2029	ki ■ ■*'
I J
k
/p«
-/r
ižt :::;:;£
:.;:?T-

i

V>,^..''r,.ti1::
v.,^.^ V - - f --..'; ,.;2''JJ’,
«»*
it
'S • . ,, ....	,,
...»
/
»vi
I
I#
•;_•— .
Zz&zi \
-- ! j
:i“
mrmmM
^ .
kV vv.
vi'/,-,
V>^N
w/% 'W#
’<-^2v. ' V »SS^v.
'.,K
v	x''v- -\\
i
p
’x;>x
s

f
/P' ., "'^
^yr -*»■»
/kn o
'” ‘s /’r>,v,
'5\. v^-.
'^P..
V' P^'1 ' •'■>-P''?lv..
PP.a
v-
'>v.

X.
/ x/ i
' ‘f \ V^S^>>s / r^i 7 o

v J
kmȣJi n
' ...' - '. '' V
'v
6'//
BT
i?
^345
Dolinr-i*
PRGEL I,ZATIKA. PROIZVODNJE V I. POLLETJU 1963.
Pri potoku proizvodnje so nastr.jale glavne težave pred-vscn zaradi velikih izostankov delavcev v predilnici, saj ji ra je bil v zimskih mesecih večkrat onemogočen prihod na delo zaradi slavbili vremenskih razmer. Prav tako so vplivali v manjšem obsegu nekateri drugi zastoji kot n.pr. požar v nikalnici, okvare elektronaprav v Čistilnici, majhne mešanice v januarju in februarju. Z montažo dodatnih raztesalk se je odpravilo ozko grlo na tej fazi. Tehnični podatki e proizvodnji kažejo naslednjo sliko
mesec •	efekt.kg	bazni kg	^ N ra	/■> plan	Zastoji v/4
januar	144.015	145.835	32,8	76.1	2.276.016
f ebruar	153.993	169.624	35.2	84.8	792.86o
marec	I80.86I	198.239	34.2	91..9	585.096
april	182.694	178.657	33.1	92.8	966.113
maj	178.284	l8o.531.	32	94.2	744.666
junij	l8o.5oo.	186.680	33	95.3	580.000
Skupno;	l.o2o.278	1.059.546	33	89.3	5.945.551
Izpad v proizvodnji znaša 122 ton, kar bo potrebno v prihodnjih mesecih čimbolj zmanjšati, saj bo le na ta način možno prvič zagotoviti ustrezno proizvodno ceno, katera je normalna na našem tržišču. Poseben problem pa nastaja v vprašanju kvalitete in rokov dobav.
Pri kvaliteti so nastajale težave pri točnem označevanju polizdelkov in izdelkov, tako da so kupci imeli težave pri predelavi in se niso mogli zanesti na naše podane kvalitete ter so pri predelavi nastajale nianse v tkaninah, prav tako pa so bile pomešane razne številke preje. Prav tako zaradi izpadov in raznih premikov proizvodnje ni bila dobavljena v določenih rokih, kar zelo negativno vpliva pri prodaji. Upoštevati moramo, da pri obstoječih zalogah preje v državi in pri enakih cenah odločata o prodaji edino kvaliteta in točnost izdobav. V kolikor bomo v tem pogledu boljši od konkurence, tedaj ni problemov za prodajo naše preje-.
Proizvodne kapacitete v tkalnici so se z nabavo 57 avto-
matskih statev povečale nasproti lanskemu letu za dobrih 19 dočiun se je proizvodni program dvignil le za 5.7 7» v m', ker so predvidene večje gostote tkanin. V tkalnici so bile v prvem polletju težave predvsem zaradi prihoda na finejše tkanine ( predelave strojev) in izdelava artiklov za izvoz,, kateri sicer zagotavlja večje število m , vendar občutno manjši front poslužovanja. Prav zaradi tega so nastali večji zastoji zaradi dodatnih popravil in preureditve s strani mojstrov, zasedenost strojev, pa je bila zaradi zožitve posluževanjs. manjša.
1
Tehnični podatki kažejo sledeče:
mesec votki	t.m.	0 širina c/o plana statev na
votka zastoju
januar	860.393	399.249	83.3	95.8	8.557
februar	839.597	366.028	84.8	97.4	7.491
marec	929.233	417.343	85.2	99.5	7.595
apri 1	936.674	454.774	86,0	I00.3	8.494
naj	823.891	46o,336	55.0	91.8	12.7o8
junij	79o.531	455..786	85 ..0	88.1	15.27o
Skupno 5	.l3o.319	2.547.983.	C4.0	95.5	61.965
Pri podanem planu je upoštevano obratovanje avtomatskih statev v 3 izmenah, a navadnih v 2 izmenah. Zastoji znašajo na mesec povprečno lo.32Y statvenih ur, dočim je bilo povprečje leta 1962 za 536o statvenih ur, torej so so zastoji povačali za 56.7 % ali proti povprečju zadnjih 6 let za 88 $>. Navedeni zastoji se v bodoče morajo zmanjšati, ker bo ureditev statev končana, prav tako pa so zagotovljene boljše osnove kot preteklo leto. Situacija v pogledu prodaje in cen tkanin jo vse prej kot rožnata, zato so je pristopilo k izdelavi kolekcij 2 krat letno, da bomo na ta način zagotovili norraalno prodajo artiklov, kateri so finančno interesantni, to pa seveda zahteva povečane napore v proizvodnji, po drugi strani pa zagotavlja konkurenčnost na tržišču.
Smatram, da bo potrebno tudi v bodoče obdržati in delno povečati sedanje napore v produktivnosti, kvaliteti in rokih dobav, da na ta način ostanemo konkurenčni na tržišču in si s tem omogočimo povečanje osebnih prejemkov.
3 -
Kom
FP.0Pi3H'vTIEL 'FHOFAJB
Norm'.'.n c	da se vrši rioda.ja tkanin po s o sr. on ah, to jo
letnih in ml mahih, čvrihklov . Meseca junij in julij sta ravno prsliodna meseca: ko se morajo zaključili dobave artiklov iz letne kolokc.lja in pričeti & prciavodnjo oimakili tkanin. S prodajo tkanin konfekcijam je potrebne pričeti prej kot na či.roko potrošnjo, ker nora j o n ji kov j izdelki prav tako pravočasno najti pot do potrošnika,
V	začetku tekočega lota ro je razširil asortiment artiklov v našem podjetju in je bil uspeh v prodaji dokaj velik. Prodani so bili vsi artikli iz novo sestavljene letne kolekcijo, oc-piav so potniki prejeli isto dokaj pozno (koncem mesečo, januarja). Žal. pa je prišlo jim d vsem
v mesecu juniju do preklica precejšnjih količin naročenih prav istih tkani n. s strani trgovsko nrož e, ker 39 dobavo. ni vršila v zahtevanih rokih, Ka zadnjem sestanku s potnikom tov, Ornikom in tov. Kondo jan i j era so bilo njima dane preostale količine teh artiklov z nalogo, da za iste poizkušata za j n tern sira ti kupce. Prodaja standarde, ih artiklov kot so? zapovi.r.a raznih barv, flanel rjuhe, artikel Jadran itd. po. poteka nad povprečjem in predvsem zadnjih dveh ne moremo izdelati v zadostnih količinah. (Pomanjkanje širokih tkalskih strojev in premalo kosma-tilnik strojev.)
Zanimanje za naše tkanino je različno na jugoslovanskem tržišču. Lahko govorimo o tržišču za cenejše tkanine, to so pretežno republiko: Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina in pa tržišča dražjih tkanin, predvsem v republiki Sloveniji in Hrvatski„ Zato jo potrebno pri izdelavi plana proizvodnjo v bodoče tehtno premisli ti, kateri artikli, v kakšnih količinah naj se izdeluje jo.
Veliko lažje kot pri prodaji letnih artiklov pa je z zimskimi flanel artikli za moško in žensko perilo. Bo sedaj so bile zaključene večje količine teh art, s podjetji lahke in težke konfekcije: 'mik'’ iz Maribora, "Super" iz Celja ir "Muro!i iz Murene dobo te. Zaključene količino tkanin prvo omenjenim podjetjema so skoraj zaključene, za zadnje pa je til postavljen poznejši termin dobave.
V	izvozu tkanin sodelujemo samo s surovimi tkaninami, kor za izvoz dokončno izdelanih tkanin nimamo primernega strojnega parka v apr9turi in zaradi tega ne moremo biti kon-
4-
kuretični sorodnim podjetjem, niti po kvaliteti, še manj pa v coni« Za pričetek zimske sezone smo uspeli pravočasno pripraviti kolekcijo novih artiklov in upnmo, da bo potekala prodaja, kakor tudi dobava čisto normalno«
Prodaja preje
V začetku tekočega leta je potekala prodaja brez kakšnih večjih težav, ker so bila skladišča naših kupcev prazna« Normalno je, da si pred koncem leta nihče na ustvarja večjih zalog in je zato potrebno, da sc nadomesti reprodukcijski material za normalen potek proizvodnje v našem slučaja - bombažne preje«. Zaključene so bile celotne pogodbe za mesečne dobave različnih številk Česanih in kandiranih prej. Tako so bile zaključene večje količine kot pa je bila zmogljivost obrata predilnica. Prišlo jo do nerednih dobav in nekvalitetne preje, posledice so se pokazale že v mesecu maju, še bolj pa v tekočem mesecu juniju, ko smo prejeli naročila v višini 3o $ povprečnih potreb kupcev v preteklih mesecih.
Polno jo bil. vzrok pri zastoju v prodaji preje tudi, da so si podjetja, ki so predelovala naše preje v prvih mesecih ustvarila preveliko zaloge, sedaj pa iste zmanjšujejo, ker jim preveč bremenijo sklade obratnih sredstev.
Z iskanjem novih kupcev, predvsem pri odjemalcih triko in česanih prej zaenkrat nismo imeli večjih uspehov, upamo pa, da nam bo to z voljo vseh, ki vplivajo na kvaliteto, kakor tudi količine, uspelo.
Prvi, kakor tudi drugi vzrok zastoja v prodaji nam nalagata dolžnosti, da z.veliko truda najdemo primerno rešitev iz sedanjega ne ravno najlažjega položaja.
Wo.ipge.rli. .
NEKAJ O PROIZVOPFJI V TKALNICI
Ge sc ozremo na preteklo prvo polletje ne moremo mimo dejstva, da se to bistveno razlikuje od ostalih razdobij 5 ugotavljamo namreč velike vidne spremembe.
V prejšnjih letih sta bila namreč strojni park, kakot tudi proizvodnja ustaljena - lahko bi rekli brez večjih novosti, vodno enaka. Ustaljeni so bili artikli in še od teh artiklov je bila velika večina surovih. Navajeni smo bili na enakomernost - usmerjenost, toda sedaj ni več tako.
S porastom kapacitet gladkih avtomatskih tkalnic v zveznem merilu, vedno večje konkurence surovih artiklov za izvoz, ki so nekatera leta zajemali tudi več kot 5o ^ naše rjroizvodn je, s strani avtomatskih tkalnic vzhodnih držav,
5
jo Mio podjetje postavljeno pred dejstvo, da je nujno potrebno spremeniti asortinan artiklov. Ta asortinan je potrebno prilagajati trenutnim potrebam in zahtevam tržišča t.j. potrošnika.
To so glavni Činitelji, ki so že narekovali dosedaj ne-izvršene spremembe strojnega parka kot asortimana, ki pa še niso v celoti zaključene. Temu bo potrebno posvečati še mnogo pozornosti in dela ter nenehno iskati novih možnosti in poti. Omenjene spremembe se opravljajo v okviru predvidene rekonstrukcije, ki je bila s sodelovanjem tekstilnega instituta in TTA, začrtana že v pretklem letu. Z nekonkurenčnostjo v proizvodnji surovih artiklov se je postopomaprehajalo na izdelavo pestrih, progastih in barvanih artiklov ter predvsem skušalo uveljaviti finejše artikle z višjo prodajno ceno, kar bi naj dvignilo tudi dohodek podjetja.
Velik korak je bil napravljen tudi s tem, da je uspelo proizvajati tkanine, po že naprej sklenjenih prodajnih pogodbah. Na ta način smo se izognili porastu tkanin za zalogo, kar bi imelo negativne posledice. Zaradi tega ukrepa je dosedanja proizvodnja naših tkanin skoraj 100 $ pokrita s prodajo.
Seveda narekuje takšen način proizvodnje mnogo večje zahteve na celoten potek dela in poslovanja. Pri tem vedno bolj izstopa in se polaga poudarek na kvaliteto izdelkov, mnogo širšemu asortimanu po vsakem posameznem artiklu, dobavni roki kupcem so točno fiksirani in se jih je treba držati.
Kot že omenjeno, je popolnoma razumljivo, da se zaradi tega postavljajo večje zahteve na celotno pripravo, tkanje in oplemenitenje, skratka na vsako posamezno delovno mesto, na vsakega člana kolektiva. Član- kolektiva, ki s tem ne bi bil seznanjen, bi le s težavo dojel celotno spremembo. Mislim, da ni potrebno še posebej navajati, da če hočemo hoditi s časom in doseči zastavljeno si nalogo in cilje, je nujno vložiti v vse svoje delo več strokovnosti in truda. Doslednost pri vsakem delu in delovna disciplina vsakega posameznika morajo biti pri takem načinu na višini. Posebej se to kaže sedaj, ker je način dela spremenjen.
V zadnjem letu pa je bilo sprejetih na delo veliko število mladih, novih delavk in delavcev, ki še nimajo odgovarjajočih izkušenj s strojnim parkom in prakse. Mnogo dela, truda in pažnje bo potrebno posvetiti strojnemu parku, še več pa izpopolnjevanju lastnega znanja in poučevanju nove delovne sile. To je obsežna naloga, ki pa je
—-	(J
noizogilnja, Se hcSemo izboljšati kvaliteto in produktivnost.
Is tiiko ■bomo lahko korak za korakom napredovali in postopoma osvojili tak as ort riman in kvaliteto artiklov, ki bodo iskani in s tem tudi loo # realizirani. Gotovo je, da sc? to ne da doseči čez noč, da bomo pri tem., kot smo že naleteli na marsikatere težave in ovire, že nadalje naleteli na probleme, ki jih bo treba reševali in rešiti,. Pri ten moramo paziti predvsem tudi na to., la nas Sas ne prehiti. Ob vsem tem pa nikakor no smemo izpustiti iz vida produktivnost tor skrb in Stednjo z osnovnimi surovinami, pomožnimi sredstvi in os talin materialom, ki so glavni nosilci stroškov..
Polletni plan metrov tkanin je res dosežen, vendar je za dosega plana bil n vloženega mnogo več dola, kot je bilo predvideno. Polletni obračun nam bo pokazal s kakšnimi stroški, jo bila ta proizvodnja dosežena. Vsekakor bomo morali vsi v drugem polletju dobro in temeljito prijeti za delo, da bomo le-to lahko zaključili s čimholjšim u-spehom in si zagotovili nadaljnji razvoj podjetja, ki nam bo zagotovilo za na dal jn o de.Lc0
Pegan;
GIBANJE ZAPOSLENIH ZA PRVO POLLETJE 1963
Kako je z gibanjem delovne sile v našem podjetju nam nazorno pokaže priložena tabela. Iz nje bomo lahko razbrali, da jo bila fluktuacija delovne sile v ten polletju precejšnja, še večji pa jo bil dotok novih delavcev. Tako zaznamujemo 99 novosprejctih delavcev in 56 odhodov iz podjetja.
Iz pregleda gibanja delovne sile po posameznih ES je razvidno, da je bilo to gibanje največje v ES predilnica, kjer smo zaznamovali 53 odhodov, mnogo manjši je odhod iz ES tkalnica in SE uprava, dočim iz EE pomožni obrati nimamo n ob en ega„
V vsakem podjetju je gibanje delovne sile naravna stvar, posebno v tako številčno močnem, kakor je nase. Slabost jo pri naših odhajajočih delavcih v ton, ko večina izmed njih prosi za sporazumno t„,i. takojšnjo razrešitev delovnega razmerja. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja na te prošnje'v večini primerov resi' v korist odhajajočega. Posledica, ki tako nastane je, da ostane izpraznjeno delovno mesto nezasedeno ali pa ga zasede novodošli delavec, ki ni strokovno sposoben. Iz tega sledi, da nova tkalka že po približno 14 dneh ali morda
n
i
kaj dalj, že tke na treh, štirih ali več statvah, kar se zaradi nujnosti po zasedli delovnega mesta malokrat dogodi „ Takšne prehitre prepustitve novega delavca k samo-stcjnemu delu imamo skoraj v vseh oddelkih, kar je seveda posledica nizka proizvodnja, da o kvaliteti proizvodov sploh ne govorimo.
Zaradi navedenega ho nujno zaostriti način reševanja prošenj za odpust, in sicer tako, kakor ga predpisuje "Zakon o delovnih razmerjih" to ho tudi omogočilo, da' se ho do roka razrešitve lahko usposobilo novega delavca, ki naj zasede izpraznjeno delovno mesto»
8
Stibilj:
ZAKAJ JE POTREBNO IZOBRAŽEVANJE KADROV V PODJETJU
Poučevanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov v gospodarstvu sta pri nas dva izredno pereča problema. Na ožjem področju pridobivanja strokovnih kadrov poklicnega solstva (vajenci, šole s praktičnim poukom, industrijske sole, srednje strokovne šole) je občutiti vsa ta leta ozko grlo, saj ti zavodi izučujejo,kakor trdijo, komaj 5oo poklicev, od tega komaj 5o srednjih strokovnih kadrov. Po dosedanji nomenklaturi poklicev je to le neznaten del poklicev, če vemo, da je v naši državi o-koli 5ooo poklicev. Strokovna izobrazba v industrijskih in vajenskih šolah ne zadostuje za potrebe podjetij, ker ne daje celotnega potrebnega znanja za vsa delovna mesta in ker za mnoga delovna mesta v naših podjetjih sploh ni ustreznega strokovnega izobraževanja v strokovnih šolah.
Gospodarstva si morajo za to pridobivati kadre s poučevanjem na delovnem mestu, s točaji ter drugimi oblikami. Po tej poti prihaja v proizvodnjo več sto novih poklicev. To pa kaže na vso obširnost problema, ki zahteva izčrpno poznavanje strokovnega poučevanja za vsako delovno mesto, metod in sredstev priučevanja.
Široko področje strokovnega spopolnjevanja kadrov v industriji nujno narekuje metodičnost in sistematičnost izobraževanja v okviru potreb in kadrovske politike. V drugih podjetjih, kakor v našem uvajamo izobraževanja za priučevanjo novih delavcev, priučenih delavcev, delavcev, ki žele dobiti kvalifikacijo. Strokovnega izobraževanja pa so potrebni ne le tisti, ki so prvikrat stopili v delovno razmerje ali na neko novo delovno mesto, marveč tudi tisti, ki so se prekvalificirali, pa so potrebni še dodatnega znanja. To pride zlasti v poštev pri kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrih, ki jim je potrebno poglobljeno znanje. Temeljitejše znanje pomeni večjo gotovost in zanesljivost pri opravljanju določenega dela ali opravila, saj bo strokovno manj usposobljeni delavec prej povzročil škodo v materialu, izdelku ali procesu ali povzročil delovno nezgodo sebi ali drugim, kakor pa strokovno izvežbani delavec. Boljša izurjenost dajo proizvajalcu zavest zaupanja v lastne sile, saj delo dobro obvlada.
Znano je, da je uspeh slehernega delavca odvisen od:
- duševnih in telesnih sposobnosti, ki jih delavec ima,
s -
-	znanja za določeno delos
-	interes delavca do določenega dola.
Seveda vplivajo na učinek tudi;
-	delovni pogoji,
-	potrebne priprave za izvršitev določenega opravila,
-	vzdušje in odnosi nadrejenih, do podrejenih,
-	socialno okolje v katerem delavec živi.
Takšno industrijsko izohiaževanje ima še druge prednosti;
1,	Hitra in dobra priučitev ugodno vpliva v materialnem oziru, saj tak delavec postane prej produktiven in veliko več proizvaja, kakor tisti, ki so nesistematično in dalj časa prlučuje,
2,	S princevanjem in proučevanjem posameznih faz določenega dela ali gibov pri določeni delovni operaciji delavec mnogo hitreje razume delo in se v njem izuri.
Pri tem pa gospodarska organizacija vsestransko prihrani, n.pr. pri materialu, orodju, pripomočkih itd., hkrati pa se znižajo proizvodni stroški.
Potrebe gospodarske organizacije po kadrih, znižanju proizvodnih stroškov, višji produktivnosti, pocenitvi proizvodnjo, obenem pa čimvečja skrb za delovnega človeka in njegov razvoj, zlasti pri upravljanju, nujno silijo naša podjetja, da imajo v svojem sklopu oddelek, ki naj prevzame skrb za izobraževanja kadrov. Dnevno opažamo velik dotok delovnih ljudi iz vasi v industrijska središča. Ta okolnost nujno sili tudi naše podjetja k sistematičnemu in načrtnemu izobraževanju kadrov. Ge sme že ob začetku sestavka omenili, da redno strokovno šolstvo že nekaj• let povsem ne ustreza zahtevam in potrebam našega gospodarstva, potem je tudi to dejstvo pomemben razlog, da se morajo glede na strokovno izobraževanje in izpopolnjevanja kadrov gospodarske organizacije, tako tudi naša, opreti na lastno noge in si pridobiti take kadre, da bo njihova proizvodnja po kvaliteti in obsegu zagotovljena.
Gorup;
VARG J Si: HESRIŠ'
Po obveznih prijavah nesreč pri delu pri Zavodu za socialno zavarovanje SLR je bilo od leta 1959 dalje približno 5o.coo nesreč letno, Te nesreče so imele za posledico odsotnost poškodovanega z dela. Po statističnih
lo
podatkih se od 3oo nesreč pripeti samo 3o, ki imajo za posledico odsotnost z dela. Približno tako stanje je tudi v našem podjetju. 3e vedno imamo preveč primerov, ko pride do lažjih poškodb (prask in vbodljajev) in bi morali tudi v takih primerih iskati zdravniško pomoč, kar bi zmanjšalo poznejša obolenja in odsotnost z dela.
Pred nas se postavlja vprašanje; ali lahko in na kakšen način preprečimo nesreče.
1.	Nesrečo pri delu lahko preprečimo. Smatra sc, da se okrog 9o fo vseh nesreč lahko prepreči; gotovo pa. je, da ni možno preprečiti nesreče, ki imajo za vzrok
višjo silo.
2.	Nesreče imajo svoje povzročitelje in se ne pripete
slučajno.
3.	Še ho].j važno je odpraviti nevarnosti, prej ko le-te
postanejo vzroki nesreč.
4.	Varnost-pri delu ni in ne more biti stvar samo ene-
ga človeka ali skupine. Nesreče sc ne morejo odpraviti, če pa za to ne sprejme odgovornosti celoten kolektiv. Seveda, največ ja odgovornost odpade na vodstveni kader od mojstra, varnostnega tehnika pa do tehničnega vodjo.
Analiza nezgod za naše podjetje je pokazala,daje iz leta v leto okrog 85 nesreč, ki izhajajo iz osebnega faktorja, kar bomo lahko ugotovili v spodnji tabeli. Časovno razdobje je sicer kratko, vendar pa se lahko zanesljivo o-premo na te podatke.
Stanje nezgod za I polletje 1363s
1962 io
Na daiu	32	4,7
Na poti	lp	2,3
1963 # Izgub.delovnih dni ___________1-96.2..-1963-----
31	4,1
12 1,6 835	52?
S k u p n o:48	7	43	5,7	835	527
Kakor je razvidno iz tabele se je število nesreč v I. polletju v letu 1963 v primerjavi z letom 1962 znižalo od 7 na 5.7 število izgubljenih dni pa od 835 lota 1962 na 527 v letu 1963.
11
Vsroki nes3^eč
Dolovno okolje
Nepravilno vzdrževani delovni prostori in naprave
Transportna sredstva ter prostori za nakladanje
Ni kilo faktorja o delovnem okolju
Faktor človek
4 S prometnimi sredstvi 2o 3 Nesmoterni ali nevarni
način dela	lo
lo Naglica pri delu	14
Nediscipliniranost	7
Ponan j kanje poklicnih izkušenj	2
N o p o zn avan jo ne vam o --sti	1
Osekni odnos do dela 7
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da še vedno močno prevladujejo vzroki za nesreče iz oseknega faktorja« 14 nezgod, ki smo jih uvrstili pod "Naglico pri delu" je stanje precej dvomljivo in ki se po vsej verjetnosti kolj pri-žale nepravilnemu odnosu do dela*
Pečanko:
BOLEZENSKI IZOSTANKI
Tehnik HTV nam je prikazal število nezgod v prvem polletju 1963. in nakazal vzroke, zaradi katerih je do nezgod prišlo« Iz prikazane takele je razvidno, da je vzrok večjemu številu nezgod človek sam in le manjšemu številu delovno okolje t.j. nepravilno vzdrževani delovni prostori in naprav?s, transportna sredstva i.pd.
Kako pa je z ostalimi kole zenskimi izostanki? Tudi tukaj moramo pomisliti, kaj je vzrok tolikšnim kolovanjem. Predvsem daje človeku misliti tisti "kolniki", ki kolujojo eden do tri dni in teh je seveda največ. Ali niso morda prav med temi tudi taki, ki se zatekajo po zdravniško pomoč no zaradi bolezni, temveč zato, da opravičijo izostanek z dela, ko so opravljali svoja zasebna opravila.
Marsikdo ki dajal : "Saj je že z Ustavo zajamčena praviaa delavnemu človeku do zdravstvene zaščite." Da, toda Ustava tudi postavlja zavest - državljana - delavnega človeka in kakšen mora kiti njegov odnos do 'dela.
12
Nekdo le zopet dejal; "Zakaj vse to pisanje?" Zato, ker v našen podjetju je preveč bolovanj dvomljivega znašaja, ki povzročajo podjetju in s ten vsakemu posameznemu članu kolektiva veliko materialno izgubo. To pa seveda občutimo osebno ob izplačilu osebnega dohodka«
To pisanje ni namenjeno tistim, ki so resnično bolani in se zatekajo v zdravniško pomoč, saj je zdravstvena ustanova za to. Namenjeno je namišljenim bolnikom, torej tistim, ki bolezen simulirajo« Zato, tovariši, poizkusimo družno zmanjšati število bolezenskih izostankov, Tistim pa, ki se zatekajo, po zdravniško pomoč in te pomoči v resnici ne potrebujejo, pa povejmo, da je to nepošteno in netovariško.
Da je res za naš kolektiv velik problem veliko število bolezenskih izostankov nam ndzerno pokaže naslednja tabela;
Skupno število izgubljenih delovnih dni
;	PO EKONOMSKIH ENOTAH
mesec l------j-----—...............
?
!	Tkalnica	Predilnica	Pom.	obrati Uprava
januar	382	4o9	68	138
februar	4o6	494	98	95
marec	443	364	88	131
april	4 oo	375	59	138
maj	428	328	2o	125
junij	4o9	328	38	lo5
julij	385	4o2	3o	llo
IZPAD PROIZVODNJE ZARADI IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI
mesec	Tkal	.niča	P r e	d i 1 n
januar	17,o57	t .m.	13.660	kg
februar	18,148	t,n.	16.499	kg
marec	19.7o2	t .m.	12.157	kg
april	17.88o	t .m.	12.525	kg
maj	19.131	t .m.	lo.955	kg
junij	10.282	t .m.	lo,955	kg
julij	I7.21o	t .m.	13.427	kg
Skupaj ;	127.410 t,n„ rr.zm““r*:r-;rr zmrz —		90.178	_kg
13
DOHODEK PODJETJA ZMANJŠAN ZA
mesec			Tkalnica	Predilnica
januar			l,344o64o0~ din	2,290o4oo,- din
februar			1,429c12o.- "	2,766.4oo.- "
marec			l,559,36o.- "	2,038.400.- "
april			1j4oB,600c	2,loo,ooo.- "
maj			1,5o6j56o.- "	1,836,800,- "
junij			1,439»68c,- "	l,836.8ooa- "
julij			l,355.2oo.- "	2,251.200.-
Skup	a	j :	lo, o42.560. - din ■ . .		— ‘ — ——  ■■ MM M—	15,l?o.ooo,- din — rj	—.=z——= —
IZG-USLJEN		NETTO	CSEPNI DOHODEK	
nese	c		Tkal ni c a	Predilnica
januar			4o9«5o4>~ din	438.448.- din
februar			435*232,- din	529.568.- din
marec			474.896,- din	39o„2o8„- din
april			428.8oo,- din	4o2.o6o,- din
maj			451,816,- din	351.616,- din
juni j			438.448,- d.m	351»616.- din
julij			412.72o,- din	43o,944.™ din
S k u p	a	! i i	‘'~3 1	3, o51,416 „9. din ur.	mzm; m ru	2,794*46o.- din — , MM	-• •—« ....	»M M. M MM
Is gube. ne računam na polic' fp. lanskoletne ga ustvarjenega pjz izplačanega ooolnega ciphodlca# Pri izgubi niso vračunani porodniški izosianin»