jesene pri Framu na zavratni delavski bolezni jetiki. Sodružica Jekič je bila nad 5 let zaposlena v tovarna Doc-tor in drug v Mariboru, kjer je tudi pustila svoje zdravje. Pogreb pokojne sodružice se je vršil v nedeljo, dne 25. marca. Da je bila s. Jekič med mariborskim razredno zavednim delavstvom zelo priljubljena, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo poleg velikega števila tamošnjega prebivalstva tudi precej mariborskih sodrugov in sodružic. Delavstvo iz tovarne Doctor in drug je kupilo lep venec z rdečim trakom, ki ga je s. Lazar v imenu mariborskega delavstva položil umrli sodružici Mariji na grob ter v imenu organizacije vzel slovo od prerano umrle zaupnice. — Ohranimo trajen spomin naši s. Mariji, preostalim sorodnikom pa naše sožalje! Suspendiran od vršenja službe. — Proti znanemu voditelju nacionalističnih železničarjev Rudolfu Tumpeju je bilo s strani železniške uprave uvedeno disciplinarno postopanje po § 193 zakona o prometnem osobju, istočasno pa je bil suspendiran od vršenja službe. V zvezi s tem se nam poroča, da bo po zaključitvi disciplinarnega postopanja najbrž postalo aktualno vprašanje njegove premestitve iz Maribora. Vest o suspendiranju g. Tumpeja je vzbudila v vsej javnosti, zlasti pa med železničarji, ki ga še posebno dobro poznajo, kot n. pr. uboge železničarske rodbine v koloniji, ki stoje pred deložacijo, splošno zanimanje in najživahnejše komentarje. Predavanje »Svobode«. V sredo, dne 28. t. m. se bo vršilo predavanje »Svobode« in sicer bo predaval akademik Dolar o »Veri in socijalizmu«. Pridite polnoštevilno! Velike ljudske kuge v preteklem stoletju je bil naslov predavanju »Svobode«, ki sc je vršilo minulo sredo v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj sodni svetnik g. dr. Travner je na prav zanimiv in mestoma njemu lasten šegav način govoril o strahovitih boleznih in obrazložil, kako si je ljudstvo tolmačilo njihov izvor. — Predavatelja so poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Nad 5,500.000 Din prometa je imelo Hranilno in posojilno društvo delavcev v minulem letu, in ne 2,800.000 Din, kakor smo v zadnji številki našega lista pomotoma poročali. Stale/, članstva pa je bil ob koncu leta 1753 članov. Nacionalistične zvezde ugašalo. Nedavno se je vršil občni zbor mariborske Strelske družine, na katerem pa dosedanji tajnik g. Slavko Reja. ki je igral dolga le- bravanje. Predsednica prireditve je nato pozvala žene, da glasujejo za predloženo resolucijo, proti večji okrnitvi ženskih pravic, na način, da bi se jih pod pretvezo krize izrinilo iz javnih in privatnih služb. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Pred zaključkom te lepe prireditve je mešani in moški pevski zbor pod vodstvom s. Prešla zapel še več delavskih in narodnih pesmi, kar je razpoloženje še bolj dvignilo. Ta prireditev delavskih žen je pokazala, da se naše žene prebujajo in se pričenjajo zavedati, da se je treba za boljši položaj in za lepšo bodočnost boriti v vrstah zavednega delavstva. ta glavno vlogo med Orjunaši, niti ni več podal svojega tajniškega poročali, niti ni prišel blizu, niti ni bil izvoljen več v odbor. Doslej je bil g. Reja celo glavni govornik na raznih zborih tega društva po mestih in deželi. — Minulo nedeljo so imeli občni zbor Društva odvetniških uradnikov, na katerem je govoril tudi član g. Vojska, ki vedno koraka ob sprevodih na čelu v uniformi vitezov Narodne odbrane. Na zboru svojih tovarišev pa je vzbudil g. Vojska s svojim govorom tak odpor, da je kmalu umolknil in tudi ni bil več izvoljen niti v odbor. . , , Pohorska cesta se bo iz sredstev le- tošnjega proračuna mariborskega okrajnega cestnega odbora nadaljevala o gradnji v svojem zadnjemi odseku, od Sv. Martina do Sv. Areha na Pohorju. S tem bo Pohorje tovorjeno tudi za avtomobilski promet, čeprav s tem ne bodo zadovoljni naši pešizletniki in oboževalci idiličnega Pohorja. Istotako se bo letos nadaljevalo z gradnjo ceste Sveti Benedikt Lomanoše —Gornja Radgona. Vsa ostala nujna cestna dela se morajo radi nedostajanja sredstev odložiti. , , , , I. Delavsko kolesarsko društvo, centrala Maribor, priredi na velikonočni -ponedeljek, 2. aprila, otvoritveni kolesarski izlet v Št. Ilj (gostilna Dimnik), kjer bo kompletna društvena godba skrbela za prijetno zabavo. Udeležba za člane je obvezna. Vljudno vabljeni so tudi prijatelji, delavskega športa. — Odvoz točno ob pol 14. uri izpred društvenega lokala. Odbor, Oddelek kontrole mer v Mariboru, Frančiškanska ul. 11 sprejema od današnjega dne naprej vsaki ponedeljek, sredo in petek dopoldne na pregled in žigosanje tudi domače izdelke iz zlata in srebra na kar se opozarja interesente. Svileni robci so se H dopadli. Pred nekaj dnevi je prišla v trgovino Trpin v Vetrinjski ulici čedno oblečena kmečka žena, v spremstvu moškega in je zahtevala, da ji predložijo svilene robce, ker želi enega kupiti za svojo deklo. Po dolgem izbiranju' se je odločila za najcenejšega, katerega je tudi plačala. Pri odhodu je pa ženi padel izpod plašča drug tak robec in tedaj se je ugotovilo, da njena navidezna nosečnost ni bila pristna, ampak, da je skrivala pod plaščem nič mani kot 35 svilenih rut, v skupni vrednosti 4000 dinarjev, ki jih je na sličen način izmaknila po raznih trgovinah. Vlomilsko tolpo, ki je zadnji čas vlamljala in kradla po raznih okoliških trgovinah in trafikah, so končno s pomočjo daktilosko-pije odkrili v osebi neke Cehnerjeve iz va-gonarske kolonije, kjer je s svojimi pajdaši imela precejšnjo zalogo nakradenih predmetov. Policija sedaj išče tudi lastnika avtomobila- ki so se ga posluževali 'pri svojih »turnejah«. Zanimivo predavanfe o športu. V petek zvečer predava g. dr. Planinšek, znan organizator športa, v dvorani Delavske zbornice o pomenu športa in sicer o vseh panogah, kakor o nogometu, lahki atletiki itd. Začetek ob 8. uri. Mariborsko gledališče O Veliki noči bo premiera Forsterjeve opere »Gorenjski slavček«. Ta slovenska opera je v novi predelavi — predelali so jo nekako pred desetimi leti — dosegla v Ljubljani rekordno število uprizoritev. Premiero pripravljata režiser VI. Skrbinšek in kapelnik Herzog. Zasedba: Vdovo Majdo poje Zamejič-Kovičeva g. Minka je Udiovačeva, Ninon Barbičev«, Chanaoneta poje Neralič, g. Franja Sancin, Štuklja F. Kovič, Rajdlja Medven, krčmarja Gorinšek in Lovra Skrbinšek . Trbovlje Take so razmere v cementarni. Kdor izstopi na Trboveljski postaji in se napoti v višje ležečo trboveljsko dolino, ga najprvo pozdravi z mrkimi okni in prašnim zidovjem cementna tovarna T. P. D. V tej tovarni so se uresničile tisočletne sanje alhimistov, da se da kamenje in blato’' ižprcmeniti v zlato. Tovarna se je od leta do leta modernizirala in racionalizirala. Število zaposlenega delavstva sc je pa manjšalo. Uvedel se je na račun delavstva skrajšani delovni čas in s tem tudi znižane delavske plače. Delo se je pred kratkim tudi delno ustavilo-. Ko delavstvo ni imelo ne zaslužka in ne podpore, se je obrnilo na občino za pomoč. Zaslužki v tovarni so globoko pod eksistenčnim minimumom. Pri skrajšanem delu komaj dosegajo Din 21.— dnevno. Delavstvo je zadol-ž.ono po trgovinah in sploh povsod, kjer za-more kaj dobiti. To so poleg rudarjev pravi sužnji modernega kapitalizma, kakor mumije izsušeni se vlačijo na delo in z dela. Samo z enim je dobro preskrbljeno v tovarni. Malo kje se je pri volitvah v občino, Delavsko zbornico in zaupniški zbor tako pritiskalo na ubogo delavsko paro kakor ravno v ce-mcntarnii. Z grožnjami in sladkorjem se je Slo na delo. Pri tem se je posebno odlikoval nekdanji Bernotov gromovnik in en novopečeni poduradnik, kateremu pred nekaj le- ti ni bila nobena zastava dovolj krvavo rdeča. Bernotov gromovnik pravi, da bo s par »naciji« vzdržal vso tovarno. Tudi v cementarni si hočejo iz ličnega, raztrganega in obupanega delavstva nekateri politični pre-napeteži kovati politični kapital. Krajevna skupina Bratovske skladnlce. V soboto. 24. t. m. se ie vršila predkonfe-rcnca delegatov krajevne skupine Bratovske skladnice, katera se je vršila drugi dan, v nedeljo. Podpredsednik sodrug Hruševar je podal izčrpno poročilo o delovanju delavskega zastopstva pri tej važni socijalni ustanovi. Sprejelo se je več stvarnih predlogov, vsi v prid članstvu Bratovske sklad-uice. O Bratovski skladnici v Trbovljah bomo spregovorili prihodnjič nekaj več besed. Za tiskovni sklad »Delavske Politike« so darovali: Ivan Ledinek Don 4, Ivan Barbej 2, Franc Učakar 5, Vinko Učakar 3, Jernej Piki 2, Alojz Medved 2, Alojz Vidic 2, Albin Odlazek 3, J. Tone 5, Franc Obolner 2, Miha Sever 1, Hauptman Anton 3, Gadec Anton 2, Lach Anton 2, Bregar Jože 2, Giu-liattn Ivan 1, Kovač Leopold 2, Spec Feliks 2, C ovni k Milk! 1, Filip Murn 2, Ledinek Justi 2, Učakar Jože 5. Skupaj Din 55.—. Najlepša hvala darovalcem in zbiratelju! Sodru-gi in sodružice, posnemajte! Schicht lam \ 'pi. Ali ste že kdaj pomislili, koliko ur svojega življenja se mora gospodinja ubijati s pranjem perila? Kako silno težavno je bilo to delo, ko je morala gospodinja perilo še mencati in otepati I Dandanašnji ni več treba, da bi se s pranjem perila tratile moči in čas, zakaj dandanes imamo Radion. Schichtov Radion prihrani gospodinji delo. Tako lahko ie zdaj to: A) zvečer se perilo namoči, B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut, C) nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista... in perilo je opranol Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom. Ne muči se! Vzemi SCHICHTOV RADION Hrastnik Za kratek čas. Dopisnik »Pohoda« kar no more pozabiti »Delavske Poliike« in našega delavskega gibanja, posebno odkar se jc s svojimi prorokovanji o koncu marksizma tako pošteno uštel. Namesto presnetih marksistov je zmanjkalo nacijev, kar tudi lepo sam priznava. Zadnjič je namreč pisal, da marksisti pretakajo krokodilove solze, zdaj 'pa pravi, da ni videti ne solza in ne krokodilov, Krokodil namreč joka samo takrat, kadar požira svoj plen. Marksisti smo nacije srečno pogoltnili in zato ne moremo več pretakati solz, da bi pa goltali zelene kuščarje in podobno razkačeno golazen se pa res ne izpluča. Kaj ne? Koncert glasbenega društva Hrastnik. — IN. marca se je predstavil naši javnosti »mladinski zbor«, katerega tvori veliko šte- OtoRsuer Vsta a Prevala TalDa avcev avstrijskih de r^erO vzroki in posledice Sedaj je izbruhnila vstaja tudi na Dunaju. Okrog petih popoldne šobili izstreljeni prvi streli. Zaceli so se boji. Na eni strani proletarci, večinoma brezposelni, s staro puško iz vojne dobe v rokah in z nekaj naboji v žepu. Na drugi strani vojaštvo in policija, opremljeni z vsem modernim' orožjem; z oklopnimi avtomobili, topovi in havbicami, z metalci min.. V večernih urah so že grmeli topovi, čete gospoda Dollfussa so začele obstreljevati občinske hiše, ki so se vanje zabarikadirali schutz-btmdlerji. Kaj jim je bilo mar, da je bombardiranje pobijalo žene in otroke? Saj so žene in otroci upornih proletarcev. Kaj jim je bilo mar, da so tisoči radi porušenja občinskih hiš izgubili streho? Samo s puškami in strojnicami bi pač tako zlahka ne zadušili cfelavske vstaje. Ko so topovi opravili svoje delo, so začele čete jurišati občinske hiše. Na dvoriščih, na stopniščih, v kuhinjah se začne boj moža proti možu. Na vojake, ki so vdirali, so metali delavci primitivne ročne granate, ki so si jih bili sami izdelali. S kuhinjskimi noži in likalniki so proletarske žene pomagale svojim borečim se možem. Končno je bilo delo opravljeno — tako se je vsaj zdelo. Toda nekaj ur pozneje so se pojavili na strehi, v stolpu, v oknih znova strelci, ki so vnovič začeli boj. Vkljub neenakemu orožju traja boj za Dunaj štirikrat štiri in dvajset ur ... Medtem pa se je vnel boj tudi v drugih industrijskih krajih. V hrabrem Steyerju. V herojskem Brucku ob Muri. V Eggenbergu in Gradcu, v Kapfenbergu in Judenburgu, v Neunkirchenu in v Eraisentalu, v Worglui in Harnigu ... Zmagali so topovi, zmagale so težke havbice. Meščanski red je zopet vzpostavljen. Na stotine delavcev, žen in otrok je bilo umorjenih. Tisočeri ranjenci se zvijajo v bolečinah. Tisoči leže stlačeni v ječah. Z moritvijo in krvjo je bila ustvarjena nova . - j hi, < ; Avstrija. Preki sod je na delu. Prvi je stopil pred krvavo sodišče nove »krščanske« Avstrije dunajski delavec Munichreiter, 43 letni mož, oče treh otrok. Toda ni stopil sam. V boju težko ranjenega so ga na nosilnici prinesli v sodno dvorano. Sodišče je mnenja, da se težko ranjeni človek ne smatra za bolnega, kar bi po zakonu preprečilo izvršitev smrtne kazni. Sodniki gospoda Dollfussa so dali ranjenca na nosilnici prenesti k vislicam. Fašizem triumfira Delavska kri teče v potokih. Delavci umirajo v bojnih črtah, v sestreljenih hišah, v bolnicah, na vislicah. Fašizem vriska! Fašizem triumfira! Socialnodemokratična stranka, ki ji je pri poslednjih volitvah 41 odstotkov, več kakor dve petini, avstrijskega ljudstva oddalo svoje glasove, je razpuščena. Skoro vsi njeni voditelji so zaprti. Pozaprli so uprav one, ki se bojev niso udeležili, ki so v ponedeljek in v ostalih dnevih sedeli v tajništvih strokovnih organizacij, v uradih dunajskega magistrata, v deželnih vladah, v okrajnih in občinskih uradih; samo tisti, ki so bili v bojnih črtah in ki jih zato policija ni mogla zgrabiti, so ušli aretaciji. Vsem socialnodemokra-tičnim narodnim in zveznim svetnikom1, poslancem deželnega sveta in občinskimi svetnikom so bili po vladni odredbi odvzeti mandati, ki jim jih je podelilo ljudstvo v svobodnih volitvah. Strankin dom in delavski domovi so zasedeni, strankin tisk je prepovedan. Vse, kar so si stotisoči avstrijskih delavcev v 45tih letih zgradili, je uničeno. Lastnina je sveta. Namreč kapitalistova lastnina. Skupno lastnino organiziranih delavcev pa je oropala brezpravna sila. Zasedli so najponosnejšo trdnjavo avstrijske socialne demokracije, dunajski magistrat. Zasedlo ga je vojaštvo; tam, sredi mesta, kjer ne stanujejo delavci, se ni nihče upiral. Le župan Seitz se je sam uprl. Izjavil je rabljem fašistov-ske vlade: »Svoje uradne sobe na zapustim! Dve tretjini dunajskega ljudstva sta me semkaj poslali; nihče me nima pravice odtod odstraniti. Kršiteljem ustave se nočem ukloniti.« Rablji gospoda Dollfussa so šestinšestdesetlctnega bolnega moža, ki je bil prvi predsednik avstrijske republike. nasilno zgrabili in ga ker sam ni hotel oditi, odnesli v policijski zapor. Gospod Schmitz, član krščanskosocialne stranke, ki mu je pri zadnjih volitvah oddala samo petina dunajskega ljudstva svoje glasove, vlada sedaj neomejeno nad Dunajem. Proč z nesramnostjo, da bi se še nadalje zidala za proletarce lepa in cenena stanovanja! Stanovanja so vendar, da prinašajo hišnim posestnikom rento. Preč s šolsko reformo, s skrbstvom! Proč s socialnodemokratičnimi uradniki; klerikalni stremuhu čakajo na njihova mesta ! vilo šolske dece pod vodstvom učitelja g. Čandra. Ta zbor, ki vzbuja med delavstvom vso pozornost in simpatijo, saj smo razredno zavedni delavci dali svoj čas inicija-tivo za tak zbor v »Svobodi«, pa se je nekaterim zavidljivcem posrečilo, da so to preprečili. Toda nič zato. Prvi nastop zbora ie pokazal dovolj lepo in močno glasovno zasedbo, kar mu daje zagotovilo bodočega napredovanja! Priznanje gre g. Čandru, kateri ie tudi to težko delo prevzel. Mogoče bi se moglo pritegniti tudi ostalo učiteljstvo v naši dolini k praktičnemu delu na glasbenem polju. Ostali program moškega in mešanega zbora je bil z malimi izjemami posrečeno podan. Uspeh je še povečalo sodelovanje orkestra. Tržit V sicer mirno mesto se je sedaj, ob prihodu pomladi naselil nered v eni največjih tovarn. Cesto se dogodi, da kdo zboli. Na njegovo mesto pride drugi, pa je mir. Tudi tu je tako, ali mladi g. mojster hoče vse na novo urediti. Predvsem šikane delavstva, potem razni patenti, kateTi so škodljivi delavcem in tvrdki. In čudno se nam vidi, da g. šeli tega ne uvidijo. Za enkrat zamolčimo ime dotičnega g. mojstra, ali opozarjamo ga, da s šikanami preneha, ker delavstvo je tega že sito, sicer se lahko zgodi, da se bode zagovarjal pred oblastmi, pa četudi ga ščitijo plavi, kateri so ga hoteli pred par leti pognati čez mejo. Delavstvu pa kličemo: V organizacijo, tam je naša moč. O šikanah pa obveščajte zaupnika, da se naredi zopet red v tovarni, kateri je potreben za delavce in delodajalce. Za enkrat toliko. Opazovalci. Oplotnica Veliko zanimanje nacionalne gospode za delavska zborovanja. V nedeljo, dne ?5. t. m. se je vršil v Oplotnici sestanek tamoš-njega delavstva, ki je bil sklican od svobodnih strokovnih organizacij. Sestanka se je udeležilo delavstvo v lepein številu, razen tega pa so prišli na sestanek tudi okrožni zdravnik Okrožnega urada g. dr. l.autner, občinski tajnik in nekaj tamkajšnjih delodajalcev. Zbranim delavcem je bilo seveda takoj jasno, zakaj je bil ta marksistični sestanek počaščen s prisotnostjo teli gospodov. Sodrug Vidovič, kot referent, je v svojih izvajanjih orisal današnji položaj mestnega in podeželskega proletarijata, citiral najvažnejše določbe obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev, povdaril potrebo in pomen močne svobodne strokovne orgatii- Vsi letni naročniki Alti „Radlovalt" dobe ACI9ftWIIJ 14 karatno originalno amerikansko zlato nalhmo pero ali pa KOradinarJav ročni leksikon, (900 atrani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cav. Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio* welt“. Naroča se Admtnlstratlon der „Radlo-welt“ Wlen I, Pestalozzlgan*e Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike iuima lepo urejene poučne tehnične članke. GLAVNA ZNAMENJA Kathreiner Kneip-•pove sladne kave so: a) dobro zaprt zavitek, b) slika župnika Kneippa, c) podpis: Seb. Kneipp! zacije, ki bo na splošno željo oplotniškega delavstva v kratkem zopet ustanovljena. Zbrani delavci so pazljivo sledili izvajanjem s. Vidoviča, le prisotni »narodnjaki« so smatrali za potrebno, podčrtati svojo \e-levažno prisotnost z raznimi »duhovitimi« medklici. Sicer pa vabimo te gospode še na naš drugi sestanek, ki se bo vršil v najkrajšem, času, na katerem se bodo obravnavala pri točki »Razno« sledeča aktualna vprašanja: •« k »> » » . *•«:*>-» JtitlU butik je zastopal g. Erman. Oblast Studenci—Radvanje Tožba radi »Avstrije«. Pred sresknm sodiščem se je vršila minuli teden razprava v zasebni tožbi posestnika in upokojenega občinskega odbornika Šimoma Lorbeka iz Nove Vasi proti občinskemu odborniku in hišnemu posestniku Jakobu Rupretu iz Nove Vasi radi žalenja časti. Oba imenovana sta občinska svetnika novo razširjene občine Studenci—Radvanje. Siiimon Lorbek je že 28 let občinski svetnik in uživa vsled tega med občani splošen ugled. Dne 2. jan. t. 1. se je vršila seja občinske uprave v Studencih, na kateri so volili nove častne člane. Med drugim je bil predlagan za častnega člana tudi Simon Lorbek. Proti temu pa je nastopil Jakob Rupret kot »nacijomalist« in očital Lorbeku, da ije baje leta 1922 pobiral podpise za Avstrijo. Očitek je bil popolnoma neresničen in je radi tega Lorbek tožil. Toženi Rupret je priznal »voj nastop proti Lorbeku v tej seji in se zagovarjal z dobro vero, češ, da je to slišal od drugih na volilnem shodu ob občinskih volitvah in na neki vlogi nekega Potočnika. Zadnja razprava jte bila preložena v svrho zaslišanja novih prič. Vendar nove razprave ne bo več, ker je pri nato sledeči seji občinskega odbora dne 22. marca v Studencih toženi Jakob Ropret ob-obžaloval očitke, ki jih je iznesel v seji dne 2. jan. proti Lorbeku. Izjavil je, da nima povoda, gospodu Lorbeku očitati kairkoli v narodnem pogledu ter je uvidel da je bil napačno informiran ter da je delal g, Lorbeku krivico in se je zavezal plačati nastale stroške. Zvestemu sodrugu Lorbeku časti-tanio k zadoščenju, ki ga je dobil na ta način za neosnovane očitke. Delavski šport Redni lahkoatletski training. SK »Svoboda«, Maribor se vrše ob ponedeljkih in sredah od 17. (5.) ure dalje redni nogometni training pa ob torkih in četrtkih, oboji na lastnem igrišču ob Magdalenskem parku. IZVEŽBANEGA SlMARJA za naš šlihtovni stroj iščemo za takojšen nastop E. Zelenko S Co., Maribor Delavski pravni svetovalec Služba kuharice »za poskušnjo«. —Neveljavna podpisana izjava ob iz stopu iz službe. — Odškodnina radi predčasnega odpusta. Sresko sodišče v Mariboru je obsodilo trgovko K., da mora plačati svoji bivši kuharici, katero je odpustila iz službe brez odpovedi, za 14 dnevno odpovedno dobo v denarju in odškodnino za polno oskrbo 14 dni, skupno Din 430.— in pravdne stroške. Iz razlogov sodbe posnemamo sledeče zanimive ugotovitve in zaključke sodnika: Kjuharica R. ie vstopila ine 30. novembra 1933 v službo ipri trgovki K. v Mariboru proti dogovorjeni mesečni plači Din 300.— in polni oskrbi, hrani s stanovanjem in perilom. Dne 15. decembra 1933, torej že po 14 dnevnem službovanju je trgovka kuharico odpustila brez tehtnega razloga in je vsled tega kuharica vložila tožbo na plačilo mezde za odpovedno dobo, to je polovico mesečne plače v znesku Din 150.— dn za odškodnino za oskrbo dnevno po Din 20.— skozi 14 dni, torej skupno na plačilo Din 430.—. Naijpreje pa je kuharica v smislu § 28. poselskega reda zahtevala gornje terjatve od službodajalke pri mestnem občinskem posredovalnem uradu. Poizkus izvensodne poravnave pri mestni občini pa je bil brezuspešen, ker je trgovka odklonila plačilo in se je izgovarjala, ,da je sprejela kuharico le »na poskušnjo za 14 dni« ter jo je vsled tega upravičeno odpustila po 14 dneh brez odpovedne dobe, ker ni bila z njo zadovoljna. Pri sodišču je potem tožena trgovka še nadalje ugovarjala, da je kuharica ob odhodu tudi podpisala izjavo, da odhaja popolnoma izplačana. Kuharica je sicer tisto izjavo potem takoj raztrgala, a trgovka jo ie zopet zlepila in trdila pred sodnikom, da se je kuharica s podpisom te izjave odrekla vsem zahtevkom in je zato tožba neutemeljena. PobreZje pri Mariboru Razprava radi pretepanja na božični večer. Pretekli teden se je vršila pred sre-skim sodiščem v Mariboru na št. 27 že ponovna razprava v civilni tožbi delavca Ernesta Šnofla proti Jakobu Kovaču radi plačila odškodnine vsled pretepanja na božični večer. O tistem pretepanju se je na Pobrežju mnogo govorilo in se tudi sedaj živahno razpravlja. Zato prinašamo dve zanimivi pričevanji o tem pretepanju. Priča Pukšič Ivan je pod prisego izpovedal, da ga jie toženi Kovač na božični večer skupno z Antonom Vutolenom peljal v pisarno, Vutolena pustil na dvorišču, kjer ga je odslovil s klofuto, a njega, Ivana Pukšiča je Kovač v pisarni zvezal in nato z bikovko pretepel. Pukšič je bil še drugi dan ves moder. Priča Vutolen Anton pa je potrdil, da ga je Kovač Jakob res takrat peljal skupno s Pukšič eni dio pisarne, potem na dvorišču oklofutal in končno napodil ter ga sunil iz hiše, Pukšiča pa pridržal v pisarni. Naslednji dan mu je Pukšič pravil, da ga je Kovač pretepel z buko v -ko. Vutolenu ie takrat še ostal na licu mesta celo klobuk, ki mu je padel z glave pri klofutanju. Ker je Šnofl predlagal še celo vrsto drutgih prič, ki bi naj potrdile, da pn ie Kovač tudi pretopal, je bila razprava preložena. Za hišne in gospodinjske posle velja »poskušnja« le prvi teden. Sodišče je gornje razloge tožene trgovke proti tožbi kuharice zavrnilo kot n®11!?." meljene. Po/elski red z dne 18. junija namreč določa v § 15.,. toč. 3., da jeta stranki službeno razmerje »na P0®1411*®’ razvezati brez odpovedi samo v teku prvega tedna. Ker pa je v tem primeru trajala sluz-ba že 14 dni, je bil takojšen odpust iz službe brez predhodne 14 dnevne odpovedi nedopusten. Sicer pa je smatralo sodišče za dokazano, da sta sklenili stranki službeno razmerje celo za nedoločeno dobo in da torej ni bita pogojena poskušnja dloba. Kakega zakonitega razloga v smislu § 17 in 18 posel-skega reda, glasom katerega bi lahko tožena trgovka kuharico odpustila takoj iz službe brez odpovedi, pa ni dokazala. Zato mora trgovka vsled .predčasnega odpusta brez tehtnega razloga plačati kuharici mezdo v denarju in za polno oskrbo skozi 14 dni po § 22. poselskega reda. Podpisana izjava proti dobrim šegam. Potrdilo od 16. decembra, s katerim se je tožeča kuharica odpovedala vsakemu nadaljnjemu zahtevku, pa je pogodba proti dobrim šegam v smislu § 879 o. d. z. in vsled tega samo na sebi nično, neveljavno. Sodišče je smatralo za dokazano, da je kuharica to potrdilo podpisala le v razburjenem stanju, v veliki stiski in bojazni za obstanek, ker ji je trgovka grozila, da ji drugače ne da službene knjižice niti plače za že odsluženo dobo. Tožnica je potrdilo po prejemu plače tudi taikoj strgala, in s tem svoj pristanek preklicala. Če se še upošteva, da je potrdilo napisala v celoti tožena trgovka in iga ponudila težniej, v podpis, jc jasno, da tožnica ni imela časa za dober premislek iin torej med strankama ni prišlo do pozitivnega soglasja. Zahtevani znesek Din 20— dticvno kot odškodnino za oskrbo tožnice, to je za cC' lotno hrano, stanovanje in perilo smatra so dišče za primeren, posebno, če sc še vpo^ va, da je imela tožnica vsak Čas n£l razh lago hrano in je dobivala opoldne za obed juho z mesom in prikuho. Otroške nogavice od Din 3*50 naprej damske nogavice „ „ 6-50 „ moške nogavice „ „ 3'— » otroške sandale/ „ » 16’ .. otroški čevljički, nizki z zaponko od Din IB —naprej otroški čevljički, visoki od Din 22’— naprej Eksporlna hiša ,Luna‘ Maribor, Aleksandrova c. 19 Znižane velikonočne cene! i ni Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, prmlstiivltelj Jnslp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdala In urejajr Viktor Eržea r Mariboru.