?5§ERI$KA DOMOVIIMA t/Ojn eotf'i ro¥iynX?A°ne anmf‘1^ AM€WCAN IN SMRfT m LANGUS ONLY mm e n I e /« m— n o mm e NO. 155 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 15, 1967 SLOVENIAN MORNING NCWSPAPGR STEV. LXV — VOL. LXV Beg s podeželja v mesia še ni končan Mehanizacija kmetijstva izloča potrebo po človekovi delovni sili. Ta odhaja v mesta v upanju na zaslužek. NEW YORK, N.Y. — Nekaj federalnih uradov se stalno peča z vprašanjem, zakaj se prazni naše podeželje in kdaj se bo prelivanje prebivalstva v mesta zaustavilo. Mestna občina v New Yorku je ta poročila zbrala in sestavila pregledno sliko preseljevanja v zadnjih dveh desetletjih. Pregled trdi, da je bilo še 1. 1942 na deželi skoraj 29 milijonov kmetijskega prebivalstva, leta 1962 ga je bilo le 14.367.000, 1. 1965 ga je bilo pa le 12,633,000. Po mnenju strokovnjakov bo število prebivalstva padalo še okoli 20 let. Padalo bo pa zato, ker se kmetijstvo zmeraj bolj mehanizira, farme pa obenem postajajo večje. Mehanizacija je zajela skoraj vse vrste pridelovanja deželnih pridelkov in dobiva velikokrat že industrijski značaj. Isto velja tudi za rudarsko industrijo, ki se večinoma nahaja na deželi. Tudi tam prevladuje mehanizacija, z njo vred pa racijonaliza- j cija obratovanja, kar omogoča obstoj samo velikim podjetjem. Temu primerno pada tudi število črnega poljedelskega prebivalstva, 1. 1962 ga je še bilo 1.739.000, L 1965 pa le 1,518,000. Glavni razlog za beg v mesta so seveda obupne gospodarske razmere za male ljudi na deželi. Tam mora velik odstotek družin shajati z manj kot $1,000 na leto, družine z dohodki pod $2,000 na leto so pa v večini. Da še zmeraj ostanejo na deželi, razlagajo poznavalci razmer s tem, da so te družine že obupale nad možnostjo, da bi si s preseljevanjem zagotovile boljše življenje. Ni pa na deželi še nobene ustanove in nobene akcije, ki bi takim družinam pomagale z dobrimi nasveti. Kar je takih slučajev, jih je treba smatrati kot izjeme od pravila. Now grobovi Mary Trepal V nedeljo je umrla v Lake County Memorial Hospital West 81 let stara Mary Trepal z 809 E. 154 St., vdova po pok. Johnu, mati Mary Roll, Johna in Olge Suponcic, 6-krat stara mati in 3-krat pramati, rojena pri Novem mestu na Dolenjskem, od koder je prišla pred 65 leti. Pokojna je bila članica SNPJ št. 142 in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Berlin praznuje žalostno obletnico BERLIN, Nem. — Preteklo soboto, 12. avgusta, je poteklo 6 let, odkar je Berlin razdeljen med svobodni in komunistični svet. Ta dan je bil namreč postavljen znani “berlinski zid”, mesto pa razbito na svoboden 2ahod in podjarmljeni vzhod. Čeprav teče čas hitro, komunisti ne kažejo nobenega veselja, da bi dovolili svoboden osebni Promet med obema deloma. Ulbricht se sedaj jezi na bonnsko vlado, ker je pregovora Romune in Čehe, da so z ftjo obnovili gospodarske stike in s tem prekrižali vse diplomatske poteze Ulbrichtovega režica, ki je hotel še naprej izoli-rti Zahodno Nemčijo od satelitskih držav. Ker mu je to spod-ktelo, se znaša nad nedolžnimi Berlinčani. Taka je pač komuni-stična politika. Papež iiitgfftadjonaimra vedsko certesie tsprav® VATIKAN. — Vatikanska u-prava ni ravno majhna, saj šteje okoli par tisoč uslužbencev. Organizacija vatikanskih uradov pa ni ravno vzor sodobnosti, v njih prevladuje še zmeraj tradicija, ki sega nazaj v stoletja. Povrhu pa prevladuje v njej tudi po stoletni tradiciji italijanska duhovščina, ki ji je po večini zelo tuje stvarno stanje po svetu zunaj Italije. Da to škoduje cerkvi, je jasno. Zato je že par papežev poskusilo internacionalizirati in modernizirati upravo. Njim se je pridružil tudi sedanji papež Pavel VI. Na lastno pobudo je izdal o-krožnico, kjer .predpisuje 12 kongregacijam, ki so steber u-prave, da morajo v svoja vodstva privzeti še po 7 škofov ali nadškofov, ki vodijo škofije v raznih deželah, kjer živijo katoličani. Vodstva kongregacij morajo stopiti takoj v stik s škofijskimi skupnostmi v posameznih državah in izvedeti, kdo bi bil primeren kandidat za člana kongregacijskih vodstev. Papež pripravlja dalje obsežno reformo gospodarskega poslovanja Vatikanske države, ki je sedaj razdrobljeno na 6 različnih uradov. Reorganizirano bo tudi državno tajništvo, ki vodi vatikansko diplomacijo. Da bo reorganizacija zadela na razne privilegije in ambicije, pa tudi zastarela stališča, je razumljivo, tudi vatikanski usluž- Saigonski časopisi ne zaupajo vojaški vladi četudi je ta ukinila cenzuro, piše časopisje skrajno previdno, da se ne bi zamerilo vladi. SAIGON, J. Viet. — V saigon-sko-vietnamski republiki je 29 dnevnikov, ki so do 20. julija bili pod kontrolo vojaških cenzorjev, ki so svoje “pravice” izrabljali zelo brezobzirno. 20. julija je pa general Ky na ameriški pritisk cenzuro odpravil, toda saigonski dnevniki ne verjamejo generalu. Pišejo še zmeraj tako previdno kot preje, saj ne vedo, pod kakšen režim bodo prišli po volitvah 3. septembra. Značilno je, da se do sedaj še ni noben časopis postavil na stran tega ali onega predsedniškega kandidata. Ne upajo podpreti civilnih kandidatov, vojaških pa ne marajo. Med tem je general Ky zopet razburil Amerikance. Do sedaj je vodil akcije za pacifikacijo vietnamski general Thang. Je med redkimi saigonskimi generali, ki uživa zaupanje ameriških oblasti. Ravno tega generala je pa sedaj Ky odpoklical od dela na pacifikaciji in mu dal mesto šefa generalnega štaba vseh saigonskih oboroženih sil. Obenem mu je dal nalogo, da preganja korupcijo med generali. Thang je dobil torej novo čast in novo nalogo, kar se lepo sliši, menda je pa stvarnost drugačna. General Thang je namreč kot voditelj pacifikacije spodil s svojih mest kakih 30 guvernerjev, ki so uganjali korupcijo v svojih provincah. Guvernerji — večinoma oficirji — so seveda imeli vsak svojega pa-trona med saigonskimi generali. Ti so pa sedaj poskrbeli, da je Thang moral zapustiti delo, ki je bil zanj kvalificiran v a-meriških očeh. Tri Quang se spet oglasil SAIGON, J. Viet. — Vodnik bojevite struje med budisti menih Tri Quang je lani grozil, da se bo postil dotlej, dokler ne bo odstopil Ky z vlade ali pa bo on od gladu umrl. Ko je bilo jasno, da Ky ne misli odstopiti, je Tri Quang “na ukaz” najstarejšega budističnega meniha svoj post opustil in se umaknil iz javnosti. V tem času je bila Budistična cerkvena organizacija delno preurejena in po njeni novi ustavi, katero je pretekli teden podpisal predsednik republike gen. Van Thieu, je dobila odločilno besedo zmerna skupina. To je izgleda bonca Tri Quanga tako razburilo, da se je znova pognal v javnost. Včeraj je pozval na tiskovni konferenci gen. Thieua in Kyja, naj odstopita kot kandidata za predsednika in podpredsednika republike in omogočita deželi, da si bo izbrala res svobodno svoje vodstvo. Tri Quang je govoril, da je Budistična cerkev zatirana in da bo položaj za njo še slabši, če bosta ostala na čelu republike gen. Van Thieu, ki je katolik, in maršal Ky, ki je sicer budist, pa se za bonca Tri Quanga nič ne meni. IZRAEL H0CE GOVORITI Z ARABCI BREZ POSREDNIKOV Zunanji minister Abba Eban je sinoči na tiskovni konferenci s tujimi poročevalci izjavil, da imajo Arabci samo dve izbiri: neposredne razgovore z Izraelom o miru ali pa ohranitev sedanjega stanja na črtah premirja z Izraelom. JERUZALEM, Iz. — Na prvi tiskovni konferenci s tujimi poročevalci po vojni z Arabci je zunanji minister Abba Eban povedal jasno in odločno, da Izrael ne mara nobenih posredovalcev v svojih odnosih z Arabci. Vsak poskus posredovanja sedanje stanje le zavlačuje, ker daje Arabcem upanje, da se bodo iz zagate rešili brez neposrednih razgovorov in brez formalnega priznanja Izraelske države. Eban je povedal jasno, da imajo arabski sosedje Izraela le izbiro: ohranitev sedanjega stanja na mejah z Izraelom ali pa neposredna mirovna pogajanja z določitvijo dokončnih meja. Kakšne naj bi te meje bile in kje naj bi potekale, izraelski zunanji minister ni povedal._ med /z Clevelanda in okolice Zapovedan praznik— Danes je zapovedan praznik Marijinega Vnebovzetja ali Veliki Šmaren. Iz bolnice— Znani rojak Jakob Resnik, 3599 E. 81 St., se je po 17 dneh vrnil iz St. Alexis bolnice in se zdravi doma. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave. Pozdravi s Havajev— Odvetnik Frank A. Opaskar pošilja pozdrave s Havajev, kjer je bil na konvenciji Ameriške odvetniške zbornice. Od tam je odpotoval na Japonsko na razgovore s predstavniki Japonske odvetniške zbornice. Denar je izginil— Mrs. Jennie Zelko, 5902 Prosser A ve., jev soboto zvečer okoli Poskusi posredovanja arabskimi državami in Izraelom benih posredovalcev, a ne bo po šestdnevni vojni v začetku pristal na nobeno izmikanje,1 g gg gkr0piia na vrtu, med tem junija niso naleteli pri Izraelu; ampak hoče neposredne razgo- je v na mjzj pUStjia de. vore z arabskimi sosedi o ure- narnico s $60. Ko se je vrnila v ditvi bodočih odnosov in dolo- hiŠ0j je denarnica izginila. čitvi bodočih meja. Dokler se i . . , , ± , i Tekmovanje SSK— arabske države za take razgovore | S]ov športni klub prireja y ne odločijo in dokler ne bodo ti usoešno zaključeni, bodo na ugoden odmev. Ta je od vsega začetka zahteval neposredne razgovore z arabskimi sosedi in njihovo uradno priznanje obstoja Izraela z vzpostavitvijo miru in določitvijo jasnih meja. Arabci to zahtevo Izraela odklanjajo in ponavljajo vstrajno svojo odločnost “pognati Jude v morje”. Doslej so v treh vojnah lahko ugotovili, da za to niso sposobni in da je čas, da se z novim položajem sprijaznijo. To je arab-svetovala tudi njihova podpornica Sovjetska Oster protest Moskve Peipingu dosegel izpustitev ruske ladje MOSKVA, ZSSR. Včeraj skjm državam so Kitajci “izgnali” rusko trgovsko ladjo Svirsk iz; Dairena, kamor je ta pripeljala rusko bla- j Arabske države se s stvarno-go za Kitajsko in naložila tam sj.j0 n0£ej0 sprijazniti, otepajo sol, da jo popelje v Vladivostok. ] S(J vsakjd neposrednih stikov z Rdeča garda je tri dni preje za-' Izraelom) ki bi utegnili pome-jela ladijskega kapitana Koržo-in-^- njegovo dejansko priznanje, ga pretepla, ko ji ni ma- je izraelski zunanji mini- ster Abba Eban sinoči povedal Arabcem preko na tiskovni konferenci zbranih tujih časnikarjev, da Izrael ne bo sprejel no- benci so namreč ljudje kot mi vsi. Zato se lahko zgodi, da bodo papeževi odloki objavljeni šele druge naprave. Ta napad je iz-v bližnji prihodnjosti, akoravno so baje že dognani do vseh podrobnosti. va in ga pretepla, ko ji ni ral izročiti mornarja Nikolaja Ivanova, ki je odklonil medaljon z Maom in s tem “razžalil vodnika rdeče Kitajske”. Rdeča garda je kasneje vdrla na rusko ladjo, odvedla z nje Ivanova, kapitana in še dva dru- En-laju. Rus je zagrozil, da bo ga mornarja ter vse ponovno : nje§ova vlada izvajala hude po-pretepala. Na ladji je razbila j sledice, če ne bo ruska ladja v radijsko anteno in še nekatere Dairenu takoj izpuščena. Kitaj uspešno zaključeni, izraelske čete ostale na črtah premirja, ki so jih v šestdnevni vojni z Arabci dosegle. Izjava Ebana je nekak posredni odgovor na poskus Titovega posredovanja pri arabskih državah, v okviru katerega naj bi se izraelske čete umaknile z zasedenega arabskega ozemlja na temelju jamstva za izraelske meje od strani štirih velesil, ZDA, ZSSR, Francije in Velike Britanije, ali pa Združenih narodov. Izrael je videl, koliko so taka jamstva vredna in se na nje ne mara več zanašati. Titov “mirovni načrt” je tako propadel, še predno so mogli Arabci do njega zavzeti končno stališče. četrtek, 17. avgusta ob 7.15 tekmovanje v putt-putt na 222 Euclid Avenue. Vsi člani in prijatelji prisrčno vabljeni! Ike zavrača kritike letalskih napadov na cilje blizu Kitajske zval neposredni protest predsednika ruske vlade Kosygina ci so rusko ladjo včeraj uradno “izgnali” iz kitajskih voda, potem ko so vrnili na njo kapitana predsedniku kitajske vlade Ču- in vse tri mornarje. Nemški kancler Kiesinger na obisku pri predsedniku Johnsonu Jasno in toplo. Najvišja tem-^atura 85. CLEVELAND, O. — Ako ne bi bil sedanji sestanek med predsedn ikom L. B. Johnsonom in nemškim kanclerjem dogovorjen že pred meseci, bi ga najbrže niti ne bilo. Oba državnika si pač trenutno ne moreta kaj prida obetati, kajti oba sta v istih škripcih, diplomatskih in gospodarskih. Preprostejši so gospodarski, čeprav so viri zanje drugačni v Ameriki in drugačni v Nemčiji. V Ameriki se bojimo inflacije in prenapete konjunkture zaradi primanjkljajev v federalnem proračunu in plačilni bilanci. Johnson mora gledati, da primanjkljaje vsaj zmanjša, ako že ne čisto odpravi. Zato bi rad imel od Kongresa nove davke. Ne vidi namreč možnosti, da bi zmanjšal federalne izdatke. Le malo stezic mu je na tem polju odprtih, na primer zmanjšanje naših oboroženih sil v Nemčiji. V Nemčiji je položaj ravno nasproten. Tam je minula doba nemškega gospodarskega čudeža, nemška konjunktura se je začela krhati, deželi gro- zi strah pred gospodarsko krizo ali vsaj zastojem. Vsi Nemci ne verjamejo v krizo, toda niso v večini. Vlada pa mora računati z javnim mnenjem takim kot je. Zato hoče zavreti vse pogoje za krizo z edinim sredstvom, ki ga ima: zmanjšanjem federalnega proračuna. Ta se da doseči samo na en način: zmanjšati izdatke za narodno obrambo. Nemčija ima sedaj 450,000 mož pod orožjem. Del nemške javnosti pa trdi, da bi bilo dosti, ako bi jih bilo pod orožjem 200,000. Nemški generali se protivijo, ti niso navajeni na poraze tudi v parlamentu. Zato je dr. Kiesinger v velikih škripcih. Rad bi Johnsona pridobil za idejo o zmanjšanju nemških čet v NATO. Johnson bi bil za to idejo, ako se obenem zmanjša tudi število ameriških divizij v Nemčiji. Temu se pa zopet protivi nemška javnost in nekaj njenih prijateljev v Ameriki. Tako bi Johnson in Kiesinger oba rada isto: manj stroškov za NATO čete ameriškega in nemškega porekla v Nemčiji, pa stojita oba pred pregradami, ki jima tega vsaj za sedaj ne dovoljujejo. Morda v prihodnjosti? O tem se bosta verjetno pogovarjala in tudi sporazumela. Pogovor o De Gaullu? Seveda bo, toda oba državnika vesta, da se število ovir za generalovo politiko v sami Franciji veča. Počemu torej napenjati sile proti De Gaullu, ako nihče ne ve, kako bo Francija sama spodkopavala pretirana generalova stališča. Najbolje je torej čakati. Pogovor o Rusiji? Seveda bo, toda zasenčilo ga bo vprašanje polit ične bodočnosti rdeče Kitajske. Nihče ne ve, kako se bo sukala politika na Kitajskem, od nje je pa odvisna sodobna ruska politika in ne morda od Amerike, NATO, V i et n a m a, Srednjega vzhoda itd. Oba državnika bosta lahko obravnavala razne mogoče alternative, toda sklepov ne bosta upala delati. Obravnavala bosta gotovo tudi celo vrsto drugih problemov, ki pa niso tako važni kot gornji. Govorila bosta verjetno tudi o Titu. Tito bi namreč ze- lo rad obnovil redne diplomatske stike v bonnsko vlado. Išče posrednikov, ameriška diplomacija je že parkrat rekla v Bonnu, da bi bilo dobro, da Tito pošlje svojega poslanika v Zahodno Nemčijo. Nemške vlade se niso dale pregovoriti. Johnson bi verjetno rad zopet sprožil to vprašanje, ker upa, da bi Tito lahko podprl tisto strujo v mednarodni politiki, ki bi rada mir med Izraelom in Arabci. Pa se zdi, da Tito ne bo na svoji poti po arabskih deželah dosti opravil. Povsod ga je domača javnost pozdravila s klici: Živijo vojna z Izraelom! in ne Mir v arabskem svetu! Zato se Johnson ne bo preveč potegoval za Tita, saj ve, da Titova pot ne bo pomagala k miru med Kairom in Tel Avivom. Tito je pač imel smolo, je nekaj dni prezgodaj odjadral med arabske prijatelje. Ako bi bil počakal, bi se morda Johnson bolj vnemal za Titove želje. Trenutno pa Amerika ne more pričakovati koristi od Titove diplomacije, zato ne bo lomila kopja zanjo in njene želje. WASHINGTON, D.C. — Bivši predsednik ZDA Eisenhower, ki i je včeraj zapustil po 10 dneh Walter Reed bolnico, je odobril letalske napade na vojaške cilje tik ob meji rdeče Kitajske, proti katerim je posebno ostro protestiral načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora Fulbright. Označil jih je naravnost za “nevarne in nore”. Ike je na tik-*■ sovni konferenci te napade odo-Hudim izgubam V.Viet-(brjj p0Zvai obe stranki, naj namu kriva prehitra | vietnamsko vojno in njeno vo-rotacija 1 denje izločita iz svojih medse- WASHINGTON, D.C. — Naši bojnih političnih bojev, ker je vojaški krogi so postali zaskrb- to vprašanje vse dežele, ne le Ijeni nad velikimi zgubami na en stranke. ubitih in ranjenih v Vietnamu. | Proti razširjenju letalskih na-Če računamo te zgube na vse padov na vojaške cilje v Sever-vojake, kar jih sodeluje v viet- nem Vietnamu tekom pretek-namskem vojskovanju na su- tedna so se oglasili tudi hem, morju in v zraku, potem sen- G. H. Percy, sen. M. Mans-odstotek zgub res ni velik. Čisto f-eld, sen. ^ooper, sen. S. Young drugačno sliko pa dobimo, ako m ve^ kongresnikov. Sen. E. število zgub primerjamo s števi- Dirksen, vodnik republikanske lom vojakov, ki aktivno sodelu- manjšine v Senatu, je letalske jejo pri vojaških operacijah. V ™Pade na področje ob meji Ki-takih slučajih pa narastejo zgu- tajske in na pomembne vojaške be na ubitih in ranjenih do 17G |cilje v neposredni bližini Hanoja na leto! Na drugi strani je pa tudi res, da nad 95% ranjenih ozdravi in se povečini vrača na fronto v aktivno službo. Na vprašanje, zakaj tako velike zgube, odgovarjajo vojaški krogi, da je temu kriva prehitra rotacija vojakov na frontah. Resda je vsak vojak po možnosti temeljito pripravljen in iz-vežban, vendar pa vežbe v vojašnicah in na manevrih še ne dajo tega, kar je vojaku treba vedeti v bojih na frontah. Tega se šele nauči v praktičnem vojskovanju. Ko pa to zna, poteče njegova doba in se umakne s front, na njegovo mesto pa pride novinec. Tako je sedanji sistem rotacije bistven vir naših zgub na frontah. Ni pa še nobenega splošno priznanega načrta, kako bi se ta hiba v tehniki vojskovanja v Vietnamu dala odpraviti. ------o----- Le eno petino MANCHESTER, N. H. — V državi New Hampshire je obdelano le eno petino vse površine. in Hajfonga odobril. Bela hiša in Pentagon zavračata trditve, da bi pomenilo razširjenje letalskih napadov na nove vojaške cilje v Severnem Vietnamu razširitev vojne in da bi predstavljalo povečanje nevarnosti za vojno s Kitajsko. Bohvedovalni kotiček Tajnica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ želi zvedeti novi naslov Ivana Cukona, ki je živel na 16432 Brodack, Cleveland, O. 44110, pa se preselil nekam v okolico Sv. Vida, pa ji pozabil poslati novi naslov. Naslov naj sporoči na D. Ferra, 444 E. 152 St., Cleveland, Ohio 44110 ali pa naj kliče KE 1-7131. Več žensk WASHINGTON, D.C. — V naši deželi se rodi povprečno stalno precej več dečkov kot deklic, vendar je število žensk večje od števila moških, ker ženske povprečno dalj časa žive. 2' SHERISKA DOMOVINA AUGUST 15, 1967 mmviM ^.vvvii 6117 St.Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year črnske manjšine veliko storiti. Kar pa storimo, delajmo z cesto, nove pa čisto vzporedno, dobro voljo in ne z zabavljanjem, ki vali na nasprotnika vso odgovornost. Tudi to lahko pripomore k pomirjenju naše javnosti in te nam je trenutno še najbolj potrebno. Iz sedanjega razburjenja se lahko rodi le še večje zlo, ako'pevski kor, da je stal skoraj ob ne spravimo razburjenja v prave meje. Temu cilju so na-j glavnem oltarju, je bil komaj za menjene te besede. en meter dvignjen nad cerkve- je nastala med obema prazna zagozda med glavnima oltarjema. Tja je umetnik namestil na tla in odprt tako, da se je videlo nanj od vseh strani. Na željo p. Kazimirja sem v Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 155 Tuesday, Aug. 15, 1967 Od črne sile do črne države? Že dolgo je vrelo med našimi črnci. To smo čutili še pred 1. 1954, ko je vrhovno sodišče načelno odločilo, da je v javnih šolah prepovedana segregacija katerekoli vrste. Od takrat naprej je bilo vprašanje črnske ravnopravnosti zmeraj na dnevnem redu, včasih mu je prevroča deoata dala obliko hudih manifestacij in demonstracij, tudi kri je tekla v takih slučajih, večkrat je tudi gorelo in streli so padali iz zasede. Vse je pa takrat kazalo, da to ni posledica nekega načrta, da je vse prišlo samo po sebi^kar obenem. Zadnji izgredi so pa pokazali vse bolj za črnsko ravno-pravnost v novi luči. Boj je dobil novo obliko; demonstracije, izgredi, razbijanje tuje imovine, kraje, ropi, požiganje, streljanje iz zased, vse je bilo povezano in namigovalo na verjetnost, da neka nevidna zakulisna organizacija vodi vse te akcije in spreminja ulice ameriških mest v gverilska bojna polja. Vzplamtelo je istočasno tudi geslo; proč od integracije z belo raso, nazaj v segregacijo, v črni izolacijonizem, v črno državo! Tako je boj za civilne pravice dobil čisto nov namen: pomagati črncem, da se ločijo iz bele ameriške skupnosti in postanejo sami zase, povezani z belo raso le v najnujneših stvareh. To je politična filozofija črnskih voditeljev Carmichaela, Browna ter podobnih. Ker so sami preslabi, da bi svoje ideje uveljavili v Ameriki, kjer živi 80% belih Amerikancev, so hitro poiskali zaveznike. To ni bila težka naloga. Levičarji vseh vrst s komunisti na čelu so se jim kar ponujali. Tako smo prav hitro videli, kako bojni klici ameriških črnskih zagrizencev odmevajo po vsem svetu, od Havane do Peipinga, od Moskve do Čadskega jezera. Da bo zmeda še večja; ameriško časopisje naravnost tekmuje, kako bi vse te dogodke napihovalo. To pa zopet daje potuho črnskim zagrizencem in njihovim levičarskim prijateljem in zaveznikom, da s še večjo vnemo agitirajo po vsem svetu za svoje ideje. Da pri tem slikajo ponašanje ameriške bele rase v najgrši luči, se razume samo ob sebi. Ameriška javnost je na vse to reagirala kot ponavadi: kadar je tekla kri, kadar so gorele hiše, kadar so padali streli iz zasede, kadar so bili ropi na dnevnem redu, se je razburjala; ko se je vse pomirilo, se je pomirila tudi ona. To se ponavlja od tedna do tedna, kadarkoli izbruhnejo izgredi. Vendar je mir naše bele javnosti le navidezen. Bela rasa ne pozablja dogodkov, le nerada o njih govori, misli pa nanje. Ne misli pa ravno s primerno objektivnostjo. Razočaranje nad dogodki je ostalo v njej, rodilo je nezaupanje, večkrat pa celo kar naravnost sovraštvo. Zmeraj pogosteje padajo na črnce opazke, ki jih pred nedavnim še nismo slišali in bi morali iti nazaj v prejšnje stoletje, da bi jih našli v navadi. Ravno to je pa slabo. Strasti niso nikoli dober svetovalec za naša ravnanja. Zato jih je ireba zatreti in pomagati zdravemu presojanju do zmage. Če kdaj, nam je to potrebno ravno v teh dneh. Najprvo se moramo potruditi, da nasprotnika razumemo, četudi mu ne damo prav. Le v tem slučaju je sploh mogoč trezen razgovor z njim. Ako črnci trdijo, da niso sami odgovorni za svojo zaostalost, imajo prav. Ako oporekajo, da je v besedah bele rase skrito veliko hinavščine, imajo 'tudi prav. Dokazov za vse to jim ni treba navajati. Jih je preveč in ležijo na dlani. To pa še ne pomeni, da so tožbe črne rase lahko brezmejne. V našem življenju ima vsaka stvar svojo mejo, tudi obdolžitve, naj bodo še tako hude. Ako damo prav črncem v njihovih tožbah, moramo pa zahtevati od njih, da jim postavijo meje. Ako se temu protivijo, je znamenje, da jim ni za pameten razgovor, ampak za demagogijo in v takem slučaju je treba čakati, da jih stvarnost pripravi k pameti. Dalje je res, da niso vsi črnci taki v svoji zahtevnosti, kot so Brown, Carmichael in tovariši. V naši deželi je kakih 20 milijonov črncev. Večina med njimi je na dnu revščine, manjšina pa vsaj skromno shaja. Pomagati je treba obojim, toda treba jim je tudi povedati, da je pomoč odvisna od pregovora: Pomagaj si sam in mi ti bomo pomagali. Cenijo, da je med črnci komaj nekaj odstotkov takih, ki prisegajo na ideje Carmichaela, Browna in pd. Če sega njihov vpliv daleč preko njihove veljave v javnosti, smo deloma tega krivi tudi mi sami. Zakaj se pa bela rasa tako počasi zgane, kadar je treba kaj napraviti za črno raso? Zakaj začne vsako akcijo z godrnjanjem in kritiko? To velja posebno za gornje plasti naše bele rase. "Vse te neprijetne misli so nam prišle v glavo, ko prebiramo, kaj vse govorijo voditelji črnih zagrizencev. Vse, kar bruha iz njih, nosi pečat pretiranosti, obenem pa tudi jedro resnice, ne sicer velike, resnice pa vendarle. Majhni smo, ne moremo v tem boju za boljše življenje Ne smemo namreč misliti, da bo nekdanji lagodni mir nastopil že jutri. Posledice sedanjih izgredov se bodo poznale na naših mislih še dolgo in ne bodo koristile nam ali naši deželi. Če kdaj, potrebuje Amerika prav sedaj razgle-' tistem času vodil cerkveno glas-danost in mirno presojo. Prispevajmo tudi mi k njej, koli- ,60 pri Sv. Cirilu in Metodu jaz, kor je mogoče. jker mu je to muho dal v uho ' ra;inkl nepozabm Pevskl vod-ia 11 BESEDA IZ NARODA Čestitamo Thomas Sfiligoj, M.D. CLEVELAND, O. — Naš rojak Tomaž Sfiligoj M.D., ki je dovršil medicinsko fakulteto na tukajšnji Western Reserve univerzi in ima sedaj svojo privatno prakso kot špecijalist za notranje bolezni v Lorainu, Ohio, je bil s 1. julijem tega leta povišan za šefa zdravnika bolnice Lorain Community Hospital. V prvi polovici tega leta je bil nagrajen z Zaslužnim priznanjem od Ameriškega društva za pre-iskavanje srca (American Heart Association) za sodelovanje in prispevek pri raziskovanju in preprečevanju revmati čne mrzlice. Sedaj zavzema položaj zdravniškega svetovalca pri lo-rainški podružnici Ameriškega društva za preiskavanje srca za severno-vzhodni del Ohia. Dr. Tomaž izhaja iz družine Mr. in Mrs. Fr. Sfiligoj, 1197 E. 61 St., Cleveland, in živi s svojo družino v Avon Lake, Ohio. Njegova žena Carole Marie je absolventka šole za bolniške sestre v St. Alexis bolnici v Clevelandu. Vsi udje doktorjeve družine so člani KSKJ št. 85 v Lorainu, Ohio. A. D. Savani vabijo na X. konvencijo CLEVELAND, O. — Labor Day Weekend — Cleveland — Western Reserve! Te besede pomenijo nekaj prav posebnega za SAVANE, saj opisujejo čas, kraj in prostor desete konvencije akademskega društva SAVA. Letos bodo v Clevelandu gostovali SAVANI iz New Yor-ka, Toronta in Chicaga. Spored konvencije je obširen in pester. Med drugim vsebuje tudi sledeče točke: Sobota, 2. septembra: Vpisovanje članov v Baragovem domu. Temu bodo sledila predavanja na Western Reserve univerzi. Večerna prireditev v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. bo za razvedrilo nudila vsem lep program, ki ga bo zaključil ples. Nedelja, 3. septembra: Drugi dan konvencije bomo začeli s sv. mašo pri votlini Our Lady of Lourdes Shrine na Providence Hts. Mašo bo bral p. Vendelin Spend ov, OEM, duhovni vodja SAVE. Po zaključku organizacijskega dela konvencije na univerzi bodo v mraku veseli študentje kresovali ter živahno prepevali na Slovenski pristavi. Letošnja konvencija je posebno pomembna za vse člane, saj bodo na njej praznovali desetletnico obstoja. Dragi rojaki, Savani vas iskreno vabijo, da se udeležite njihove konvencije, j Na svidenje! Odbor Prva sv, maša v Parku Triglav MILWAUKEE, Wis. — Težko pričakovani dan je pred nami. V nedeljo, 20. avgusta, bo v Triglav Parku na majhnem koščku slovenske zemlje v svobodni A-meriki blagoslovitev spominske in skladatelj Marko Bajuk, naj na vsak način mene pridobi za If ta posel. Ko sem spravil skupaj zbor in je bila med tem nova cerkev dograjena, se ni star harmonij prav nič podal na novi kor. Treba je bilo misliti na nove orgle in zbor je pod mojim vodstvom prevzel nalogo, da zbere potrebna denarna sredstva za instrument, ki bo po velikosti in vnanji obliki vreden nove hiše božje. Ko je bila akcija za nove or- . v , . . , gle toliko daleč, da smo mogli .k ft p 6.1 ic 6 s sv • maso, ,.k.i joooOi _ , _ v«j. • • pravil duhovni vodja g. župnik glasblI° nar“'l> ■" le ‘’■l* aP°- Sv. Janeza p. Klavdij Okorn, Za!raz"mn0 / T;anJkim stoln™ , 1 - a i 1 proštom dr. Kimovcem, orgel- slovenske žrtve komumstic- , . , , P skim strokovnjakom, določena vse ne revolucije. Nedelja, 20. avgusta, bo potekla s sledečim sporedom: Ob pol dvanajstih kratek program in blagoslovitev. Sv. maša z ljudskim petjem. Kosilo dispozicija in glasovna kompozicija novega instrumenta, sem se nekega dne podal na Mirje in potrkal na vrata arhitekta Plečnika. Do tedaj se nisva poznala. Predstavil sem se, in ko je slišal moje ime, me je živahno vpra- Tekme v odbojki in namiz- ■ šal: Belokranjci vabijo na piknik na Slovensko pristavo Belokranjci in Belokranjice v narodnih nošah pred starodavno hišo z “gankom” in krito s slamo. nem tenisu Triglav proti Chicagu. Vrtna veselica. Igra orkester Tivoli iz Chicaga. Društvo Triglav ponovno vabi na to slovesnost združeno s športom in veselico. Posebno pa vabi še vse tiste, ki so zapustili Slovenijo v maju 1945; vse od Jolieta, Chicaga, Kenoshe in Racina. Če se še nisi odločil ali premišljaš radi daljave, premisli sledeče: Če si bil domobranec, pomisli na svoje soborce, koliko so oni pretrpeli, predno so bili zverinsko pobiti. Če si bil pa civilni begunec, zavedaj se, da so ti ravno ti mrtvi junaki, katerim se bomo poklonili v duhu, odprli pot v svobodo in odločitev ti bo lahka. Povabi in pripelji s seboj prijatelja, za katerega veš, da je postal mlačen in pozabil na svoje soborce. Pridite vsi in Triglav Park naj bo v nedeljo, 20. avgusta, kot taborišče leta 1945, kjer smo bili vsi kot ena sama družina, in pokažimo, da svojih žrtev še nismo in jih ne bomo nikoli pozabili. Ideja pa, za katero smo se takrat borili, pa še vedno živi. Prisrčno vabljeni in na svidenje. Odbor ------o----— Plečnikove orgle NEW YORK, N.Y. — Letos je minilo deset let, odkar je zatisnil svoje oči v Ljubljani največji slovenski stavbar, univ. profesor in arhitekt slavnega imena Jože Plečnik. Bil je znan in priznan kot velik umetnik tudi izven meja slovenske domovine, a Slovenijo je obogatil s svojo stavbarsko umetnostjo podol-gem in počez, največ sledov njegovega genija pa je ostalo v Ljubljani, kjer je bil rojen in kjer je v Bogu tudi umrl. Te vrstice mu pišem v spomin iz osebnih stikov z njim pred dobrimi tridesetimi leti. Takrat je župmkoval na novo ustanovljeni fari sv. Cirila in Metoda pri starem Sv. Krištofu za Bežigradom v Ljubljani vsem ameriškim Slovencem dobro znani misijonar in slovenski rodoljub p. Kazimir Zakrajšek. Začel je kar v stari pokopališki cerkvi, a kmalu je zgradil po načrtih mojstra Plečnika novo farno cerkev sv. Cirila in Metoda. Plečnik častitljive stare cerkvice ni hotel podreti, ampak je obnjo naslonil novo, vmesno steno podrl in staro združil z novim v čudovito ubrano enoto, istega mojstra? Ali Vas smem Ker je stalo pročelje stare stav- prositi za načrt? Veste, da je be postrani, ne Pa vzporedno s kor izpostavljen celi cerkvi in “Ali ste Vi napisali članek v ‘Slovencu’ pod naslovom ‘Naš stric’? Oprostite, da Vas vprašam, a če ste avtor članka vi, Vam moram povedati, da je zelo lepo napisan in me je globoko prevzel.” Mojstrove živahne oči so me ljubeznivo motrile, osivela bradica med govorjenjem enakomerno migajoča, se je ustavila; preden sem mogel odgovoriti, da sem jaz pisec onega spisa, me je prijel za roko in posadil na stol ob zelo dolgi mizi, kjer je bilo vse polno risb in črtežev in načrtov. Bilo je, kakor da bi se poznala vse življenje. “Pred nekaj tedni mi je umrl stric in sem mu v spomin napisal one besede. Bil je velik po postavi, a še večji po duhu in volji. Rad me je imel, veliko zame žrtvoval, jaz pa sem imel in imam v njem vzornika za življenje.” Vsedel se je tik nasproti in se dobrohotno smehljal. Nato je povzel: “Navadno v takih spominih naštevajo, kje je rajnki obiskoval gimnazijo, kje visoko šolo. Vaš stric je brez teh šol dosegel visoko mesto in se za svoj poklic izobraževal sproti — kakor jaz. Podobnost me je ganila, a razlika bo v tem, da za menoj najbrž ne bo nihče napisal tako tople in občutene posmrtnice.” Smehljaj mu je zamrl na ustnicah, oči pa so me gledale prav tako živo in prijazno. “Ali kaj pišete? Sodeč po o-nem v Slovencu, imate dar, ki ga ne smete zavreči.” Nerodno mi je bilo. Zato sem pogovor obrnil na muziko, ki je vodila k namenu mojega obiska. “Pišem bolj malo, a več muziciram.” Kar privzdignilo je mojstra: “Saj sem vedel, da imam pred seboj umetniško darovitega človeka! Kaj pa Vas je privedlo k meni?” Popravil sem se na stolu v bolj komondno pozicijo in mu povedal, da vodim cerkveno glasbo v novi cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu in da smo za novi kor naročili nove, lepe orgle. Vse je že odločeno in urejeno,, samo vnanjščina novega instrumenta čaka na mojstra. “Vi, gospod profesor, ste izdelali načrte za cerkev in za izredno lego kora. Kam naj se o-brnem za vnanji videz orgel, če ne k Vam, da bo vse lepo har-moniralo v istem slogu po roki CLEVELAND, O. — Slovenska društva rada prirejajo poleti piknike sredi narave. Ta navada je posebno živa, ker izvira iz narodnih običajev. Znano je, da so imeli naši predniki razne obrede, zabave in nastope na prostem. Tega se držimo še danes tudi mi v novi domovini. Kar redno beremo v Ameriški Domovini in drugih slovenskih listih o takih prireditvah, o tem, kdaj in kje bo zopet prijetna narodna zabava, veselo in kratek čas. V nedeljo, 20. avgusta, popoldne bo pripravil Belokranjski klub svoj poletni piknik. Kdor je bil lani na njem, naj gotovo ne zamudi letošnjega. Tisti, ki lani niso mogli priti, naj posku- sijo letos vse, da našega piknika ne bodo zamudili. Poleg za okusne jedi in zdravo pijačo bomo tudi letos poskrbeli, da se boste lahko potopili v stare dni naše lepe Slovenije in njenih običajev. Ob 3.30 popoldne bomo prikazali, kako so Belokranjci predelovali lan in konopljo in tkali iz njega “hodno” platno. Iz tega platna niso delali le prte in perilo, ampak tudi obleke. Take bele obleke so še sedaj narodna noša Bele Krajine. Zaplesali bomo tudi staro “adlešičko kolo”. Pridite se z nami poveselit in se spominjat lepot življenja in običajev naše Slovenije, naše Bele Krajine! Odbor prava oblika orgel bo močno povzdignila lepoto Vaše in naše hiše božje.” Vidno ganjen je zakrili z obema rokama in me skoraj objel. “Seveda bom napravil skico in moji učenci bodo izdelali potem načrt. Ali imate kako posebno misel, kako si Vi predstavljate obliko novih orgel? Kor ni visok, zato bo treba seči po izrednem vzorcu.” “Kako naj jaz svetujem mojstru Plečniku?” sem se branil. On pa kar naprej, naj povem, ker imamo gotovo svojo predstavo. Končno sem dejal, da bi morda bilo lepo in pomembno, če bi piščali v prospetku tekle od največje do najmanjše, kakor teko njihovi glasovi. Takoj je zagrabil za idejo, vzel kos papirja in narisal za prospekt dve vrsti piščalk, eno za 8-čeveljski in drugo za 4-čeveljski register in jih iz dveh voglov pognal navzdol; nekako v sredini se križata in manjša se kar izgubi s svojimi kot otroški prst tankimi piščalkami. Ni nobenega lesenega ogrodja, vse sama piščal. Največja na enem voglu ima osem čevljev in je kar zajetna. “Jih že imava krištofovske orgle! Vidite, kako je vse preprosto, če ima svinčnik roka velikega umetnika. .. Čez nekaj dni sem prišel iskat v podrobnosti izdelan prospekt. Takrat sem mojstru omenil, da bi stricu rad postavil nagrobni spomenik po njegovem načrtu. Ves zadovoljen je takoj obljubil in danes stoji na božji njivi šmihelske fare pri Novem mestu velika umetnina nad grobom mojega strica in tete. Ko so bile orgle izdelane in postavljene, se je izredna oblika, ljudem zdela nenavadna. Bila je v tistem času res nekaj posebnega. Danes ni več. Ljudje pa so novim orglam nadeli ime: Plečnikove orgle. Ob njihovi blago- slovitvi sem pripravil izbrano glasbeno prireditev, pri kateri je za orglami sedel prof. Matija Tomc, velik orglavec in komponist, kot solista pa sta sodelovala ga. Franja Golobova, alti-stinja, in pok. tenorist Jože Go-stič, oba člana ljubljanske opere. “Plečnikove orgle” so doživele slovesen krst, vreden slavnega mojstra. Ludve Puš iafillndo BANGKOK, Taj. — Dolgo let je že od tega, odkar so Malezija, Tajska, Singapore, Indonezija in Filipini ustanovili konfederacijo pod imenom Mafilindo. Toda pojavila se je takoj samo-pašnost bivšega indonezijskega diktatorja Sukarna, ki je namesto sodelovanja vpeljal vojskovanje za severni del otoka Borneo. Po njegovem padcu so indonezijski generali opustili vojskovanje in obnovili redne politične in gospodarske stike z vsemi svojimi sosedi. Takrat je znova oživela misel o Mafilindo, ki je sedaj dobila svoj zarodek. V Bangkoku so se namreč zbrali zunanji ministri gornjih držav in se v deklaraciji, ki obsega sedem točk, sporazumeli, na kakšni osnovi naj počiva zveza med njihovimi državami na gospodarskem, socijal-nem in političnem polju. Deklaracija pa še ne postavlja konkretnih ciljev. Države podpisnice hočejo najpreje ustvariti organizem in mehanizem nove državne skupnosti, potem bodo šele govorili o konkretnih nalogah, ki naj jih nova skupnost prevzame. Privatne elektrarne NEW YORK, N.Y. — V naši deželi pride okoli 80'K vse električne sile iz privatnih elektrarn. AINAD irski glasovi, orientalske melo- linah in z zelenimi gozdovi teC Iz slovenskega Toronta Dr. V. A n t o 1 i n : Izrazi slovenske narodne zavesti V petdesetih letih, ki so potekla od majske deklaracije, je doživel slovenski narod dogodke, ki sodijo med najbolj usodne v slovenski zgodovini: razpad Avstro-ogrske monarhije in Vstop v novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri se je bilo treba znova boriti za Politično svobodo in celo za na-rodno samobitnost; nato prihod druge svetovne vojne, v kateri so si Slovenijo razdelili trije okupatorji, ki so začeli izvajati Načrte za uničenje slovenskega Oaroda; končno smo doživeli višek narodne tragedije, ko so komunisti v tej vojni z grožnjami m nasilji vsilili Slovencem bratomorno državljansko vojno, po koncu vojne pa izvajajo nad na-r°dom brezprimerno nasilje v tmenu svobode. Kakšen je pomen majske deklaracije ne le v perspektivi zadnjega pol stoletja, marveč na celotni zgodovinski poti, ki so 'J c slej prehodili Slovenci? \ ši predniki so se naselili v ;ii n stoletju med Donavo, :dnimi Alpami, Jadranskim morjem, pa do izvirov Mure in Hrave. Razvili so si dve državi, Karantanijo in Panonijo. V o-smem in devetem stoletju pa so Ph zavojevali močnejši sosedje. ^am do leta 1500 se je slovenje ozemlje skrčilo pod njih pri-^skom od 70,000 kv. km na 25,-000 kv. km. Približno do tega ča-j je prišlo pod vlado Habsbur-zanov. Ko se je razvoj ustalil, jm bili Slovenci upravno in pomično porazdeljeni na osem po-^rajin: Kranjsko, Goriško, Ko- ^ško, štajersko, Istro, Trst, , 'mkmurje in Beneško Sloveni-Od teh predelov je bila Kranjska čisto slovenska. Na Goriškem je bila precejšnja ita-kjanska manjšina; na Koroškem ln na štajerskem nemška veči-v Trstu italijanska, v Istri s° imeli večino Hrvatje in Itali-'jni; prekmurski in beneški Slo-yenci pa so bili upravno vklju-Ceni v čisto tuje narodne skupnosti. . težavni politični, gospodarski socialni položaj je imel težke °sledice tudi v številčni porasti ^ °venskega prebivalstva. Zgo-ovinarji poročajo, da se je v le-m 1770 do 1931 število prebival-g Va v Evropi dvignilo za 200%, evilo prebivalstva Slovenije m v tem času narastlo le za Od srede 19. stoletja smo tudi n §ubili še nadaljnih 1000 kv. km m°dnega ozemlja. ^ .° so trda, nerazveseljiva 6]stva. Toda danes se jih spo- mini V osmem in devetem stoletju so se Slovenci pokristjanili in so se z vstopom v zahodno Cerkev vključili v zahodno kulturo. V šestnajstem stoletju so nam protestantski pisci dali prve slovenske knjige. V drugi polovici 18. in zlasti v prvi polovici 19. stoletja nam je slovensko izo-braženstvo ustvarilo knjižni jezik. V književnosti smo dosegli s Prešernom evropsko višino in ob koncu 19. stoletja smo kvalitetno stali na tej višini v glavnih področjih kulturnega in narodnega življenja. Navajam o tem tujo, ne prijateljsko pričo! Avstrijsko-nemški sociolog Gumplov/icz je leta 1891 pisal, da Slovenci niso narod, marveč le rod ali pleme. Leta 1907 pa je zapisal, da so Slovenci “zgled mladega kulturnega ljudstva, ki ne potrebuje stoletij, ampak se neverjetno hitro, z bliskovitim kulturnim razvojem dvigne na višino starejših narodov.” Pri tem razvoju nam tuja o-blast ni pomagala; od 19. stoletja je Slovence celo načrtno raznarodovala. Omenjam le primer šolstva. Na slovenskem ozemlju je bilo lepo število gimnazij, a slovenske gimnazije nam Avstrija ni dala nikdar. Prvo je u-stanovil šele ljubljanski škof Jeglič kot škofijsko gimnazijo 1. 1905. Zahteve za slovensko u-niverzo so Slovenci postavljali od druge polovice 19. stoletja, a v Avstriji vedno zaman. (Del govora na Vlil. slovenskem dnevu. Bo še.) Posprava VIII. slovenskega dne Da je bilo mogoče pripraviti in izvesti že osmi slovenski dan, gre zahvala mnogim. Težko bi bilo našteti vse in vsakemu posebej reči: zahvaljen. Prireditelji so sklenili, da v “Kanadski Domovini” izrečejo javno zahvalo vsem, ki so osmi slovenski dan pripravljali in ga kakor koli pomagali izvesti. Za take prireditve je vsako delo važno in cenjeno, četudi je malo manj vidno in opazno. V prepričanju, da ni nihče delal in pomagal, da bi iskal sebe ali lastnih koristi, izrekajo vsem skupaj: Bog plačaj! Bog plačaj tako za delo, za darovano hrano in za dobro besedo. Da je slovenski dan uspel, je bilo treba veliko dela in veliko dobrih besed. Mnogo teh je objavila “Kanadska Domovina” in še kak dolar. Le tako more u-speti ta slovenska, narodno-kul-turna naj večja prireditev vsakega leta. Hvala Bogu za idealizem narodne zavesti. Prireditelji Glas iz Afrike Pismo iz črne Afrike prinaša glas Slovenca, misijonarja božjega nauka. Ker je pismo bolj o-sebnega značaja, naj navedem iz njega samo nekaj najbolj pomembnih stavkov, da bo tudi javnost vedela, da misijonar ne sme biti sam in pozabljen od ljudi, ki so njegove krvi. Mi se sedaj organiziramo. V septembru bova s p. Rudežem začela skupno delo v Lusaki. Na pomoč prihaja pater iz Indije. V oktobru ga pričakujemo. Trije jezuitje prihajajo z Malte. Trenutno imam največ stroškov vzdrževanjem enega od misijonskih pripravnikov, ki študira angleščino. Ne moremo se pohvaliti s tem, da zidamo poslopja, kopamo vodnjake in delamo ceste. To v tem trenutku ni naše delo. Mi šele začenjamo in večina stroškov je namenjena nam, ki sestavljamo jedro misijona. Moramo se pripraviti, potovati sem in tja, si urediti knjižnico, nabaviti potrebne tehnične pripomočke kot so magnetofon, projektor; urediti si bomo morali primerne pogoje za u-spešno delo. Saj veste, kako je, ko si mlada družina urejuje svoj dom. Tudi mi smo mala družina, ki začenja svoje življenje z veliko navdušenostjo in pripravljenostjo, da se prebije skozi življenje dovolj hrabro, da ne bo treba iskati zaščite tam, kjer je ne bi radi iskali. Vedno bodo naši pogledi uprti k slovenskim rojakom, s katerimi želimo biti trdno povezani. Vemo, da mora sodelovanje priti od privrženih src, ki sodelujejo z veseljem . ..” Pozdrav vsem članom misijonskega krožka v Torontu, J. Kokalj. Chibote, 29. junija 1967. Baklja svobode ne ugaša The Torch of Freedom Will Never Dim Ladies and Gentlemen, it is an honour for me to have this opportunity to join with you today and to say a few words our potential in developing the ultimate kind of society we wish to establish on this half of the North American continent or in our relationship or place within the international community. As a country we have many things to do, but we can also be proud of the accomplishments we have made to date. Perhaps of all our accomplishments we could cite above all as our major achievement, the creation of a free and open society. We have been very assiduous in assuring that governments are always open to criticism and that responsible individual freedom has a prior claim over doctrinaire government. We have through the Ontario Human Rights Commission and the Canadian Bill of Rights, a 11 e m pted, relatively successfully, to abolish discrimination between religion and race, and we have through government measures such as national pensions, national hospitalization, legal aid and Medicare, ascertained as far as possible, that each person and family will not go without some assistance if it it needed. As a member of the Canadian Nation you have helped build Canada and as we walk across the threshhold into our second century, the Slovenian community will, I know, work and contribute as much for a better Canada in the next 100 years, as they have in the past 100 years. The second event you are celebrating is 1200 Years of Christianity. The Christian movement which came to Slovenia through a missionary named Bishop Modest gave to you as it did to other people throughout the world, a new concept of faith, hope and charity. Today Christianity faces perhaps its greatest challenge, but through God loving people like yourselves, it will win the war a-gainst the false idols of Communism and those who preach the “God Is Dead” theory. Thirdly, you are celebrating the 50th Anniversary of the ‘Declaration of May 1917’ which demanded that the states of Slovenia, Croatia and Serbia unite and be ruled as an independent body. As Canadians we salute you on this important occasion and say to you that where in the hearts of free men there exists a light, then the torch of freedom will never dim. Victory will come to those who fan the flame so that the voice of freedom shall never be extinguished. Thank you! (Govor predstavnika ontarijske vlade Mr. Bev. Levois-a MPP, na slovenskem dnevu 30. jul. 1967.) Smrt znane rojakinje TORONTO, Ont. — V četrtek ponoči je umrla ga. Josipina Jamnik z Bloor St., žena Ludvika in mati 6 nedoraslih otrok. Ludvik Jamnik je lastnik znane restavracije “Polka”. Pogreb pokojne je bil preteklo soboto s sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj na pokopališče sv. Križa. Udeležilo še ga je izredno veliko rojakov in rojakinj, ki so poznali in spoštovali pokojnico. P. Ontarijski dan in mladi Slovenci na “EXPO 67” TORONTO, Ont. — Sobota, vedal, da je Expo 67 največje 5. avgusta, je bila mladi sloven- podjetje naše dežele, z Expo 67 ski skupini iz Toronta zlati dan smo dokazali, da Kanada ni več uspehov, lepote in doživetja: 24 dežela, ki išče svojo moč in dije japonskega zbora ter številčno in vsebinsko bogati ukrajinski mešani zbor “S.U.M.”. O-meniti moramo še estonska dekleta, ki s svojo gimnastiko vedno očarajo občinstvo in nehote pričajo, da je človeško telo naj-lepša božja umetnina in lepa, urejena mladost največji zaklad vsakega človeka... In slovenska dekleta in fantje? ... Po starosti so bila najmlajša nastopajoča skupina. V prvem delu programa jih je napovedovalec v francoskem in angleškem jeziku predstavil z besedami: Plesalci iz alpske pokrajine Slovenija.” Nikdar še nismo čuli pravilnejšega uvoda ali jasnejše izgovorjave besede Slovenija, kar je posebno drago odmevalo v naših ušesih. Za ples po domačih melodijah v hitrem tempu in tipično alpskem tonu so bili deležni izrednega aplavza. Mirno reče- kristalnimi snežniki nad njimi. Ko so v soncu lesketale zavij ač-ke in se mešale z žametnimi klobuki in rdečimi nageljni, ki so jih vriskajoči fantje dvigali v zrak, smo zrli pred seboj žitna polja v poletju in srpe žanjic, visoke trave in kose koscev v ranem jutru. V pisanih rutah so počivali rožni vrtovi za kmečkimi hišami. V belih rokavcih je bila skrita romantična lepota naših vasi ob velikih praznikih, ko so se za polknicami svetile sveže bele zavese in so rdeči nageljni dehteli na oknih dekliških kamric ... V to pisano pomembnost naše narodne noše vložimo še prijetno glasbeno spremljavo, ki dopolni sliko slovenskega sveta. Pred nami je narodna u-metnina, vredna, da jo varujemo, neprestano oblikujemo in cenimo. Če tujci sprejemajo našo mladino in se radujejo njiho- mo, da je bila slovenska skupina . vega dela, koliko bolj morajo “Nagelj”, pod vodstvom g. Cirila Soršaka, ena najlepših po o-bleki, najbolj domačih v izvajanju in muziki. Gledalci so to z aplavzom potrdili. Etnična folklora je v malem prikaz naroda in njegove duše. Mladi Slovenci na “Prostoru narodov” (Place des Nations) so v resnici bili ta mali, a tako čudoviti lepi slovenski svet, da ga ne moremo pozabiti, ne v sreči in obilju izgubiti — ta ljubljeni svet, po katerem se stoži v trp- biti žrtve naših deklet in fantov skupine “Nagelj” in njim sorodnim zadeva našega slovenskega srca, saj le po njih svet ve, da je nekje prelepa dežela Slovenija. 1 Anica Resnik V socialnem skrbstvu so predložene važne spremembe WASHINGTON, D.C. — Zakon o spremembah Social Secu-Ijenju srce, kadar ga tujina ne rity predvideva ne le povišanje razume — ta mali svet s cerkvi- pokojnin, preživnin in prispev-cami po gričih in z vodami v do- kov za kritje teh, ampak tudi i nekaj važnih sprememb v skrbstvu za odvisne otroke. Njihov cilj je omejiti te izdatke, ki so se v pičlih 10 letih več kot podvojili, kot se je podvojilo v tem času število nezakonskih mater in njihovih otrok. Gre predvsem za črnce v severnih mestih. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Receiving Clerk Mature, steady work with overtime. Opportunity for advancement. Factory at 30th & Chester. Call 781-1911. (155) slovenskih deklet in 6 fantov v starosti od 10 do 22 let, združenih v folklorni skupini ‘Nagelj’, je v okviru “Ontarijskega dne” nastopilo na dosedaj največjem koncertu v gledališču na prostem “Place des Nations” na svetovnem razstavišču v Montrealu. Časopisi so poročali, da je about the three events you are j preko 6000 ljudi prisostvovalo celebrating on this date. First of all, it is my pleasure to bring you greetings from the Government of Ontario. As the representative of prime minister John Robarts, he has asked s tem opravila veliko narodno me to express to you, his wishes vsaki izmed dveh predstav. Če k temu prištejemo vse polne galerije in viseče prehode, se to število podvoji ali celo potroji. Ontarijska provinca je v svoj koncert združila 22 etničnih skupin v sijajnih narodnih no- štvo Slovencev-Baraga, Društvo iamo, da”jim postavimo na-1 Slovenski dom, Slovenska Telo- v r°ti trdno, za nas kot narod (j6.1 * k o , osrednje zgodovinsko {evStvo: obstali smo kljub vsem j 2ctuam. (Podčrtal por.) Ne le, Stno obstali, marveč smo se dnevu je bilo slišati tudi na to- vadna Zveza in Združeni pevci Toronto-Hamilton. Hvala naštetemu tisku za vse objave in vabila. O letošnjem slovenskem ?>ii •»Itn, z lastno žilavo močjo JU 'Jriio, narodno in politično. (Sokrat "H da i v preteklosti je bilo kot pravi pesem dar VSe vihar razdjal”, ali ven tlarod Kdo kot pesem nadaljuje je zmeraj stal”, je tvoril ta narod in kako obstali? Sth0 Št • U: ^jdlni evropski narodi so se stv vodstvom plem- dinastij in kasneje me-pj ^Stva; ustvarili so si države, )w ° daiale okvir in oporo njih CiT™ razvo-iu- je k-lec slovenske zavesti pa skozi stoletja slovenski Ceru 1 stani oprt na slovensko tn^ v Oe le v verskem, marveč kršg V narodnem pogledu. Od si atlstva je dobila vzgon tudi enska kultura. delo. Vabilo na slovenski dan je prinesla tudi “Božja beseda”. E-1 to express his appreciation for nako tudi “Slov. država”, le da the great contribution you have v vabilu tega lista niso bili pra- made to the Province of Onta-vilno navedeni prireditelji: Dru- ri0- As the provincial representative for Humber Riding, I have had the delightful experience of meeting many of you personally, and recognizing the wonderful contribution the Slovenian people are making to our country. Today as citizens and residents of Canada, you are joining in the celebration of this country’s centennial. As Canadians, you and your predecessors have as much right to celebrate the success of Canada as any others. One hundred years in the history of a nation is not a long for a very successful day, and šah, ki so z živimi plesi in mo- rontski radio-oddaji CFRB. Letošnji slovenski dan je bil še celo glede financ pozitiven. Do sedaj ni bilo vedno tako. Vseh dohodkov je bilo $810.69, izdatkov pa $547.83; tako je o-stalo čistega $262.86. Dohodki so bili od hrane, mehkih pijač, sladoleda in od drugih drobnarij. (Alkoholnih pijač se na slovenskih dnevih še ni nikdar prodajalo!) Nekaj dohodkov je bilo tudi od prostovoljnih prispevkov. Vstopnina na letovišče v dohodkih ni všteta, ker ta gre vedno v blagajno letoviškega odbora in ne prirediteljem slovenskih dni. Ta finančni prikaz jasno dokazuje, da zaradi dolarjev slovenskih dni nihče ne prireja. Vsakdo, ki je žrtvoval svoje delo in svoj čas, je često priložil gočnim petjem pritegnili tako številno avdienco. Tisti dan se je na “Expo” prostoru kretalo čez 370,000 ljudi. Po krasnem temnomodrem nebu so se vozili snežnobeli oblaki ter od časa do časa zakrili sonce, ki se je v čistem, suhem zraku zadevalo v zlata pokrivala naših deklet. Na zmožnosti. Dokazali smo, da so talenti in energije našega ljudstva enake drugim narodom v svetu. Ontario je danes mozaik ljudstev, sestavljen iz 81 različnih jezikov in 160 pokrajin. Zastopniki teh ljudstev, ki danes nastopajo, resnično predstavljajo Ontario. Predstava je bila vzor organizacije. G. Leo Kossar, predsednik torontskega odbora za narodno umetnost, je nosil vso odgovornost za izvedbo dveinpol-urnega programa. Od skupine 12 Indijancev do 140-članskega ukrajinskega zbora je predstava potekala v preciznem redu, brez odmorov, zmešnjav in čakanja. Orkester združenih glasbenikov je dinamično spremljal sleherno izvajanje. Ves oder je bil v času predstave ena sama živa duša, polna pesmi, ritma, lepote barv in skladnosti — trepetajoča v hrepenenju po Lepoti, po višinah in večnem soglasju. Bilo je pela v pozdrav in slavo svoje kanadske domovine, svoje ontarijske dežele. Za nami je bila dolga vožnja z avtobusom in kratke urice spanja v prenočišču v Immaculate Conception Centru in v Cardinal Leger Institutu. V 26 avtobusih smo se pripeljali na time. Certainly it seems minute j Ontarijski dan iz Toronta in po-compared to great nations like | kazali svetu, zlasti pa provinci The United Kingdom, France or | Quebec, da je vitkih belih stebrih so plapolale ,pravo umetniško ustvarjanje, zastave svetovnih narodov in v kakršno je možno doseči s pre-sencah božale lica naše mladine. I danostjo ideji, z disciplino in ki je v krogu 1200 sebi enakih vztrajnim delom. MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co. *784 E. 78 SL 841-1768 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Ceri». MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES Predloženo je, da bodo morale nekatere teh mater, pa tudi njihovi nad 16 let stari otroci sprejeti za nje v posebnem programu predvideno delo ali pa iti v odgovarjajočo šolo, če bodo še hoteli prejemati podporo. Če bodo to odklonili, bodo prepuščeni samim sebi. r CLEVELAND, O. Delo za moške & ženske Delo za dvojico Iščemo zakonski par, da bi čistila gostilno in kegljišče 7 dni tedensko. Oglasite se osebno. 20TH CENTURY LANES 16525 Euclid Ave. (156) ENGINE LATHES MILLING MACHINES other European countries, but in the contemporary world we must remember that over fifty countries have come into existence during the past fifteen years — two- thirds of which since 1960. Yet Canada is a young country. We have not yet reached da je Ontario mozaik ljudstev, da ni najbolj angleška dežela v Kanadi, ne dežela O-rangemen. kakor je V preteklosti bilo tam zapisano —. temveč dežela edinosti, različnosti in strpnosti, kulturnega prerajanja in velikega narodnega bogastva, ki odlikuje povojno Kanado. Predsednik Robarts'je lepo po- Ljubezen do narodnega bogastva v plesu, pesmi in obleki vodi te skupine, ki že par let bogate torontsko kulturno sceno, do uspehov, priznanja in zdaj do svetovne avdience. Od skupine do skupine je naraščalo navdušenje občinstva. Včasih je v ploskanju utonila godba in se spet dvignila v sentimentalni kompoziciji ukrajinskih plesov ali valčku skandinavskih mladenk in čardašu madžarskih svatov. Plesom se je pridružila umetna in narodna pesem najrazličnejših narodov, izmed katerih je visoko zvenel italijanski moški zbor “Santa Cecilia”, ki-je v svojih izvajanjih sličen našim nekdanjim slavnim moškim zborom v domovini. Z njim so se kosali RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno nd 8.15 dop. do S. pop. ali kličite 341-170* za čas sestanka An 3£