PermÌ'(NO-732' aU",0riZ£d * A£‘ 0i °£'0ber 6'l9!7' “ «* - '* -* »’«“ »( Calumet,Mich, By other ol the Ptesideu«, ..S.Bat,e5„,Pat,m „te SLOVENSKE>JOViCE Neodvisen slovenski tednika Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWSS / An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik IV. Nemci dobijo odgovor na svoje protipredloge v petek Francozi se trdovratno upirajo proti spremembi prvotnih mirovnih pogojev. Razprave o takojšnem sprejetju Nemčije v ligo narodov še niso končane. CALUMET, MICHIGAN,JUNIJA. 13 1919. Ruski boljševiki zmagujejo nad Kolčakom. za stroje Pariz, 12. junija. — Danes se izraža zopet upanje,da bodo dobile Nemci odgovor na svoje protipredloge najkasneje danes vpetek. Odbori, ki so imeli nalogo preučiti protipredloge, so dokončali svoje delo in velika četvorica je rešila bolj važne zadeve, o kterih je bilo največ nesporazum ljenja.To sa tič največ vplačila nemške odškodnina in pa nemške zahteve, da prev. zame] o pokroviteljstvo nad bivšimi nemškimi kolonijami. Glede odškodnine zahtevajo JNemci, da se določi gotova svota od 100 biljonov mark, kar so pa zavezniki zavrgli. Tudi pokroviteljstva nad bivšimi nemškimi kolonijami jim zavezniki nečejo privoliti. , Premier Clemenceau se trdovratna upira proti temu, da bi se prvotni mirovni pogoji le količkaj spremenili in on obstoji na lem,da jih morajo Nemci vsprejeti take kot so, ali pa bodo zavezniške armade zasedle celo Nemčijo. Wilson in George Lloyd sta zato, da se v nekterih.točkah pogoji nekoliko ublažijo, a zdi se, da bo Clemenceau zmagal. Besedilo pogodbe bo ostalo staro, edino kar bo pridejanega, bodo razna pojasnila. Zahteva Nemčije, da se ji takoj dovoli vstop v ligo narodov je predmet burnih razprav v srogili mirovne delegacije. Dočim ’so angleški in ameriški delegatje za to, da se v tern oziru ugodi Nemčiji, pa zopet Clemenceau strastno nasprotuje. Da je ena stranka zato, da se sprejme Nemčijo takoj v ligo narodoz, je vzrok to, ker se bojijo, da se bodo Nemci, Rusi in morda tudi Japonci združili in ustanovili proti - ligo, ki bi v najkrajšem času ogrožala svetovni ‘»ir. Razprave o tej zadevi v zbodi velike četvorice še niso dokončane. Po izročitvi odgovora ][na nemške proti - predloge bodo imeli ^mnci pet dni časa za odločitev, Lko da bode mirovna pogodba Podpisane okrog 20. junija. Vprašanje sležijske mejffje bilo fošeno zadovoljivo. Avstrijska mirovna delegacija dosodaj ni dobila točk, ki so bi« izpuščene v prvotni pogodbi in i ^ tem v žiru je velika četvorica storila le malo napredka, ker ima Proveč posla z nemškim odgovorni. Avstrijski delegati protestilo proti “trdim pogojem” pogodbe in pravijo, da je njihova ^ela V3a obupana. Pritožujejo se ?1*sti tudi čej: razdelitev bivše av-at''o—ogrske mouarhije. Poroča se, da so ruski boljševiki bavera boju zavzeli trdnjavo ^a, ki je bila v rokah Kolcakovih *rmad. 6 vo- stom de. Parnika Leviathan sta priplula takoj oh stran ponesrečenega parnika in njihovo mož-tvo pomaga z reševanjem možtva in pgtnikov na parniku Graf Wal-dersee. Kasneje poročilo pravi, da parnik ni v veliki nevarnosti in da ga bo mogoče rešiti. Parnik je bil na potu na Francosko. New York, 11. junija. — Ita' lijanski parnik Argentina je pozno nocoj ’zadel ob ameriški Yankee ne daleč proč Hand svetilnika, toliko vode, daga je možtvo za. pustilo in se rešilo na Patricio, ki toji poleg. parnik od Fire Yankee pušča v Kolizija dveh parnikov. New York, 11. junija. — Par-l"lt Graf Walderaee, bivši nemški ^taiški parnik je nocoj ob 11:45 lrčil skupaj z tovoruiškilm parni- ^ Redondo, 38 milj proč od '"dy Hoocka. Brezžična bržola pravi, da se nahaja v pro- Razhurjenje v kongresu. Washington, D. C. — Kakor atrela iz jasnega neba je zadela senzačna izjava senatorjev Borah in Lodge, da se nahajajo v New Yorku iztisi mirovne pogodbe, ktero so prejeli Nemci. Takoj se ja vnela huda debata, kteri so demokratski senatorji ostro napadali republikanske. Posledica debate je bila ta, Ja so senatorji izvolili poseben odbor, ki naj stvar preišče kaj je resnice na izjavi senatorjev Borah in Lodge.Borah pa je drugi dan prišel v zbornico oborožen v iz tisom dotične pogodbe, kar je seveda vsem njegovim nasprotnikom zaprlo sapo. Borah je izposloval da je bila cela pogodba natisnjena v kongresnem zapisniku, tako da jo je drugi dan imel vsak senator že v roki in da je tudi prišla v splošno javnost. Poseben odbor je začel preiskovati na kak način, da je prišla pogodba v New York m je v ta namen poklicala pred iz-praševalno komisijo nabolj znane neWyorske finančne kroge. In izid je bil sledeči. Senator Lodge je izpovedal, da mu je iztis. ki ga je on videl, pokazal Elihu Root, bivš državni tajnik. Mr, Root je dejal da ga je dobil od H. P. Davisonai člana Morganove banke m predsednika Rdečega križa. Mr. Davi-son pa jo je dobil v Parizu od T. W.Lamonta.tudi člana Morganove banke in sedaj prideljen Ameriški mirovni delegaciji. J. P. Morgan m E. A. Vander-lip sta izjavila, da nista sploh vi, dela nobenega iztisa mirovne po-pogodbe. Mr. Davison je dalje izjavil, da jo je dobil v roke radi tega, da bi uredil stališče Rdečega križa pod novo ustanovljeno ligo narodov in da jo ni nikdar rabil za finančne zadeve,Pokazal jo ni drugemu kot Mr. Rootu. Mr. Root je izjavil, da ni bilo nič nepostavnega a načinu, po kterem je prišel do pogodbe in da jo lahko rabi,, kakor se njemu poljubi- Pogodba tako ali tako m več tajna, ker so jo že Nemci prej objavili. Dejal J« tlld) da dočim ima senat;pravico zahtevati da se mu izroči izpis pogodbe,ima pa predsednik Wilson isto j.tako pravico j® zadrževat). V se pozvane priče so izjavile, da so čule da se nahajajo v New Y orku še druge kopije. In s tem je Lila cela zadeva končna. Senatorja Porah in Lodge sta zadovoh-na, da so se vse njihove trditve v senatu izkazale kot resnične. Razne stavke. Detroit, 11. junija. —Že odi nedelje sem je ves promet na pouličnih železnicah ustavljen in ljudje so morali hoditi peš na delo. Povod »stavljenju prometa je dal spor med lastni ki pouličnih in Pst trica železnic in pa mestnim svetom, ki ni dovolil družbi povišati vorn ino • Poleg tega so pa še uslužbenci zahtevali povišanje plače - sicer 20 centov na uro, kar pa družba ni hotela storiti, ker jim mesto ni dovolilo višanja ’ vzonijie. Stavka je bila torej dvojna, na eni strani je štrajkala družba proti mestnemu odboru,’ na drugi strani pa U3liižhenci proti družbi. Detroit, 11. junija — Danes je prišlo do začasne poravnffVS^Stiri. dnevnegajstrajka na pouličnih električnih železnicah. Mestni odbor in uradniki Detroit United Railways so se zjsdinili v tem, da se promet takoj zopet začne,J Sporne točke bodo pa med tein časom -poravnali potom arbitracele. Stavka telegrafistov. Chicago, 11. junija, — Unijski vodje so nocoj izjavili, da današnji odziv klicu za splošen štrajk »seli telegrafičnih operatorje. *po Zdr. Državah daje upanje, da bo tekom treh dni vsako brzojavljen-je po deželi ustavljeno. * Uradniki brzjavnih družb so izjavili, da se. je stavka takoj prvi dan izjalovila. Predsednik Carlton od Western Union družbe je je dejal, da se je samo 166 njih uslužbencev, med temi 121 operatorjev odzvalo pozivu na stavko dočim predsednik S. J. Konen-katnp od trgovske telegrafske u-nije trdi, da jih je samo v Ohiea-toliko število pustilo delo. Isti predsednik je nocoj dejal, da bo jutri najmanj 75 od-stotkov vseh telegrafistov pustilo delo. Glavni poštar Burleson je izjavil, da je stavka popolnoma neopravičena. Vladni posli gredo svojo pot naprej kakor ponavadi in v državnem departmentu se zagoto • vlja, da delovanja prekomorskega kabelgrama ni bijo'dosedaj še prav nič ovirano. Winnipeg, 11 junija. — Tukaj-Šni splošni štrajk se še vedno nadaljnje. Mestni župan Gray je nocoj izdal oklic,da bo v slučaju še nadaljenih nemirov dal pozvati vojaštvo. Danes je bilo v mestu mirno. Odredilo se je tudi, da se bo kruh. mleko in led raznašalo od hiše do hiše. g° grški poukonzul in predsednik lokalne druž be za prodajanje zem ljišč; Bert Harris, trgovec za starino iz New Yorka. Razen teli je obtožen še neki u-radink v ameriški armadi, čigar ime pa še ni objavljeno. Vsi so obtoženi,da so se hoteli okoristiti s strelivom in drugim blagom, ki ga je vojni department ukazal prodati. Tega materi jala je v vrednosti $200,600,000: in zarotniki so hoteli narediti 30 tniljonov nepo stavnega dobička. Strašna rudniška nesreča. Wilkesbarre, Pa., 5. jun. — Sedeminosemdeset rudarjev je ib-lo usmrčenih in 51 ranjenih ol» eksploziji, ki se je pripetila da-vi v Baltimore št. 2 predoru Delawaie & Hudson Goal - družbe. Spoznanih je bilo 41 trupel. Imenik ranjencev še ni popoln. Sponavzanje trupel je bilo zelo težavno, ker so bila večinoma strašno raztrgana. Nesreča je največja, z eno izjemo, kar se jih Je kdaj primerilo v tej soseščini. Vagon s “črnim prahom” [black powder, t. j, čist. ne z žaganjem pomešan dinamit] je eksplodiral. Na strehi vagona in na priklopljenih praznih vozovih so bili delavci, da se popeljejo v rov. Električen motor je gonil vlak. Žica ge je pretrgala in iskre so zažgale smodnik. Kdor ni bil na mestu usmrčen, je zgorel ali se zadušil, ali bil težko ranjeni. Nekaterim so bile odtrgane noge, drugim roke ali glava. Ubleka več ranjencev je še gorela, ko so jih spravili na površje. Nekaterim je že zgorela s telesa in ‘opraženo meso”je razširjalo oster neprijetem duh. V strašnih mukah zvijajoče se sò polivali z vodo. Neravnanje po zakonih od strani delavskih baronov, je bilo neposredni vzrok katastrofe. Da bi delavci dospeli hitreje na svoje delavne prostore, so jih pustili zlesti na streho dinamitnega voza. kar je po zakonu strogo prepovedano. 11 Sioyenska deputacija pri polkovniku House. - Osvobo-bojeni narodi, nazadovoljni z mirovno pogodbo, protestirajo plačonju vojne odškodnine. Jugoslovanska'proti-ofenziva na Koroškem. Izviren kablejram S. N. Z- Vlado so hoteli okrasti za miljone. Detroit, Mich. - Uradniki „veznega justičnega departments !o tuka°i odkrili velikansko zaroto !®jti vladi za $30,000.010 pn razpečavanju vojnega materijala. Uradniki pravijo, da je zarota razširjena po vsej deželi in pričakujejo se nadaljne aretacije v Chicagu. Pittsburgh Bostonu in v drmrih mestih. Zvezna veleporota v Detroitu je po tajni preiskavi obtožila vec vladnih uradnikov in dru^dliu včeraj so bili aretiram sledeč , Kapitan Sot. Nicholson, finančni, skem okrožju; Grant ne, miljonarinposestn kdirkahš. fo t Detroitu; Fred C; Collins Neovrgljivi Fakti. Ali želite fakte ki so neovrgiji vi brez vseh OVIROV? Berite sledeče pismo. “Glouster, Ohio, R. F.D. 1, box 136, May 28 1919. — Veselilo me bede ako' poante moje pismo javnosti ker želim da bi slekerni znal kako je dobro to zdravilo in ga priporočam vsacemu ki trpi kakor sem trpela-nekdaj jaz. Od 15 tega leta do tri leta nazaj trpela sem z bolečinami v želodcu nakar sem .začela trošiti Triuerjevo Grenko Vino. In da si imam sedaj 46 let,počutim ?e veli ko bolje kakor se sem v mladosti, ker lahko uživam splošno vsako hrano, kar mi daje moč in zdravje Nikoli Vam ne bodem dovolj hvaležna za Vaše zdravilo. Udana Vam Mrs. Nick Papura.’ Ali je to pismo dovolj jasno? Gotovo da je. In to zdravilo dobite po vsili lekarnah, ker Triuerjevo Grenso Vino je zdravilo ki ne nasprotuj* postavam prohibicije. Vaš lekar prodaje vsa Trinerjeva zdravila; Trinerjev Liniment proti revmatizmu nevralgiji in spahkom Tri. narjev Angelika Grenčec itd. — Jos. Triner Company 1333 __ i343 Ashland Avo., Chi- cago, 111. Slov. Nar. Zveza v Clevelandu je prejela 7. t. m. sRdeči kabel-gram iz Pariza: Pariz, 6. junija;—- Mirovni po goji, ki so bili izročeni nemški Avstriji, so kakor se zdi, vznfevo-Ijili vse prizadete male narode. Prizadevanje Jugoslovanov proti finančni in territori jalni rešitvi je dobro utemeljeno. Rumunski delegat Bratianu je v imenu Rum linije, Celio - Slovaške, Poljske, J ti gos avkije in Grške protestiral proti jjostopau ju velesil, la odločujejo o žinljenakib vprašanjih malih narodov, ne da bi se posve-tovali o tem z njimi. Osvobojeni avstrijski narodi so odločno odklo. kovnika Honse-ja? Wilson obljubil slovenski deputaciji svojo pomoč. - Je za Plebiscit na Koroškem in za pravice manjšine na zasedenem ozemlju. Izviren kabelgram S. N- Z. “ih, da bi morali plačati državno l|v8trijskoj| lastnino, ki se naha|a na njih ozemlju, medtem ko hi Avstrija k temu ue bila prisiljena. Zavezniki ne morejo zadušiti italijanskega imperijalizna celo niti glede Reke. Nameravana r«. šitev je absolutno nezadovoljiva. Protiofenziva, katero so započoli Jugoslovani na Koroškem, se vspešno razvija. Upati je, da bo večji del slovenske Koroške » kratkem osvobojen nemških upadni ko v. Škof Jeglič in njegovi spremljevalci so bili včeraj sprejeti od pol- Iz naslednjega kabelgrama, Ka terega je prejela 18. N. Z. 9. t. m» je razvidno, da ni bila pot slovenske deputacije sedmih članov v Pariz zastonj. Člani deputacije so bili sprejeti od polkovnika House in predsednika Wilsona, kateremu so razložili želje Jugoslovanov m ki je tudi obljubil svojo pomoč. Brzojavka se glasi : Pariz, 8. junija.— lvnnzoškof Jeglič, dr. Bre|c, Dr. Triller, Pre peluh iu ostali člani ljubljanske deputacije so bili danes popoldne sprejeti od predsednika Wilsona. Dr. avegelj je tekom polurne avdijence' tolmačil želje Jugoslovanov, kar se tiče Koroške in jadranskega vprašanja. WILSON, KI JE DOBRO POUČEN JE S POMOČJO ROČNE MAPE RAZPRAVLJAL O MOŽNOSTI PLEBISCITA, KI Bi ZAGOTOVIL SVOBODNO IZKAZAN JE VOLJE PREBIVALSTVA BREZ PRITISKA OD STRANI NEMŠKIH URADNIKOV NA KOROŠKEM, TER OBLJUBIL, DA BO UPORABIL VES SVOJ VPLIV, DAŠE ZAGOTOVE PRAVICE NAŠE MANJŠINE NA OZEMLJU, KI BO P BI PADLO ITALIJI. KONČNA REŠITEV KOROŠKEGA PRO-BREMA BO NAJBRŽE ODLOŽENA ZA NEKAJ ČASA.«— SKORO GOTOVO JE, DA BO POSTALA REKA SVOBODNA DRŽAVA, KATERE -OBSEG BO DOLOČEN POTOM PLK. BlsClTA. Škof J eglič odputoje dane« v J ugoslavijo. [V zadnjem času je bilo po raznih listih čitati o napadih na Jugoslovanske delegate v Parizu n na one, ki so ji ir. dodeljeni v pomoč, češ, da nič ne delajo, ker ni ničesar slišati o njih.Ti nezadovoljneži seveda po ne mislijo, da tudi o delovanju drugih delegatov ni veliko slišati), ker vlada stroga cenzura v tein oziru, še manj pa upoštevajo dejstvo, da se Ita. lijanom še do danes ni posrečil» izsiliti svojih zahtev zaradi odločnega prizadevanja jugoslovanski!» delegatov. Sedaj pa, ko prinaša S. N. Z. izvirne kabelgrame o ažuih dogodkih, o katerih.ni nikjer po. rodano, raznim nezadovoljnežom zojiet ni prav, ker najbrže nočejo i» bi dosegli jugoslovanski delega-kak vapeh.] Živež za Jugoslavijo. Kakor nam poroča g. Valter Predovich, tajnik Jugoslav Reliefa, bodo zaboji, katero so ame riški Jugoslovani poslali svojcem v starem kralju, odpluli 11. t. m. na parniku Argentina v Trst, od koder bodo razposlani na določena mesta. Zaboji so bili naloženi na ladijo v pondeljek. Parnik bo plul pod ameriško zastavo in zastavo Rudečega križa. Do se je odpošiljatev tako doL go zakasnila, je vzrok to, ker je bilo treba zaboje pregledati in mnogo popraviti, zlasti od onih, k» so kupili zaboje, kakotšue sla priporočala Glas Naroda in Enakopravnost, iu pa zaradi tega, ket je v sedanjem času zelo težko dobili prostora na ladiji. lo naj služi v obvestilo iu pojasnilo vseui onim, ki so poslali kak zaboj svojcem v Jugoslaviji. FLAG DAY PROCLAMATION. BY THE GOVERNOR. vering for the colors.Whenever the flair goes by, let every man remove bis hat and every woman stand at salute. In this way, we shall do honor to ouräelves and tothe memory of the gallant lads who have laid down their lives in the cauee of human rigbis and human freedom. Therefore, I, ALBERI ^ E. SLEEPER, Governor of the State of Miclngaii,do issue this my Proclama tion, and urgently request that Saturday, the fourteenth day of June, 1919,b» observed as Flag Day. Let flags be displayed on both public and private buildings: and as Flag Day will fall on Saturday i when the schools will be e o požar pogasilo; ali pa’grem iskat nekaj, mož, da te spravijo na varno. Pokličem im] še Rahelo in Tamaro da čujeta ob tvoji postelji dotlej, ko se vrnem z nosilci.Cernu se spet vznemirjaš!! Saj prideme v pravem času!” Kmalu potem klečita ženski zopet ob smrtni’postelji Rollìi ko vi, ki je iznova zatisnil oči ter je videti mnogo mirnejši'. Natanael odhaja, da poišče pomoči. ‘ A ko brat umr|e preden se vrnem,” jima naroča, zapuščajoč sobico, “tedaj me ni treba čaka.i, glejta, da se režita. Znan vama je oni zapah v Eleazarjevem hramu poleg celice Gazit, odkoder lahko bežita do podzemljskega hodnika. Ostanita ondi ob vznožju stopnic, da vaju dohitim ter vama pokažem pravo pot”. Dolgo časa čakata ženski z?man v O da bi odprl Eleazar oči. “Umrl nama bo kaij tako”, jame plakati Rahela. Ted i] završi zdelaj silen hrum in bojni krik. Judje so napadli sovražnike.da se prebijejo v gornje mesto. “Kdor se hoče rešiti, srčno za menoj!” jima doni na uho glas ben Giore, kateremu sledi nepopisen jok in stok. “Usmiljeni Rog, kaj nas še čaka!” si misli Tamara. “Rimljani prodirajo v svetišče” ! Tu priplaka v bolnišno sobico sivolasa Eenena s tremi tempeljskimi devicami, ki so ji edine ostale zveste do zadnjega. “ v'se se izpolnjuje, karkoli je napovedal Gospod!” vzklika preplašena star-k a. “Pogani hrume v njegovo svetišče kamen ne bo ostal na kamnu!” ' “Dobra mati Eenena, zahvali Boga, da te je poklical s tvojimi hčerami k sveti veri in svetemu krstu! Mi vsi smo prerojeni iz vode in Svetega Duha in smemo upati v Kristusu dobrega in usmiljenega sodnika!” Tako tolaži Tamara piskajočo starko. Zdajci avrisne zdolaj množica v smrtnem itralni, začuje se strašni krik: ‘Požar! Tempelj gori!” Tamara prebledi in pravi’ “Reži. dobra mati, beži s svojimi hčerami! Hiti naglo proti južnemu delu svetišča, kjer najdeš v hramu poleg posvetovalnice zapah do podzemeljskega hodnika! Leti po stopnicah navzdol in počakaj na njihovem vznožju, da pride Natanael, ki vasbotel!” “In ti hčerka moja? Ali ne misliš uteči ognjenim valovom?” vpraša Eenéna Tudi jaz pridem, ko me oprosti /Gospod mojih dolžnosti. V te sprebridki uri ne smen zapustiti Rahele 111 umirajočega poveljni Jka. Molite za nas in zanj!” Torej naj te blagoslovi Gospod za'vse, kar si mi izkazala dobrega! Pošlje naj ti svetega a d gel] a ki je pihal na tri mladeniče v ognjeni peci prijeten hlad, tako da so se izpreliajali v plamenih kakor v pišu božajočega vetriča!?’ Tako blagoslavlja starka ter hiti odtod, da ot.ne sebe m svoje to-vaišieš. Zaman prigovarja Rahela devici, naj se pridruži Feneni. “Dovolj je, da ostanem , jaz pri, Eleazàrju, dokler ne pripelje Natanael pomoči!,, ji pravi- „Reši sovje mlado življenje!,, Ne Rahela, rajša reši sebe! Saj veš, da ti ubogi hodnik vse odreče cesar ga prosiš dočim je naprain meni precej ljubeznivejši! Dovoli, da ostanem jaz pri njem in poizkusim rešiti njegovo dušo!” odvrne ' Tamara. “In bi rada znanj in z njim vre umrla?.O, prepuasi meni to žrtev!” “Glej, ni ti prevelika ta žrtev> in vendar se Eleazar ni nikoli odzval tvoji ljubezni, dočim je rkjši meni ponujal svoje sice in svojo ljubezn,!:i je seveda nisem smeia dopustiti. Zato pa zdaj toliko rajši žrtvujem zanj svoje življenje kakor je tudi naš Gospod dal svoje celo za sovražnike.” Tako izkušata plemeniti ženi prekositi druga drugo s svojo velikodušnostjo, dočim razsrja tempeljski požar z vedno strašnejšimi koraki naokrog. Na tempeljskem dvom je iznova zavladala precejšnja tihota';.boji in morije so minule. Le v smeri od Najsvetejšega se čuje divje prasketanje plamena in udianje tramvja, in ko se Tamara za hip ozre proti oni strani, vidi, kako se napenjajo riinski vojaki, da izvlekli sedme-rorogljati svečnik iz templja. Drugi se trudijo krog zlate mize o-glednih'kruhov m zdaj -— kdo neki je plavolasi častnik, ki podi ro-paželjno drhal iz svetišča — obrnil je svoj obrazaproti dvoru žena — Lucij, oči je niso varale. Za trenutek pozabi devica nav-zočega bolnika in svoj bedni položaj, srce ji bi je, tako močno, da sfc mora oprijeti nastavka ob oknu. Kaj storiti? Ali naj ga pokliče? zdirja k njemu in ga prosi, da ponese umirajočega na svojih rokah iz gorečega poslopja? (Ju bi prihitel in ji izpolnil prošnjo! Dovolj je plemenit in vrhutega kristjan! .Toda tu ji šine na misel, da K Eleazar ob pogledu na svoje ga so vražuika s svojim srdom udušil v sebi vsako plemenitejše čuvstvo in kako bi njegova duša, ločivša se s sovraštvom od tega sveta, mogla stopiti prek svojega »Sodnika, ko stoji pismo: “Kakor drevo pade, tako ostane ležati”? Ne, ona se ne drzne v tem odločilnem trenutku poklicati Luci- la- Tamara rspremlja lepo postavo svojega ljubljenca, dokler ji ne-izgine izpred oči,” Odšel je Nikdar več ga ne bom videla! Gospod» sprejmi moj dar ter se usmili te ne umru joče duše!” Tako moli Tamara in se obrne proti bolnikovemu ležišču. Eleazar loži še zmerom, kakor bi spal. “Požar se bliža, a Natanela še ved. no ni!” toži devica Raheli. “Dajva mu nekoliko kapljic zdravila! Nemara bo Gospod blagoslovil najti poizkus!’ Komaj okusi Eleazar zdravilo, že odpira svoje trudne oči; njegov pogled je bistrejši in mirnejši, kakor kdaj. Najprej spozna Rabe -, to, ki še vedno kleči ob njem, odkar mu je podala zdravilo-. “Rahela.” de poveljnik toda glasom, kakršnega ni bila vajena čuti iz njegovih ustf“Rahela- hvala!” Nehote ji zalijejo solze oči in ginjena poljubi njegovo mrzlo roko, ki tava po odeji nemirno sem-intja. ;‘0 Eleazar, vedno sem mislila dobro o tebi! Odpusti mi, da ti nisem mogla življenja bolj osrečiti!” gapvosi dobra žena ponižno- Umirajoči zgane svojo glavo in pravi čez nekaj časa: “Ne ti, jaz sem si razdrl svojo srečo! Moj ponos» moj srd! O koliko sem zakrivil tudi napram tebi! Odpusti mi!’' “Bog naj ti vse odpusti, kakor ti jaz iz srca odpuščani, moj dobri Eleazar!” vzklikne žena ter ga poljubi na čelo, kamor se je vsedel že smrtni pot. “In Bog ti bo odpustil, ako se okleneš v zadnji uri njegove roke, s katero ti ponuja s voi o milost.” ‘,Ah, ah, ali smem upati kaj ta- kega? Imel sem take-Strašnje sanje: zdelo so mi, je da gon tem-zelj, moj ded. ki Je s smrtjo Na. parenca zakrivil prekletstvo nad našu hišo, in oče sta stala sredi plamena. Izkušala sta me potegniti v žerjavico. Klical sem na pomoč in es ozrl nakvišku. Toda, o groza! Zagledal seni, kar je moj ded ii sočkrat ponavljal. Nazarenca na oblakih neba in ta mi je žugal z očmi kakor bliski in kazal s prstom knjigo, v kateri so bile za-pisone vse moje .pregrehe zoper tebe, zoper nedolžno kri Galilejca, Menahema, zoper oskrunitev templja, moja ošabnost in nevera. — O, nebotična gore grehov ! In tedaj sem obupa! v svojih sanjili ter pahnil samega ■ sebe čez glavo v ogenj in pogubljenje, Toda ti in Tamara sta ae lp-čevito oklenili,, mojih rok in me nista pustili pasti. in ko sem se zbudil, si kleca--la ua moji strani. Kje je Tamara Ali je tudi tukaj?” •' v Tamara je stala ob moževem vzglavju, ko se je zbudil, ter se j akcij oddaljilaza nekaj korakov, ko je opazila z‘veselim začudenjem s kakšnimi besedami je nagovoril svojo zvesto ženo. “Npspa-meti.ioa”' si misli zdaj sama pri sebi, “mislila sem, da je meni .odločeno rešiti njegovo dušo! Ne, ne to je Rahelmo opravilo, ki je v svoji ponižni ljubezni leta in leta noč in dan molilo zanj!” — Ko pa vpraša umirajoči tudi po njej stopi poleg njega lu pravi; “Tukaj sem, Eleazar!” Bolnik obrne vanjo svoje gasiie-če oči in pravi: “Kje? Ne morem te razločno videti; mrači se. Ah to je tvoja gorka roka! Ne izpust več moje desnice v znamenje, da mi odpuščaš! Tudi zoper tebe sem strašno zagrešil ! Videl sem zapisano v oni knjigi! — Toda kaj postaja tako zatulilo in soparno? Kaj hrumi zdolaj ljudstvo? Ali m to prasketanje ognja? Ali ne. mara že zopet sanjam?” “Ali naj mu povem?” zašepeče Rahela, Uho umirajočega; tisti čut, ki navadno še vedno živi, četudi je opešala moč oči, je vprašanje ujelo in umelo. “Hočeta mi nekaj prikriti—zdaj že vem —«požar --tempelj gori — in vidve, vidve vztrajata pri meni, da—” “Da rešiva tvojo dušo,” ga prekine7Tamara, ki je spozuaia, da bo vsak hip izdahnil.. “Eleazar ali verjuješ, da je prišel Mesija? Da je. Jezus L iz Nazare- “On je bil Mesija!’, odvrne u-mirajoči s [poeledn (invi močmi. “Leta in leta — sem se boril zoper Njega! Zdaj — zdaj se vdam !” “Rog bodi zahvaljen!” vzklikne Tamara. “Urno,| Rahela, krsti ga! Umira, umira!” Z drhtečo roko odliva Rahela glavo svojega moža in izgovarja zakramentalne besede. Samo en. krat še zagrga tempeljski glavar in njegova (luša stoja pred sodnim stolom božjihi.,.. “Zdaj ne smeva izgubiti .niti trenutka več,” sili Tamara potrto in do solz ginjeno vdovo, “zdi se mi, da razsaja ogenj že pod nama in krog naju. Ali ne čutiš, kako je razbeljòno ozračje ? In to tukaj, ali ni dim, ki sili skozi špranjo semkaj? O Rog proč, proč od-tod!” Zaman se trudi Natanael ob tem času, da bi poiskal kakega prijatelja svojega brata- Gorečniki so deloma pom orjeni, deloma pa so zbežali z ben G loro čez most v gorenje mesto. Da bi se izognil ine usmiljenemu klanju, ki divja kro-ginkrog njega, smukne mladenič v kot pod nekim kamenitimi stopnicami. Na lastne oči mora gledati iz svojega skrivališča, kako padajo žene in otroci pod rimskimi meči; siromak trepeta po vsem životu in smrtna tesnoba mu stiska -, srce dokler mu doni na uho obupno vpitje na pomaganje in pojema- joče grgranje umorjencev. Dolgo trajajo morije in brezsrčno divjanje rimskih vojakov; šele ko zavlada v templju tihota, si upa Natanael izpod stopnic ter jame prertiišljevati kako bi rešil svojeg umirajočega brata, njegovo ženo m Tamaro. V trdnem jjanpanju na božjo pomoč izmoli prelepi devetdeseti psalm, s katerim se izroči varstvu svojega angelja variha, in stopa strahotna mimo mrličev proti preddvoru žena. Uk tu se ozre skrivaj izza orjaškega stebra proti oknu, kjer umira Eleazar, ter zagleda Tamaro — njegovo bistro oko ga ni varalo —Jn jev tei^ trenotku odsto pila od okna. Strale in trepet ga navdajata,kd vidi, kako daleč se je razširil požar, odkar je zapustil Eleazar“evo bolniško, sobico. Tedaj je videl na tisti strani samo neznaten oblaček- dime, zdaj pa bruha tudi tam valičašt-lia stavba svetišča proti liebu rdeče ognjene valove, ki se razgrinjajo v svoji grozoti z vedno večjo naglico po pozlačenih svodih hiše božje- ivdo naj izrazi in popiše čuv. stva,tv katerih trepeta erce Nata-uaela, ko spozna, da so njegovi dragi izgulb|ehi? Brat Eleazar,-dika in ponos svetega mesta, dobra Rahela in plemenita Tamara vsi so zapisan smrti, strašni smrti v ognju. Ko vidi, da bi bili vsi njegom rešilni poizkusi zaman, sklene rešiti vsaj svoje mlado življenje in beži s solznimi očim iz templja. Toda kmalu zagleda mladega beguna neki rimski vojak in ga hoče kratkomaio pomandra-ti na tla, kakor je storil.že z kdove koliko drugimi. Natanael ga pirosi kolenih, naj se ga usmili in mu prizanese. V ten; hipu zgrabi brezsrčno roko morilca železna piest in od zadaj se ogasi strogi,, zapovedu. joči glas, rekoč; “Sramota, da preganjaš z mečem napiči doraslega mladeniča! Poberi se odtod! Dovolj krvi je teklo!” Natanael se zgrudi k nogam svojega rešitelja in mu pe.elja besede hvaležnosti. Ko pia se ozre kvišku ter zagleda njegov lepi o-braz s plavimi kodri in njegove prj jazne, prijateljske oči, spozna moža 'ter vzklikne: “Stotnik Lucij"' . “Da! Kako me poznaš?” vpraša? Lucij, ki je ravno zapuščal tein-, peij. “Nekoč sem te videl, ko te je moj brat pripel|al vjetega na svoj dom, in Benjamin in Tamara sta pozneje tako često govorila o tebi, da te nisem mogel pozabiti.” pravi Natanael. /Toda takoj nadaljuje rekoč: “O Lucij, tebe pošilja Rog in njegovi sveti angelji! Pomagaj nam! Reši nas! Ali vidiš tam gon onojjokence? Tam se bori moj brat s smrtjo in Rahela in Tamara sta še zmerom pri njem, dasiravno bodo vsi trije zdaj pazdaj v og-nju..’ (Dalje prihodn jič. ) Ali potrebujete očala? Ak° jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno «zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno naj starem mestu. A. Fahlen & Co. 32 peta cesta- Calumet,-Mich Denarno Stanje First National Bank of Calumet Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919 Sedaj je čas Da prihranite del svojega zaSa lužka s tem, da ga naložite. ^ Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom. Z Loo dolarjem lahko pričnete var* čevati. Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode ^Liberty Bond= in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO. Naše veselje je Vam ustreči. r r»j ji- r jp" p ib’1 v= k Prva narodna banka v Caumetu. vÀzvrC? .x£z_y.^_s/.vr_jr£z. W.WmsrÉS r.V. xtous&tj;Sjl I SE VEDNO NA STAREM MESTU, P M In še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najno-yejšem,kroju. Naša posebnost so'ženitovanske skupšine. jDobro] delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša poseb- Isti nost HERMANS STUDIO Peta cesta. Calumet- ^ ^ ZyX"ZfrX Z Naši zastopniki v Minnesoti Celotni Stan FUnskes vzajemne Za VIRGINIA in okolico: G FRAN K HRVATIČ, 412 Cen ter. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. R. 646 Chisholm. Za GILBERT in okolico* G J AKOB MUH VIČ,P. O. B. 388, Gilbert. /,a ÉVELETH in okolico: G JOHN' AHČAN, J305 Faya Road Evelotli. Za ELY in okolico: G. J OS. J PESU E L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice’’ ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih pojo priporočamo. Upravnistvo Slov. Novice. Dobro sredstvo za vtreti ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER imaže nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na celem svetu. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 35c. ia65c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. Richterjev Pain Expeller z sidram zavarovalnice v Calumet, Mich. in fite !» *»v Od časa organizacije 1860 j ; ( Število zavarovalcev_____3,297$ Sedanja rizika zavarovalnine.....................3,729,959$ j[( Dividenda izplačana Članom ................... 320,1 “P Požarne izgube _____151,250-^ Vrednost v gotovini. . 206,263-$ Naraščaj denarja v zadnjih 1 mih letih. 1912. 1913. 1914. 1915. 1916. 1917. 1918. i ■27,28p1 6 N 129,007,15 Jti 140,991-^ ISO,#1'1' 159,020-'* 179,839-206,263- a m »Hii *n. iti 'li »ii DIREKTORJI:. Henry A- Kitti, predsednik- 0-‘ Keckonen, podpreds. Sohn ti, tajnik, O. K. Sorsen» podt*r nik. Jacob Uitti. blagajnik' bert Tapani, pom- blagsi11 W. Frimodig, glavni upra Mat. Lohela in William John dbornika. gw»*..........................kvwwhji I ZADNJI DNEVI JERUZALEMA.! 1 S? * iS I Zgodovinski roman. S Spisal J. Spillman D. J. ■ 1—m—TMnrviirwTiÉìn^iiiiriii-iiiiiwi mi mmćim ■[»■.muni in zdrkne' ! ti'i'aniara,, hčerka rablja Sa I joka - ” vpraša Luci j presene I p- j iij)a, Tamara, sestra Benjami-g< dolira Rahela in pa moj brat. 1’oda čemu naj ti govorim o svojin bratu, usmili Sega itak ne-i0(ješ, ker je tvoj sovražnik! U-se vsaj žena, ki še niäta jikdar Rimljanon skrivile la- njSaj si bo tudi tisočkrat moj j.0vražnik. moramo ga rešiti, če je in tudi obe ženi; to-vzklikne Lucij :e mogoče, j j, kako? IFlav. ' “Vem, da bo najin trud zaman, loda pojdiva vseeno! Močan si, jjjpod, in korenjak! Z božjo po-j-DOČJo morda vendarle kajtdoseža- Bojazen, s katero govori Nausei, je žal upravičena. Tisti del oälopja. kjer bi najhitreje dospe-idosvojih dragih, se je že zdav-äj ogrnil v neprodirne oblake disa! Lz predvorov, hodnikov in [oeameznih nadstropij švigajo na-ikrog ognjene kače, sikajo od :kna do okna m se z nedopovedno uglicb oklepajo razrušenega tra-siovja. Samo precejšnjega dela izhodnega krila že niso zagrnili uničujoči valovi ognjenega morja illudi gladka, ravnastreha je na listi strani in v smeri proti severu «lotaknjena. Lucij se spomni, Judje s te strehe obsipali ovražnike z jatami puščic in se ob nevarnosti vselej poskrili pod teosnjun ostrešjem. Torej mora-aodtod voditi navzdol stopnice ili kaj sličnega. Natanael potrdi l-ncijevo slutnjo ter pravi, da se is na ssverni strani |neke |stopni. s po katerih se pride prav > Eleazarjeve bolniške sobi- freslabo je pero, da bi popisalo •ne ia tožave, s katerimi sta se -«ala bojevati Lucij in Natanael ■tedno sta, izmučena in skoro o-Miljena od vročine, prispela vi-m°vrh tempeljske strehe. Celo rimskim vojažtvom, ki se »tena Širokem preddvoru po-N?, glava oh glavi, mož ob motel' strmi, kakor okamenelo v ivi prizor gorečega s ve-čujejo klici občudovanja i!raiiu, ko zagleda drzna rešite-tej nevarni višini, o ttorakoy pred tem-pročeljem so postavili W srebrnega rimskega orla ten darujejo Kadila, tako da k'tga odtod proti nebu neznaten 'S|tek dima, dočim se nad tein-8111 okrog nebotičnega plamena ljl° nepregled ne kope uinazane-l^u>a. Krog poganskega znarne-!toje y polkrogu podpovelj-3 fitom na čelu. “Lucij! "'k Lucij !” vzklikne Cereal ko ga opozori desetnik rc’h naj pogleda drzni postavi, -taob tem času splezali v tako %o. '’IllDi tu pitru, on jei” so začudi “Kako neki je mož dospel tja kaj neki išče tod? Najbrž s? J <1°' o** l* prignala gori kaka krsčan-’barija, ki je v zvezi z njego-'erakiin naziranjem. Sicer ga ( 12a Jako sposobnega, srčnega V8akem oziru zanesljivega ki je navzlic svoji ve-'dan cesarju. Moramo ga L poveljnik zavpije z vso 3v°jega glasu: “Lucij Phdi na kraj, da te reši- *atli-k čuje čuje njegove be-.Ndravi Tita in kaže z roko 'n,i ki j„ najbliža Eleazar-ak'ei. Ne meneč se za sva-, *Ce in opomine svojih tova' ,tv* naprej, se ovije v svoj 1 Plašč, nastavi predse ščit po stopnicah navzdol No mu udari v obraz dušljivi puli. in razbeljena sopara, zakliče Na-tanaelu naj ostane na mestu, sam pa se pripravi na smrt kiti proti označeni sobici. Nemirno utripa rešitelju srce, jko tipa v strastni naglici po vratih, ali takoj na to na to mu zadoni na uho iz nizkega z dimom prenapolnjenega hrama slaboten ženski glas, rekoč: “ Ü Bog! Pomoč, pomoč!” “Urno beži z menoj na streno! Kje je ranjenec-!’ “Eleazar Je mrtev! Toda Kabela — glej— v nezavesti — o Bog, Uidi z menoj je pri kraju!” Luci jeva roka prime napol o-medlelo Tamaro in jo nese vrli strehe na prosto- Samo za hip po. stoji poslanik da bi dihnil vase sve žega zraka nato se vrne naglih skokih skozi razbeljeno ozračja ter tudi Rahelo' Že se ves eli skrivaj svoje zmage in srce se mu širi od radosti, ko zre pred seboj tako drago mu osebo, katero je o tel strašne, a gotove smrti. Natanael ga roti, naj podviza svoje korake da bodo čim prej na varnem. V s j štirje hitijo proti oni strani tempeljske strehe, kdor sta poprej prišla rešitelja, da bi odtod ubežali navzdol ter dospeli na prosto. S strahom opazi Natanael, kako se tudi tu iž posameznih nadstro. pij valijo ogromni stebri dima in kako postaja pod njihovimi nogami kovinasta streha čimdal je bolj roča. Lucij prebledi. Nato stopi, iskaje druge rešilne poti, na kraj strehe ter vidi pod seboj tisočero množico, ki se gnete še vedno po širokem preddvoru ter mu kliče in ga vabi z rokami. Vojaki mu kažejo široki pomol nad pročeljem kamor bi nemara dosegle njihove lestve. Toda ta je tako globoko pod Lucijem, da bi ga mogel doseči v skoku samo najspretnejši in najpogumnejši skaKalec. Bokaže ga Tamari in njej se ne zdi ta pot nemogoča, ko preti od vseh strani neizprosni pogin, Ali o Raheli n; moči misliti taue držnosti. Zato prosi navzoče, naj le poizkusijo svojo rešitev, njo samo pa naj prepustijo svoji U3odi. “Ali si upaš doseči pomol'?” vpraša Pucij Natànaela- M. laden ič se ozre z bojaznijo v globočino in pravi: “Boizkusi ti prej, potem ti sledim tudi jaz!” “Ne! Ti rporaš naprej!” odgovori Lucij. Fovedal ti bom, zakajl Splezali moraš k Rimljanom in iz-ročiti Titu te vrstice, katere bom zapisal. Foveijnit mi bo poslal na pomol krepkega moža in nato bomo poizkusili rešiti tudi ženi.” V naglici napiše poslanik nekaj besedi na voščeno ploščo, ki jo je hranil v žepu svojega plašča ter jo izroči Natauaelu. “/daj se pa nikar več ne obotavlja! Glej, kako sa podi proti nam plamen ! Samo tvoja hrabrost more rešiti-nas vse?’, “Frav!” odgovori Natanael. “Rimljani me bodo sicer sesekah na kosce: morda jim potem pride v roko tvoje pisma in vas rešijo. Pozdravljena, Tamara, pozdravljena, Rahela! Najbrež se ne vidimo več! Ouj me, angelj varih, in posodi mi za hip svoja varna kri-la!” Natanael se izpusti v glebočino in obleži na kamenitem pomolu na nogah in rokah. “Ali si se hudo poškodoval?” zakliče Tamara z vrha. Natanael prikrije in utaji bolečine ter se ozre s prisiljenim smshjajem kvišku. Fotem se plazi proti lestvi, ki so jo prislonili vojaki in ki sega malone do njega ter poizkuša dò-sedi ujeli vrhnji klin. Tamara me- dli od strahu, ko vidi mladeniča viseti med nebom in zemljo, in tudi Lucij trepeta za njegovo življenje ■ Toda Natanael srečno doseže lesivo in je kmalu na tleh. Tako nato ga peljejo pred Tita, kjer mu izroči voščeno plpščico. Poveljnik jo vzame in čita: “Ako me ljubiš, dragi Tit, mi pošlji semka| desetnika Mavci ja, ki na j prinese s se boj močno,kakih dvajset komolce v dolgo vrv. Riad oi otel življenje dveh oseb, ki sta dragi mojemu srcu. ” “Ze zopet neka krščanska posebnost! Mož postavlja v nevarnost svojo življenje, da bi rešil dvoje Judinj, dočim jih je na tisoče popadalo pod našimi meči ter zadostilo srdu in pravičnosti naših užaljenih bogov! Toda vseeno mu hočem uslišati prošnjo!” pristavi-poveljnik napol v jezi, dočim občuduje v srcu plemenito in požrtvovalno ravnanje krščanskega vojaka. Desetnik Marcij spleza po lestvi na pomol in vrže Luciju vrv Fo slanik izpusti predvidno ženski po vrvi do Marcija in jima konečno sledi tudi sam . Odtod jim pomaga lestva, take da stoje slednjnie v preddvoru na varnem. Tit. ki je pričakoval Lucija ob vznožjn lestve, mu dovoli, da sme z Natanae-lom in Žanami takoj oditi v tabor. Tempel jski požar je ob tem času v svoji divji veličastni giozoti narastel do vrhunca. Z vseh koncev in streh hiše božje prasketajo protj nebu ognjeni stebri, ki prekašajo drugi drugega po svoji velikosti ni visočini. Goreča bruna grme skozi razdejane Joboke in padajo skozi vsa nadstropja, tako da je tudi v podzemeljskih hramih, kjer so na. kopičeni zakladi vsake vrste, kmalu vse v ognju in pepelu. “Zdelo in videlo se je, kakor bi gorel ves tempeljski hrib iz svojih korenin” pripoveduje Flavij Jožef. Med divjimi in neukrotljivimi silami velikega požara pa odmeva tisočeri krik in stok, tisočero žalovanje in jokanje. Komaj odide Lucij z Natanae-Iotn in ženami v bližnji tabor, zagledajo vojaki visoko nad tempelj, skim pročeljem, v čigar ostrešje se je ravnokar zajedel poar, sivolasega starčka. Bil jeiblazžni Kaj fa-. Ubežal je iz posvetovalnice in se izkušal oteti pred ogn jem na streho kjer teka zdaj brez sveta in pomoči semintja. Pretresljivo odmeva med prasketanjem ognja njegov hripavi glas, strašno je videti, kako si nekdanji veliki duhovnik v obupu in smrtnem strahu ruva razkuštrano brado in roti nepregledno množico, Tki se roga njegovi čudni postavi, naj mu prihiti na pomoč, ixo vidi. da je ostal zapuščen in bo moral umreti tako strašne smrti, tedaj mahne s svojimi pestmi proti ljudstvu in potem proti nebu ter trešči z glavo navzdol v bučeči vrtinec ognje, nega vaio v ja. Petindvajseto poglavje. Zopet v Betaniji. Ko sporoči Benjamin svojemu očetu: “Tempelj gori!’,, mu rabi ne more verjeti. “Tit mi je obljubil. da bo ostalo svetišče nedotaknjeno, m jaz sem mu zagotovil v ta namen skoro vse svoje imetje,’’pravi Sadok prestrašen. Fotem hiti s svojim sinom pred tabor, in ko optisi, kako se iznad templjeve strehe dvigajo vedno gostejši ob laki dima in kako narašča plamen, raztrga svoje oblačilo, si potrese na temei pepela in dolgo časa ne more ukrotiti syojega srda in obupa. Tudi Benjamin ima solzne oči in ihti z očetom na ves glas. Toda njemu božja sodba ni prišla tako nepričakovano. “O očal” plaka deček, “kako prav je imel Jezna, da se je zjokal-nad Jeruzalemom in njegovim templjem! Lucij mi je pripove. doval. da je stal mili Odrešenik na tem kraju,'ko je pretakal solze nad nehvaležnim mestom, ki jo pomorilo preroke in poslance bež jej, in je potem vse natančno napovedal svojim učencem, kar se zdaj godj pred našimi očmi. O oče, oče, po. glej, kako divja požar! Zdaj moraš konečno priznati, da je ljubi Jezus oznanjeval samo čisto resnico. Ali čuješ žalovanje? Frav do naju doni krik in žalost.” In res, pogled na .goreči tempelj omehča slednjič celo trdovratno upiranje in ustavljanje rabljevo. Mož je v svoji duši skoro strt in uničen. V tej pregrenki žalosti se vrže na kolena in klice proti nebu reKoč: “O Bog, Bog mojih očetov! Usmiljenje, milost! Moje srce cuti, da se je brezbožno upiralo neštetim dokažem, zlasti vstajenju in čudežem, s katerimi bi me bil rad prepričal o svojem Sinu-Jezusu Kristusu! Gospoo. Gospod’ laz verujem! Pomagaj moji ornali J i vi veri! Ne kaznuj me po mer' mojih hudobij, temveč deležen naj bom velike sprave, katero je zaslužil Jezus naKi-ižu vsem skesan, im grešnikom!” Tako ihti rabi in s solzami veselja moli z njim vred tirni Benjamin. Tedaj pošlje Gospod spo. korjenernu možu kot zagotovilo svoje prizanesljive l jnbezni veliko in nepričakovano veselje. Po stezi, ki pelje iz mesta v tabor, prihaja, jo poslanik Lucij, Natanael in dve ženi. Benjamin spozna najprej svojega prijatelja, ki stopa za korak oddaljen pred poslanikom. “Oče!” de rabi j n, “to je Natanael, sin Ananov, ki sem ga pustil pri Tamari na Marijinem domu. Nihče drugi ni, kakor 'on, dasiravno je med tem časom zelo shujša,n inj dobri poslanik Lucij ga vodi za roko. Ali kdo sta tisti ženi, ki sta se ravnokar prikazali izza skale? Obe sta zakriti — oče, oče, to ata Tamara in plemenita Rahela!” Veselje nenadnega svidenja je skoraj preobilno za vznemirjeno in ginjeno srce Sadoka. N jemn in njegovima otrokoma ne gre beseda iz grlajvsi trije pia kajo od radost' ter se objemam in šele naslednji dan, ko zaključi Tamara pred oče torn dolgo povest svojih doživljajev, se izkuša Sadok zahvaliti re šitelju svoje ljubljene hčerke, se veda bolj s solzami kakor z bese dami. Ob tej ugodni priliki se Luciju pa večkrat vsiljuje misel,da bi poprosil rabija, naj ga združi s Tamaro, ali vselej si stanovitno izbije iz glave ta mamljiva vabila. “Spričo gorečega templja in nepopisnega gorja, ki še vlada po Jezuzalemu, bi ne bilo lepo snubiti,” si misli sam pri sebi. In rea, iz oči device sije sveta res-rvoba, tako da mine dokaj dni, pre' den more Benjamin izvabiti s svojimi nagajivimi dovtipi z njenih usten prvi .laj- ( Dalj e prihodnjič.) Denarno Stanje First National Bank of Calumet Ob sklepu poslovanja 4, marca 1919 Sedaj je čas Da prihranite del svojega zas= lužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom. Z Loo dolarjem lahko pričnete var= čevati. Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode »Liberty Bond= in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO. Naše veselje je Vam ustreči. Prva narodna banka v Calumetu. -rfz r?7. vir sfr iir \'.r v.'/ SE VEDNO NA STAREM MESTU, In še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najno-yejšem,kroju. Naša posebnost so ženitovanske skupšine. "jDobroj delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost s mehi- Ali potrebujete očala? Ak° jih da, oglasite se pr »jas m mamo stroj za pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala. Zraven tega im**ho vedno v zalogi, popolno izbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno naj starem mestu. A. Fahlen & Go. 32 peta cesta* Calumet, -Mich HERMANS STUDIO Peta cesta. Calumet* iSS-tgrtyny: w K* m W'W r Naši zastopniki v Minnesoti Za VIRGINIA in okolicoN G FRANK HRVATIÒ, 412 Ceu ter. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646 Chisholm. Za GILBERT in okolico G JAKOB M UH VIČ,F. O. B. 383, Gilbert. z,a EVELETH in okolico: G JOHN AHČAN, ^305 Faya Road Eveleth. Za ELY in okolico: G. JOS. J BES H E L, Ely. Ti ceto jeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih poto priporočamo. Upravnistvo Slov. Novice. Dobro sredstvo za vtreti ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem ne sme m D(. Rlchterjev PAIN-EXPELLER imai» nad 50 lat T.liko primanje med Slorenel na oelem sveta. jedin» pravi s varstveno znamko sidra. 35e. Inö&e. r lekarnah in naravnost od P. AD. RICHTER A CO. i|4.gO Waeblagton Street,/ New York, N. Y, Richterjev Pain Expeller z sidr°m Celotni Stan Rinske vzajemne zavarovalnice v Calumet, Mich. Od časa organizacije 1860 Število zavarovalcev.... 3,297.00 Sedanja rizika zavarovalnine.'............3,729,959.00 Dividenda izplačana članom ............... 320,172.68 Požarne izgube . ...151,250.42 Vrednost v gotovini.. .206.2 >3.48 Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih. 1912 ............. 127.284.81 1913 ............. 129,067,45 1914 ............. 140,991.97 1915 ............. 156,150.60 1916 ............. 159,020.74 1917 ............. 179,829.38 1918 ............. 206,263.48 DIREKTORJI:? Henry A- Kittl, predsednik. Oscar Keckoneni podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. Lohela in William Johnson, dbornika. 'Vesti iz Jugoslavije. Slovenska trobojnica plapola na delavnicah južne železnice v Mariboru v znamenje, da so tam Slovenci gospodar- il'. Izjava predsednika slovenske narodne vlade g. Pogačnika. “Gionale đ’ltuKja poroča, da je dopisnih budimpeštanskoga lista ‘Az Est’ interveniral predsednika “Slovenske narodne vlade” g. Pogačnika,in ga vprašal, kaj on misli z ozirom na Jadransko vprašanje. Pogačnik mu je odgovoril, da je ves polo£a| jako kritičen iu za vsak slučaj je ‘Slovenska narodna vlada pozvala pod orožje pet letnikov, toda on upa, da ne bo prišlo da oboroženega konflikta.Kajti sedaj se vrši mirovna konferenca in be ona rešila celo vprašanje pravično. Londonska pogodba, katera daje Italiji Gorico, 1'rsi, del Dalmacije m Istri jo, so podpisale ^Angleška, Krancosko m Rusija toda niso je podpisale Amen ka, Srbija -in Jugoslovani (Hrvati in Slovenci.) Rešitev sedaj zavisi od toga, katera stranka bo zmagala, ^iigl'ja in Franci ja ali Amerika in Jugoslovani. Mi Jugoslovani zahteva dio vse one Kraje kateri so naseljeni z Jugoslovani in braniti hočemo Trst z vsemi sredstvi, Italijanska nasilstv a v okupiranih krajih. Dr. Josip Lavrenčič in tovariš' so izročili ministrskemu predsedniku, in zastopniku zunanjega ministrstva spomenico,v kateri opisujejo nasilstva, katera počenjaj Italijani v zasedenih pokrajinah napram J ugoalovanom. Prvi del spomenice opisuje nekoli. ko zgodovino, kako je prišlo do iss&p&da avstro-ogrske monarhije iu. zakaj, Ja so italijanske čete assedio Primorsko. Istri jo in nekatere dele Dalmacije. Sedaj so pričele italijanske okupacijske ob-lasilnim potom pobirati podpise, da prebivalci hočejo biti pod Ita-lijo. V spomenici se glasi, da pre. bivalstvo najodločneje protestira proti takemu popetjn. Dosedaj je že prišlo takih protestov iz osemdeset občin z več kot 100,000 podpisi. Iz mesta Gorice same okrog 7000. Toda, pomniti se mora, da so ravno ti Kraj; največ trpeli vsled vojne in da je gotovo več kot 40,000 oseb moralo zapustiti svoje domačije ter oditi v druge kraje. i*uleg tega se moramo tudi ozirati »a to, da je od 105 slovenskih občin nad 80 popolnoma uničenih in nad polovico ostalih vsaj deloma opustošenih in stanovanja pornšena. Nadalje,da je brezštevila oseb umrlo vsled pomanjkanja lažnih nalezljivih bolezni] in da se jioleg tega nahaja v oudotnih krajih nekaj sto Nemcev, najbrž pet odstotkov vsega j rebivalstva v Soriški in Gradiščanski, radi tega je popolnoma nesmiselno zahtevati plebiscit v ondotmh Krajih. Iste razmere so v Trstu, Istri ji m okolici. Prebivalstvo je odločno za združitev z Jugos'avijo in odločeno aasprt tuje. italijanskemu zasedanju popolnoma slovenskih in tervaških pokrajin, do katerih Ita-llija nima popolnoma nobenih vzrokov, ne etnografskih in zgodovinskih . Nadalje opist#je ta spomenica kaka nasilja so počele italijanske okupacijske čete, kamor koli so došle. Strogo, je prepovedana vsaka slovenska govorica z ozirom na politične stvari. Kulturne represa-lije so strožje z vsakim dnem.Javni uradni spisi iu objave so pisane v italijanščini. Italijanske oblasti izpreminjajo stara slovenska imena v italijansue, in vse šole, ljudske ali srednje in sploh vsi učni zavodi so v italijanski oblasti. V Gorici so ustavili edini slovenski časnik ‘Goriška Straža” in pričeli izdajati nekaj časa italijanski list. Ker ga pa ljudstvo ni hotelo čitati še manj pa naročili se na njegai so italijanske oblasti pričele izdajati italijauofilski list “Goriški Slovenec”, za katerega pa tudi ne mara ljudstvo. Še nasi Ine j-e okrutosti pa počenjajo Italijani v Trstu .Eoročano ježe bilo nekoliko o barbarizmu katerega so jiočele v prostorih društva ‘ Edinost”, njegovih nred- ineso. Ervih 501) vagonov pride v najkrajšem času. Vlada tudi upa da.v kratkom dobi premoga tudi1 iz Anglije. Boljševiški shod v Beloyaru. Lelovarska “Neodvisnost” poroča. da se je tam vršila dne 11. maja socialistična skupščina • 'r: ‘G1 ' Siipjr .» V ■»v«. *-1 na niških prostorih ter tiskarni, v } jia^erj 1 ge je pojavil» močna bolj - ‘Narodnem domu”. Italijani iz jvujajo nasilne rekvizici je, za kar pa ne plačajo počenega ficka. Za vsako slovensko gibanje v teli k ra jib, so Slovenci podvrženi nejstro-ž j i m kaznim. V spomenici je vprašanje na ministrskega predsednika in zastopnika zunanjega ministerstva, ako je vse "to znano in ako jim je znano, ako,so že kaj ukrenili, t,er‘ako niso, ka j namerava jo ukreniti, da se odpravi to protipostavno nasilje v okupiranih .kra-jih. Deset let zapora. Zadar, 24. marca. — Niko Marinkovič, učitelj v Filipjakovu in župnik Don Kazimir kerkovic v golaći sta bila obsojena od italijanske okupacijske oblasti vsak na deset let zapora, ker_ sta javno ševišku struja, ki je zahtevala, da jugoslovanski proletarijat takoj prevzame vlado. V' jJèlovaru je istočasno stavka in vsled tega je bila vrieležba zelo velika. Ed shodu je bi! obhod po mestu in Ko so socialisti prikorakali do vojašnice, je skora j prišlo do spopadov. Slišali so se klici ; “Doli s kraljem Eetrom! Živila sovjetska republika!” liinkovič vgZagrebu. • Zagrebški listi poročajo, da je z dne 28. marca prišel v Zagreb dr. Hinko HinkoviČj ki je bil v Ameriki. liinkovič je povedal v prvem intervjnvu, da je v družbi s Eaderewskim obiskal Wil-sona v Parizu, kateremu je razložil narodne težnje Jugoslovanov in "Wilson da ga je zanimivo pos- razstaviia nek članek iz časnika J lusal. liinkovič je tudi obsodil “Narodnog List”, kateri je bil od italijanske cenzure prepovedan. V tem članku je bilo pojasn jeno, kako se Jugoslovani prostovoljno žglašajl) k ]jugoslovanski armadi. . Razumno, članek je bil prepisan. Na koncu (ega prepisa je bilo še pripisano: Za nadaljna pojasnila se je obrniti na čitalnico v Zadru” Omenjeni članek je bil prilepljen na okno gostilne Ostričeve v Filipi jaku. Obsojenca sta poleg tega še obsojena za povračilo potnih stroškov iz Zadra do Ancone. Bosanski minister odstopil- Zagrebški “Obzor” poroča, da je rešiguiral v Eelgradu dr. Meh-mod Spalio, minister za rudarstvo in gozdarstvo.«Spallo je izjavil, da ni odstopil zato, ker ni bil izvoljen v narodno predstavništvo] (skupščino), kajti kot član Narodnega Veča je abeneir. član pred stavništva, temveč je resigniral iz protesta proti krivični razdelitvi mandatov v Bosni. Njegova (muslimanska) stranka, ki je najmočnejša stranka v Bosni, ni dobila nobenega mandata in ravno tako so bili ogoljn lani mohamedanci v Lrni Gori.— Vrhu tega se Spalio ne strinja z reševanjem agrarne reforme. Pogačnik, jugoslovanski poslanik na Dunaju. Ljubljana, 2. marca.—Dr.Lovro Eogačnik, bivši predsednik začasne slovenske vlade, je imenovan poslanikom države Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju. Petejan ne veruje v prisego. Iz Belgrada poročajo, da je slovenski poslanec Jos.l etejan ob svojem prihodu v Belgrad izjavil, da ne bo položil nobene prise ge, ker kot socialist in republican ne veruje v predpisano prisego. Ravnotako so izjavili nekateri dingi socialistični in republičanski poslanci. (Eetejan je urednik soc. .dnevnika ‘'‘Naprej” v Ljubljani.) Čehoslovakija zalaga Jugoslavijo s premogom. Eo izjavi železniškega ministra Vidoviča je železniški piomet v Sloveniji najbližji izmed vseli dežel Jugoslavije. —Slovenija in Bosna imata dovolj premoga. Na Hrvaškem je obrat slabši vsled pomanjkanja premoga in vikao v ter tudi železniško osebje je pomanjkljivo na izkušenih uradni-kih ih inženerjih, Eroga Zagreb-Zemun je tako obtežena s prometom, da se je bat katastrofe. Jugoslovanska vlajla je skleni-a pogodbo s Gehoslovakijo, d zadnja pošilja po 1200 vagonov premoga v zameno za svinjsKo delo sedanje jugoslovanske vlade kot des-truktivno. Interniranci se vračajo domov. “Slov. Narod” poroča, da so se vrnili nekateri Slovenci in Hrvatje ki so bili ves čas vojne internirani na Angleškem kot avstrijski jiodauiki. Dve šulfereinski šoli zaprti. Zadnje d»i\ s ta bili z»tvor]en! šulfereinski šoli v Eekra hpri Ma. nooru in v St- Lenartu v Slov-Goricah. Prenos pepela pok. Šupila v do-niovino- Zagrebški časnik “Hrvat” poroča iz Ženeve 7. marca, da je gl. urednik londonskega “1’iiiu^a” dal sežgati truplo pokojnega Frana Šupila v londonskem krematoriju in da se bo ta pepel odposlal v njegovo domovino, katero je tako ljubil ter zagovarjal pred vsem svetom. G. Steed, ki je u-rednik “Timesa” se je izjavil, da bo to delo izvršil, kakor hitro mu bo mogoče. Srd italijanskih listov napram • Jugoslovanom- —Rimski list “ H Mesagero ” prinaša daljši članek ob svojega dopisnika v Belgrado, v katerem posebno ostro napada Slovence in Hrvate."On piše da se je organizirala v Belgrado protiitalijanska propaganda, katero so pričel organizirati Slovenci in Hrvati, ji n poživlja srbsko vlado.da naj zabrani nadaljna hujskanja, ta organi. zacije,- proti italijanskim oblastim v okupiranih krajih. Nadal -je se togoti omenjeni list, ker Slovenci in Hrvati tiosijo “ nesramne laži” o postopanju italijanske ar,nade v zasedenih pokrajinah in jih slikajo pred Svetom še bolj barbarske kot so bile prej nemške in avstrijske čete. Nadalje piše, da je bil toliko časa mir in nobenih neprilik, dokler niso Slovene'' in Hrvati pričeli organizirati boj proti Italijanom. Eritožuje se raui tega, ker se vedno in povsod čnje, da Italija ne sme stopiti na Balkan. Obesila se je dne 20- pri. slaboumna 21-letna posestnikova hči Ana Kočjaš iz Dolenjega Vrbova, občina Mirna-peč.Spala je s svojim 10 let starim bratom na seniku. Ko se je njen brat zjutraj zbudil zapazi je svojo sestro viseti na vrvici blizu so-be. Hladnokrvno jo je pustil viseti in je šel v hlev krmit živino ne da bi bil o tem dogod-ku koga obvestil. Sele pozneje jo je tam našel sosed posestnik Jernej Šoštar. Mati obešenke je pred leti umrla. Oče je v Ameriki. Vestno zdravilo dela čude^ Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripolnan.^ pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretep ^ ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda Vojni davki silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo Pfi- „ ... da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- io je povsem neovrgljiva resnica. T bna Trin. lekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. pVó ' 4 Ima najboljše Uspehe* ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni lodca. Tri na rje v Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče Se strupa j/ vzrok pomjioževan jn bacilov raznih bolezni povzroča joče otrpnen ja prebavnih organov,fr,, ' jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi ifego samo leena grenka zelišča in naravno r.h.g «Tu) Vlilo. Trinerjeva Grenko Vino, Trinerjeva zdravila se dobijo od danes naprej[edino L eka mah in trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Irinerjev labretoiij pieobložen do ^ moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenmialij z naročili’ Lgovce zdravili in leka> ìe geor želi kupiti Trinerjeva zdravila -p., , prodira do^sedeža bolečin, zato hitro pomaga, pri revniatizi,,,, ralgiji putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadal j« k' *1 |\I| M FNT vrsten pt i izpahuenju, pretegnjen ju,otekli nah itd., in pri 8 » „■, a«T7 W M* *?. 19, ? L»9^9 ' vgn, - » -W- ' W"■ H» —^—v— CHICAGO, ILL -V- ^ 'u. ▲ - DU TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM] neodvisen slovenski tednik IZDAJAMO “SLOVENSKE N 0VICE” / 2ll-7th. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Sloyenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. m ! SLOV. KAT 01, POOP. DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca J9I5 na Calumet, Mich. QLAVNI URADNIKI: predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St_Calumet, Mich. Pcdpreds.: John* Gazvoda, 509 Tam. St_Daurium, Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St......Calumet, ” 11. taj.: Jos It. Sedlar, Lindin LakeAveSt. Lannuni ’ Blagajnik: Jos. Sèheringer/ Oak St----Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,........Calumet, ” NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LogSt......„......Calumet, Mich. John Gosenea, 4055 Klin St............. ” ” Matt Sustanch, Osceola St..........Laurium ’ POROTN1|OJ)BOR. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Matt Straus, 2409 JB St. -Calumet ’ još. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na ,l#vDega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela j ob času nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se dobi j ° vsaki čas od glavnega tajnika. Drnž,bino glasilo so uS!ov Novice.’ Vlada vrača preplačani davek. učitajte pazljivo - Tiče se vaše* ga žepa. Večina Jugoslovanov (Srboy-mlov-Slovencev) je plačala daha svoj dohodek(Income Tax) 1918, dočitn za leto 1919 istanjeni tujci (Non-resident m) plačujejo sedaj ta davek mini delodajalcem, ki ga pobira-iimenu vlade. IVsaka oseba, katere dohodek «določeno svoto,je dolžna pla-odavek na ta dohodek. Imamo I iako miiogo slučajev, ko so preplačali, t. j. plačali več I«obili dolžni. Potrebno je zato Jvsak točno zna, koliko je dol-plačati. Radi tega prinašamo f»j jako kratek in pregleden iz-tiz zakona o dohodninskem fh (Income Tax Law.) Ta iz-pkje potrdil in odobril sam Mssioner of Internal Revenue Fiäkingtotiu. mora plačati davek? jhak prebivalec Združenih Drli* dolžan plačati davek na Modelt. V to sviho so pre-I*' razdeljeni v tri grupe, k državljani Združenih Držav i % »staujsni tujci (Resident A- 10 so ne-državl]ani, kateri Pio v Združenih Državali nameravajo izseliti se iz ^ironia še ne znajo, da-li '° kedaj —če sploh—izseli- ^nastanjeni tujci (Nott-re- 11 Aliens), to so oni nedržav-^ se nahajajo v tej žemlji i8n° in ki nameravajo oditi Otonih Držav. Olajšave 1 DRL PA; dr* fenil> Drža ako so iv morajo_ ani plačati dojeni na 'dohodek od hi jjStìby D]eni,ako mož in žena stana * dohodek od ^00- dete izpod 18.leta ali preko te dobe, ako je jn telesno nezmožno to hti °proS, se, umajo starisi pravil cen j a od davka na Vsako dete, naj isto živi .družine (na p z njim stanuje vsaj /»var &ko Plačuje davek na dohodek *20(10 in ima pravico do ' /a°d plačevanja davka na ^lodka za vsakega otroka (Resident AAiens)imajo iste pravice do olajšav kakor državljani in plačujejo tudi enak odstotek ni čisti dohodek kakor državljani sami Tretja grupa: nenastanjeni tujci (Non-resident Aliens) razdeljena so, v kolikor se tiče J ugoslovanov, na dva dela : Prvi del: V ta del spadajo vsi oni Jugoslovani, ki prihajajo iz sledečih pokrajin: Srbija, Crnago-ra, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Kranjsko,Koroško, Štajersko Goriško—Gradiščansko, Trst in Istra. Vsi Slovenci spadajo torej v to grupo. Državljani teh pokrajin, četudi so tukaj nenastanjen^ tujci, uživajo iste pravice ali olaj. save kakor ameriški državljani. Samo da Kot nenastanjeni tu jci morajo plačati dvakrat več davka na čisti dohodek. Drugi del:V ta del spadajo vsi oni Jugoslovani, ki prihajajo iz Hrvatskoga, Slavonije. Prekmurja Banata in Bačke. Jugoslovanski državljani iz teh pokrajin plačujejo davek, ako so a) neoženjeni, na dohodek od preko $1000 b) oženjeni, ako, mož in žena stanujeta skupaj, na dokodek od preko $2000. Ali nenastanjeni tu jci, ki pri-1 bajajo iz teh pokrajin,nimajo pravice do odbitka za rnafloletne ali nesposobljehe otroke. Vsak poedinec, katerega dohodek ‘presega svoto, zs katero je oproščen od plačevanja davka, je dolžan predložiti izkaz o svojih dohodkih Collector-] u svojega okraja. Ako je njegov dohodek manjši, potom ni dolžan predložiti izkaza. Odbijanje stroškov. Razim prej omenjenih olajšav ima vsak poedinec pravico odbijati od svojega dohodka svote, izdane a stroške in zgube, nasta rednega poslovanja v Državah. Taki stroški so: upravn. stroški poslovanja.izplačane obresi ti, zgube, neiztirljivi dolgovi, zgube na vrednosti, amortizacije in zgube na posestvu. Jo se tiče zlasti trgovcev,obrtnikov in posets-utkov. Nadalje ima vsakdo pravi-co, da odbije od svojega dohodka vse daroveV.i* dobrodelne svrhe. Vsaka oseba, ki hoče,da‘se jej odbije kaka svota radi takih stroškov, mora predložiti izkaz o svojem dohodku, brez ozira na to, ali mora potem plačati kaj davka alj sto, in nenastanjenih tujcev (Nonresident aliens) 12 od sto. Za leto 1919 plačujejo nenastanjeni tüjci(Noi).resident aliens) svojim delodajalcem 7 od sto od svojega dohodka, ločim bodo državljani in nastanjeni tiijci (Re. sklent aliens) plačali 4 od sto. Ta odstotek velja na čisti dohodek do $4000, in sicer pio odbitku onih svot, glede katerih ima dotiòni k pravico do oproščen ja v zmisln gori Omenjenih olajšav. Povračilo denarja. V sl uđa j u, da je oseba plačala več davka kakor je bila dolžna,ima pravico zahtevati preplačano svoto nazaj. To prošnjo za povračilo denarja treba spisati na za to odioče-ni tiskovini (Form 46), ki jo vsak utegne dobiti pri Collector-ju,kjer je bil davkan plačan . K tej tiskovi-ni treba priložiti pobotnico receipt1) od Collector-ja, ki naj dokaže, da je bilo zares jilačano toliko davka. Ta dva sjiisa treba potem poslati na Treasury Department, Washington, D. C., ali pa a to kdo hoče-na podpisani urad, ki ho spise pregledal in poslal na pravo mesto. Plačevanje davka delodajalcem. Vlada nalaga delodajalcem, da odtrgajo od plače 8 od sto onim delavcem,ki so ne-nastanjeni tujci (Non-resident aliens). Jugoslovani, in zlasti Slovenci spadajo med one narode, ki imajo pravico do olajšav,ali treba je n veri ti delo-dajalca(kompanijo),da je poedinec zares iz dotične pokrajine. Da delodajalec he odtrga davek na prvo tisočino dohodna ali več - kakor je pač slučaj—mora delavec izpolniti tiskovino (Form 1115), katera rešuje delodajalca dolžnosti pobiranja' tega davka. To tiskovino more vsak delavec dobiti pri svojem deloda jalcu (kompani- .!>•) Ako je gospodar do sedaj odtrgal 8 od sto odvsega zaslužna tekom 1. 1919, more delavec izpolniti omen jeno tiskovino in takoj dobiti na-zaj vplačani denar. Odhod iz Amerike- Vsaka oseba, ki odhaja iz Združenih Držav, mora imeti s seboj pobotnico receipt , ki potrjuje,da je zares plačala dohodninski davek. Ob enem mora imeti tudi izkaz ee strani svojega delodajalca o zaslužku v 1. 1917, 1918 in 1919. Kdor nima teh izkazov, bo imel sitnosti na luki odhoda. Za nad alj ne informacije naj se vsak obrne na ta 1J rad . Foreign Irnguage governmental Information Service Jugoslav Bureau. New York, N.Y- DRUŠTVENI orami. Slov. Am. Kat. Dr. Sv. Družina S. K. P. D. rta CAL-UtVIETU. Uradniki za leto 1919. Predsednik, it) I i t Glich. Ok St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam,St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak St Podtajnik, Frank Vesel.23II Co Road Blagajnik, John Shutte Odborniki za 2 leti : at Strauss ihae Klobučar in Jos. D. Grahek, Odborniki za eno leto: John Gosenea. John Pechauer, Math Pipan. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenea Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbaultown: Matt Strauss, Za Swedetown:Math Likovieh. Za Stari Tamarack in TamarackNo. 5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip; Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F, Kobe. V slučaja bolezni plača društvo svojim članom $20.00 me* sečne podpore za dobo 6 mesecev ako bolezen traja dalj časa, dob član podporo od Družbe za nadalj. n ih ti mesecev po$20.00 na mesec Vsa.i član se libito zavaruje pri S. K. B. Družbi, za posmertnino za $400.00 ali 800.00 ob enem j6 zavarovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treh prstov na roki ali na nogi $150.00 in mesečni' bolniška podpora $20. na mesec, za nizke aaess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na nie-5c. Za natančnejša pojasnila se je operni ti na preds.,tajn. ali blag. POSEBNOST: Za dobo d mesecev velja pristopnina samo$l. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino. K obilnemu pristopu vabi * Društveni Odbor. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Slovensko - katoliško društvo podpora«.Slovensko SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druStyt na Laurium. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne « dvorani Gosp. Jobe Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1919 Jakob Veitin, Josip Režek Oos R. Sedlar 'John Šuštarič. predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik neodvisno društvo podporno ODBORNIKI ZA ENO LETI: artin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA a LETO: John Gršič, Jos,Vogrin, Jacob Zimmerman Matt Stubler Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bol niski obiskovalci: Jolm Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown in okolico, M artin Štravs za Red Jacket In okolico Jos. R. Sadler Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po 81.00 na dan za dobo f> mesecev in nadalnlh 6 mesecev plačuje Drpžba poj 820.00 na mesec Cela smrtnica ie 1800.00' oziroma $400 kakor se hode kdo zavarovati- Nadalje plačuje družba tudi razne peštodbe zgubo rok, nog tokočes i. I. d K obilnemu pristopu vani Odbor- Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoian URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda Podpredsednik, Alojs'Šimec Taj n Ik, And. Gombach Podtajnik, Jos. Gazvoda Blagamik, John Gosenea ODBORNIKI: Alojs Lavrič, John Kolbuchar Ante Muhič,Alojs Jenif, .los. K hlod ar John Murn. Fran« Šuštaršič. Louis Gazvoda Vratar ,n maršal, Jos,Kočevar BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Bine in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, L Gazvoda, Oak St., Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown In Osceola in okolico; Alois Laurich To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesen bolniške poduore. Vsmrtnine plača vez član 1.00 za pokojnikom, torej e* več članov tem bolje. Društvo je Bedaj za nedoločen l znižalo pristopnino na $3.00 F oslu* Be te prilike ter pristop te k društvo K obilnem pristopu vabi ODBuR. vsledel Združenih Slabi živci i SR povzročajo mnogoštevilne bolezni, g Malo drugih maiadij je, ki so bolj g B trpeče in povzročajo toliko potrtosti ■ S kakor živčne bolezni. Vsled tega je ■ g treba takojšno zdravljenje. Med g B drugimi zdravili, pripravljenimi za g S take slučaje se je 1 SEVERA’S RERVOTON (Severov Nervoton) mnogokrat ob-nesel kot najboljši pripomoček. Pri- B ! poročamo ga vam kot sredstvo y B . slučaju duševne potrtosti, insomnije g ' sii izgube spanja, nervozno izčrpanje ■ ali onemoglost, histerije in nervoz- g nosti sploh. Ojača esiabeie živce, p jih poživlja in tako ojača ves živčni ■ sistem, da more vzdržavati napor m g odgnati bolezni. Naprodaj v. vseh p lekarnah. Céna $ 1.25. W- F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1919. Predsednik, iihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Frank Vessi Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss ODBORNIRI ZA 2. LETI. JohnMusié, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič. Poslanec, Math P’. Kobe. a ršal, Peter Hrebes. Vratar. Math Schweiger. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210— 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Ža Raymbaultown Osceola Swedetown::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Math O Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske eerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za Teto 1919 so Pre^. Jos. Plautz Podpred. ath Strauss Prvi taj. in zaslon. Jbhu D. Zunich Zapisnikar: John Ilenich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Mihael Sunič Jr, John Gosenea in John Ilenich Odborniki za DVE leti Frank Baulich Martin -Štraus; Johu Startz Marša) in Poslanec: Math Kobe ml.’ V sluyaju bolezni s« najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400. za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda Sl000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250 Vsi oddaljeni elani pa zamoreJ>svfl jo bolezen pismeno naznaniti isti dar ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. FARME NA PRODAJ POSOJUJEMO DENAR NA OBDELANE FARME. FRED A. R0PER * Menominee, Mich. W*V4h**»*'«'»»m>*******,|‘4,*+ ' Lično urejeni Palm Garden Na razpolago vedno svež candy, fine smodke, prava evropejska kava, razne mehke pijače in lahek lunch. Priporočam se rojakom v obilen obisk. Peter Majhor, lastnik. Calumet, osma cesta. I*T.I IOV la J EIA LETA Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica * $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti IA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imaio nieni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. ne. s \ \r ' ali otroka preko te tifiti umno in telesno Vzdrževatt se, brez ozira Qaj ta otrok živi. $rupa: nastanjeni tujci Ne smejo ee odbiti stroški za o-in družinsko vzdrževan- sebno J«- Davčni odstotek. Ha vek „a dohodek državljanov in nastanjenih tujcev aliena) tekom leta 1918 je (Resident b od Posebna prodaja . , , V I, v ženskih ni dekliških suknjah ni oblekah. 1|4 popusta LEO GARTNER »? Stari pregovor pravu Da se prepričate kaj da je dobro m »<■1 Ql»»***** ************** peta cesta ************************** Kje da se dobi. Mora te poskusiti. Da dobite sveže meso, poštenoj vago, Jtočno in uljudno postrežbo, idite k'-Muvrinu .in nebode Vam žal. Peninsula Meat Market VOGAL 6 JIIN ELMJOESTE. Rojaki, pristopajte v S. K. F. Družbo. JUNIJ 1919. “SLOVENSKE NOVICE”. list za Slovence v severozapadu Zedinjenih Držav. Izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRÜST0V na Calumetu. Mich. JNAROCJUNA ZA AMERIKO: c.«*lo leto .................... S 2.0 *.» pol leta............ ........... * 100 Za ktoopo in i>ru«o inckkmbtvo: Äa celo leto ............ .$ $ 5.0C. ftli 15 K: <« pol leti ................. $ 1.50 ali 8 Kr Poeatnwzni iz tlel po 5 ct. NAZNANILA (adrertlflements) po degoTOru. ROKOPISI ee ne vraćano. DOPISI brez podpisa «e ne sprejmejo.’ / «lučaju preselitve iz jednega v drugi kraj nsjee warn blagovoli naznaniti staro bivali« Hoiluar ln naročila naj ee dopoiiljajo pod » «eiovooa : Slovenian Publishing Co.. 211"7th Street. Calumet. Mich. “SLOVENIAN NEWS.’ Published every Friday at Calumet, Mich, by i ho “Slovenian'1 Publishing Co., 211 7tl) St Unmet, Mich. The only Slovenk paper in the Northwestern 1. art of the V. W. of America. »UB8CRII "'ON $2.00 per year. 1’he best advertisinj -nedium for Michigan tnneeota and other Western States. ' Advertising rates sent on application. _ Entered at the Poet Office at Calumet, Mich ^ «moon# c.laefl matter. Telefon 0*1» obrne do Mìbb Osterman na Yellow Jacketu ali pa na Mr. Štiglica, Knitting Works, Osceola Str. 'd»i'i«ninnni! leiiMi'—fc im- J CALUMET IN OKOLICA. J - ^wiienni »ii m w. m m m —Gospa Štorklja' se je oglasila ira osmi cesti pri Mr.in Mrs. John Vertin, kjer je pustila krepkega sinčka Karla Mathias. Istolako je obdarovala z mučnim dečkom J osipom družino Johna m Ane Fink na Laurin«), Oastitamo! — Iz vojne službe na Francoskem »e je vrnil Mr. John Benčič Jr. Služil je v artileriji. -—Mr. Joe. Lavrenčič iz Lau-rilima je odpotoval v Flint, Mich., k )er se že nahaja tudi njegov sin Walter. y —Miss Mary Deržaj je prišla v nedel jo iz Detroita na obisk svojega očeta Joe in drugih znancev. Ostala bo tu dal j časa da si nekoliko opomore od bolezni, ki jo je hudo potrla to spomlad. Kakor znano je bil njen brat Joe žrtev vo jne na Francoskem, kar jo je še bolj potrlo. Dobrodošla med nami • m upamo, da jv bo sveži zrak ba-kienega okrožja kmalu zopet spravil k polni meči-. — Mr. Anton Marke! in Mi. m Mrs. Bani Žalec, oba fannerja na J-’Anse, sta se mudila par dni na OalumeUi. — Mrs. Mary Panjan iz Buhi Minn. in sin Math, ki se je pred kratki n vrnil iz vojne službe na Francoskem sta bila zadnji teden tu- n« obisku sorodnika John D. Zuuicha na Yellow Jacketu. Oba aia ne že vrnila na dom. —M iseevs Annie Butala in Mary Osterman, ki ste pred dvetm tedni odpotovali v Itipon, Wis. ste se vrnili nazaj na Calumet. Miss Buttila je dobila brzojavno povabilo od svojega brata Joe, da mu nemudoma |sleai v Houston, Texas. Ole deklici sta se zelo i pohvalno izrazili o delu v tovario pletenin v'Ripon, Wis, in obe bi bile ostale tam, ako ne bi bilo prišlo tako nenadoma ono povabili. Miss Osterman je pri volji iti Muzaj, ako bi mogla dobiti kako svojo sovrstnicojki bi šla z njo de-ut v ono tovarno. Delo je lahko in znažno, ljudje so uljudni, mesi tiče je čisto tn zdravo, plača tud-pnmerno dobra. Ako ktero naših deklet veseli tak« delo, naj se Laurium. —Na oklicih v slovenski cerkvi sta Mr. Steve Kestner iz Jiayin-baultowna in Miss Amalia Mar-zini iz Tamaracka. __ V Quincy rudniku je pones rečil v torek popoldne Michael Oergoli. j’opravljal je tračnico v shaft«-, ko prideta dva skipa, eden od villa eden iz globine.Ni se mogel drugam rešiti, kot da je stopil vmes med oba skipa, ki sta ga stisnila in smrtno poškodovala. Mladenič star 31 let je še le pred kratkim prišel domov iz vojne službe. — Naš bratski list “Hrvatska" poroča, da je v Steeltonu, Pa. umrl lie v. Ante žuvič, ki je bil pred nekaj leti župnik tukajšne hrvatske cerkve. — Iz vojne vrnivši se vojaki bakrenega okrožja so bili vsoboto v vseli tukajšnih mestili, Houghton, Hancock, Hubbell, Lake Linden in Calumet slavnostno pogoščeni od hvaležnega občinstva. Na Cain metu se je udeležilo nad 500 veteranov svetovne vojne popoldanske-parade. Občinstvo,ki se ta je bilo ta dan zbralo na tisoče m tisoje po mestnih ulicah Je burno poijdravljalo svoje junake. Po paradi je bil koncert C. & ii. godbe na Oaliimetskem polju in nagovor veterana Lieutenant Uolonelu Dr. P. Mac Naughtona, ki je bil navdušeno sprejet. Največje veselje pa jo napravil veteranom slavnosten banket v krasno ozaljšani Armory. Mnogi so se izrazili’ Ker nismo imeli na božič purana, ga imamo pa danes namesto. Po banketu je bil pa ples vCollo3seum kterega sò se udeležili skoro vsi veterani. Vsa čast gre popravljanemu odboru, da ni štedil niti s časom, niti z denarjem, da bi na-pravil*ta dan tak, da se ga ‘ bodo vojaki še dolgo let spominjali. Občinstvo je bilo razočarano te v eni stvari. Pričakovalo je namreč, . da bo o-krog četrte ure popoldne priplul nad Calumet zrakoplovec Rowell iz Marquetta. Toda radi -megle in deževnega vremena je moral le-ta polet opustiti. Frišel p a , je na Hancock v sredo popoldne ob peti uri. Razdaljo 84 milj med Mar-Quettoin in ilancoekom je napravil v eni uri in 15'minut. Imel pa je smolo, ko je pristal na zemljo.Ker je bilo v dirkališču, kjer bi moral pristati veliko otrok, se je bal, da bi koga poškodoval, zato se je spustil na zemljo izven dirkališča, kjer, je pa svet zelo neraven m pos ledica je bila, da se je zračnica vsa razbila. Letalec in njegov mehanik nista bila nič poškodovana. bil splošno priljubljen, ker je bi zelo zabaven in šal]iv- Zbolel je za influenco, katere pa ni popolnoma prestal, ker ga ni strpelo v postelji. iz influence pa se je razvila vodenic», kateri je podle-gel. Blagi pokojnik naj počiva v miru za me. Jugoslovan - Ameriški junak. Počaščen z najvišje Ameriško nagrado za junaštvo in Francoskim in Angleškim odlikovanjem. Bilo je dne 9. avgusta 1918 časa ofenzive ob reki Som-Angleži so držali to fronto m vsi njihovi poskusi. da bi zavzeli dober položaj, katerega so bili izgubili, so bili zaman. Nemci s.) jili neprestano odbijali in malone, da je položaj Angležev postal kritičen. Tedaj je dospel tja oddelek 33. ameriške divizije po naporni hoji od 25 kilometrov. V 131 polku te divizije nahajal se je Corporal Jake Alex, katerega pravo ime je Andjelko 8. Mandušic. Ta polk je dobil povelje, da se pripravi za akcijo, ne da bi se odpočil po dol-jgi boji. Njihova naloga je bi. la zavzeti pozicijo, iz katere ki je iintji ie 18. Pad- “jfje dà se nahaja, prosim, da mi blagovolite naznaniti, ali ako .vid sam ta oglas prosim, da se mi ja vi. Pozdrav od Joseph Smuk Box 82 Ely, Minn. C. brat V. Perc umrl. Umrije dne 29- maja v bolnišnici sv. Frančiška v New York u č. brat Viktorin Perc, O. F. M-frančiškan. Pokojnik je bil poslovodja tiskarne oo- frančiškanov, urednik listov “Ave Maria” in “Sloga” ter tajnik Zveze Kat. Slovencev. Bil je silno delaven in pod jote n-mož. Cele noči Je žrtvoval pisateljevanju ter urejevanju listov in knjig. Koledar “A ve Maria” je uredil večinoma vše sam. Spisal je več povesti,katere je izdala Zveza Kat. Slovencev v knjižici “Iz življenja za življenje”. Ravno pred smrtjo je uredil molitvenik “Ave Maria”, z velikimi črkami. Priredil je več iger za naše odre, med katerimi posebno ugaja “Čarovnica”. Na društvenem polju je bil jako delaven. Pokojnik je bil star komaj 35 let, rodom iz Ljutomerskega o. kraja na Sp. Štajerskem. V Ameriko ga je pripeijal Rev. K. Zakrajšek L 1912, ko je šel v domovino po vije patrov in bratov za svoj novoustanovljeni komisarijat-V newyorSki slovenski naselbini je Angleži so bili odgnani in niso mogli nikakor zavzeti. . Napad je začel ob 5 ni pol pop. ravno četrt ure predno so Nemci nameravali zopet navaliti, da bi pritisnili Angleže še bolj nazaj. Sovražnik je bil dobro pripravljen. Na vsakih deset Amenkancev je bila po ena nemška strojna puška, duerni niso naši. imeli niti ene strojne puške. Obe sili sta trčili na bojnem polju. Nemške strojnice so sipale ogenj besno in neprestano. V platoon-u, v katerem se je nahajal naš Mandušic, je bilo 257 ljudi, ali po kratkem času jih je ostalo v la sta častnika, padli so vsi naredniki. Kakor koprol je on prevzel poveljništvo svojega oddelza, stopil je na čelo svoje male čete, zavkazal, naj polovi ca n j ili krene na desno in druga na levo, ker se je bilo bati, da ako bi vsi prodirali v ravni črti, ne bi ostal živ niti eden. S tem se je izognil ognja nem -Škili..strojnih pušk in sam je nato navalil med nemške postojanke. Zašel je v gnezdo nemških pušit m, ne da bi dolgo premišljeval, zagnal se s svojo veAo četo med I-1 •’ y I vrste sovražnika. Četvorico je prebodel in ob petem se njegov bajonet prelomi. Bil je to nevaren moment, a on se spomni junaštva svojih prednikov, obrne puško in udri s koncem puške po trdih nemških lobanjah. Devetorica njih je poljubila mater zemljo, m 17 ojilj j4? zavpilo “Kamerad”. Štiri nemške strojne puške so bile njegove, alj to število je kmalu naraslo na devet, ker so njegovi verni tovariši vsled njegovega povelja zašli med druga nemška gnezda, kjer so tudi pobrali lepo število ujetnikov. Onega dne so Nemci prvič zagledali Amerikance na oni fromi, in so to srečanje drago plačali, s 509 mrtvih in preko 800 ujetnikov. Število zavzetih btroj-nih pušk in topov je presegalo stotino. Ameriške čete so preko-rakale reko Somme in zadobile tri in pol kilometra zemlje. Za ta sijajen in junaški čin je bil naš Mandušic odlikovan z največjim odlikovanjem, ki ga Združene Države morejo podeliti, to je CONGRESSIONAL M ED a L OF HONOR. To odlikovanje mu je predal sam poveljnik ameriške vojske na Francoskem, geneaal Pershing, dne 22. aprila t.l. — Medalja predstavlja zvezdo s sliko Zmage in lovorjim vencem ter napisom -‘U. ». A.” 'Zvezda visi ob Naznanilo. Uradnikom in odbornikom samostojnega podpornega društva sv.Mihaela se tem potom naznanja da naj se zberejo v nedeljo dne 15. Junija takoj po prvi sv. maši v navadni dvorani k pregledu društvenih knjig in trimesečnih računov. Brataki pozdrav \ TAJNIK. na Poročilo stanja objsklepu poslovanja 12.maja 1919 Izvleček iz poročila denarniškega komproleVja. IMOVINA. Posojila in diskonti $019 457.50 Bondi Zdr. Držav in drugi in delnice 232.123.00 Bondi za dovolitev poštno hranilnih vlog 0,000.00 Bonds Svobode in Certifikati zakladnice Z.Dr.47,448.88 Nepremično posestvo in pohištvo Druga la6tovana nepremična posestva Dolg zakladnice Zdr. Držav Gotovina na roki in bankah. ' 74,5000.00 3.000. 00 5.000. 00 337,356.11 $1,324,885.55' Potrebuje se delavcev poljih sladkorne pese. The Menominee River Sugar kompanija potrebuje še 10 družin za delo na slad, kornili poljih. Mi plačamo $24.00za aker, prosto vožn jo za vas in prevoz pohištva, prosto hišo, prosto kurjavo, prost vrt. Za nadaljna pojasnila se ogla. site pri.G. ^SElBERTU, Ml C H IGA N HOTEL, CALUMET V PETEK, SOBOTO IN NEDELJO VEČER MED 0. IN 9. URO. Išče se mož -z družinami za delo na farmah sladkorne pese. Damo prosti prevoz di užini in za pohištvo. Dela dosti za vse člane družine in smer na kontract za en aker. Tudi po žetvi je dovolj dela na bližnjih farmah. Hišo in kurjavo preskrbimo mi zastonj. Podnebje je zelo ugodno. Farme se nahajajo v VVis-Čonsimi in Minnesoti. Za podrobnosti se oglasite pri T. N. KING, Knauf Hotel, Houghton. Kapital Prebitek Nerazdeljeni dobiček V prometu Dolg bankam Vloge OBVEZNOSTI $100 000.00 . 25,000.00 42,358.58 98,200.00 4,065.50 1,055|261.47 H,3 24.885.ÒÌT Prva Narodna Banka NA LAURIUM Promot čez $1,200,000-00 PROSTO! PROSTO! Pri vsakem nakupu ene obleke -suita- dam popolnoma brezplačno EN PAR HLAČ, ki so ravno one cene, kakor nar«, čena obleka. Nadalje imam popolno zafogo moških, deških in otroški! oprav in čevljev, po najzmernejših cenah. Pridite in se sami prepričajte. Jos Vlasich Store B 611 Scott St. Calumet, Mich. IŠČEM GOSP. Joe Jakleviča "I doma iz Metlike, Dolenjsko. Pred leto dni bil je tukaj na Ely, Minn Od onega časa ni ne d uba ne sluha od njega. Jaz nižje podpisani” imam mu naznaniti zelo važn' stvar, Ako kateri od ìojakov ve. rT ' krempljih ameriškega orla in vs© skupaj ob plavem traku s 13 zvezdami. Naš Mandušic je dobil tudi francosko odlikovanje, Medaille Militaire, katero more dobiti samo maršal ali prostak. To odlikovanje mu je predal francoski generalissimus maršal Petain dne 12. maja tega leta. Istočasno mu je predal tudi drugo odlikovanje “Óroix de Guerre. ” Niti Angleška ni pozabila našega junaka in mu je podelila medaljo “For distinguished conduct in the Field.” Ko je 131 polk dospel v New York, je governor države Illinois kot bivši poveljnik . tega polka pozdravil junaštvo, s katerim se je polk odlikoval na Francoskem, zlasti pa Mandnšiča, s katerim se je na dolgo pogovarjal . Naš Mandušic se je rodil v Rrizreihu v Stari Srbiji, kjer ee je že kakor dete navadil boja za pravico in slobodo in je sodeloval pri oslobojenju od turškega nadvlad ja. Drugič je prišel v Ameriko po Balkanski vojni in je takoj postal državljan Združenih Držav. Stanoval je v Chicago, kjer še sedaj ima brata Antona, na 4350 S. Ashland Avenue. Naš junak Andjelko je ponosen, daje a meriški državljan in sin naroda, ki se je vedno boril za slobodo in pravico, dobil odlikovanje in priznanje, kakor malo kdo drugi. On je predstavitelj velikega števila naše mladine, ki se je odlikovala v tej vojni, ne da li bila v srečnem položaju izkazati se, kakor je bil en. Naj živi naš junak, Andjelko S. Mandušic. SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI _ MAZILEC -Embalmer- Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajih pogreb«. Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani. PETER MADRONJCH. 415 Šesta cesta Phone Štev. 313. Calumet. ttr♦♦♦ » »♦ ♦ !■ * i- -f WW'H-HH-l-t'm-W'WI It* POPRAVLJANJE POSLOPJA. Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da sva začela na svojo roko z popravljanjem hiš in druzih poslopij v vseh strokah kakor: Barvanjem, lesenim popravljanjem, pleštrajnem, cementiranjem in sploh vsem delom v tej stroki. Kontrakte sprejmemo na debelo in drobno. Naročila objavite lahko JOE KOČEVAR, 211 7th St. ali pa JOHN PLAUTZ, Box 584. KOČEVAR in PLAUTZ - SETINA Calumet, Mich. !! NAZNANILO !! Nova in popolna zaloga biciklov raznih modelov po zmernih cenah. Agencija za občeznane “Indian” motorcikie. (mamo tudi vedno na rokah vs dele za popravo in nadomestilo gori omenjenih. Za krste, ženitpine, pogrebe, ali izlete imamo avtomobil vsaki čas na razpolago za v najem. Vse poprave po zmernih cenah. Gorshe Bros. 429—Peta cesta, nasproti N- Reding & Sons prodajalne. 4-4“P++-J--r^+4--l-++++-r+++ -W-M-4-» < | $ NAPREDEK Kranjevni napredek ‘in napre= dek finančnih inžtituticij je eno in isto, Ta močna, od dežele potrjena banka je v poziciji podati idealhh finančne, usluge in protekcijo Michiganskem.stano-valcem. Vabimo Va3 uljudno na pogovor z našimi uradniki. Točno in uljudna postrežba Vam vsaki čas na razpolago CALUMET STATE BANK. Calumet, Mich. Na Calumetu 24 let W. E. StecKbauer Izdelovalec UMETNIH SUK Cor-5ln Qak Cesta Phone 678-J Calumet, Mich Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter ,, bro znan med Slovenci- Pr'P°r se v slučaju potrebe, krste in ženitnine- 201-• 6- cesta Calumet Mich' istotak®1 Tel-2*