Etobtarina plačana. Posamezna številka 60 vin. Štev. 133. V Ljubljani, v petek dne 3. decembra 1920._Leto m. Oglasi: Za 1 nun x 60 Isseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 1*20 K, poslano, posmrtnim ln reklam« 2 K. Večkratne objave popnst. Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih. TJpravnlitvo ..Domovine" v Ljubljani, SOdoa alloa 6. Uredništvo »Domovine", Miklošičeva o. 16, *eL 72. Harodnina: Za celo »Domovino" (trikrat na teden) mesečno & K, četrtletno 0 S, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 S, polletno 6 K, celoletno 12 K. ¥o8i6cem demokratom. Neomajno zvestobo do naše stranke ste pokazali preteklo nedeljo na volišču. Naravno je, da politično razpoloženje med volilci vsled neizogibnega pritiska neurejenih razmer stalno koleba in da s<* bo še nekaj let nepreračunljivo menjavalo Eno pa je goto/o, da se je ogromna množina volilcev izrekla za državo, ki naj bo edinstvena, demokratično vladana, po demokratičnih načelih upravljana in ki naj jo vodijo v na-daljnem razvoju socijalna gospodarska in napredna kulturna načela. Demokratska stranka je izšla iz volilnega boja kot najmočnejša stranka v državi. Malone 100 mandatov, ki jih je dobila JDS., poraz-aeljenih je tako, da ni r iti ene pokrajine sirom naše obsežne Jugoslavije, v kateri bi demokratje ne imeli svojih izvoljenih zastopnikov naroda. Koc bistven del velike demokratske stranke, nudi slovenski del JDS. — četudi sedaj sam še ni dosegel večjega števila mandatov — vso moč, vso zaslombo najjačje stranke v državi. Demokratska stranka je šla v volilni boj brez demagoških gesel in brez laži. Kot državna stranka smo tudi v najhujšem volilnem boju in brez bojazni zagovarjali manj popularne zahteve s stališča širokih pogledov na državo, na vse stanove in na našo bodočnost — v globokem prepričanju, da politične resnice ni iskati tam, kjer prevladuje strast, laž, obrekovanje in trenotno vabljiva gesla, temveč tam, kjer je doma treznost in razum, ljubezen in pripravljenost za žrtve. Naše mnenje je bilo Vaše mnenje. Hvala vam za zvestobo in izkazano neomajno moč značajev in prepričanja. Naši idejni predniki v Sloveniji so se borili za našo duševno osvoboditev od klerikalizma. Borba je šla vsporedno za ustvaritev nacijonalne državne samostojnosti. Njih nasled-1 nikom, ki smo organizirani v Jugoslovanski demokratski stranki, se je posrečilo, da je bil dan 28. novem- bra dan krutega poraza, ki ga je doživel klerikalizem v Sloveniji. Ta sovražnik državne misli in kulturnega napredka, ki gloda kot črv stalno na narodnem telesu, je padei od zadnjih volitev od 60'% na 36% oddanih glasov. S tem je klerikalna stranka izgubila politično zelo važno pravico, da se na znotraj iti na zunaj predstavlja kot zastopnica slovenskega naroda. Nič več ne sme govoriti v imenu slovenskega ljudstva. Dobro pa se zavedamo, da je klerikalizem stalno in tajno slabo nagnenje, ki je po porazu vsak tre-notek pripravljeno, da oživi in da znova raste. K tlom ga mora tiščati le vstrajno in smotreno delo od naše strani in svobodna prosvetljenost ljudstva. Izid volitev je tak, da je od 419 poslancev bilo izvoljeno v celi državi samo 23 klerikalnih (od teh 14 v Sloveniji). S tem so dani za enkrat vsi predpogoji, da se bo zlasti naš del naroda lahko razvijal v prosvetnem pogledu na temelju duševne svobode in v gmotnem oziru na osnovi demokratične in soci-jalno pravične zakonodaje in uprave. Vsem našim političnim organizacijam in pol. društvom pa kličemo: Moč ideje demokratske stranke v državi je odvisna od živahnosti skupnega dela nas vseh. Vstrajajte v zvestobi in v delu. Naša skupna skrb bodi, da poučujemo z širjenjem našega časopisja m pa z živo besedo politično manj izobražene ljudi. Kadar bo naše ljudstvo sposobno, da zrelo in trezno presoja naše javno življenje, bodo nemogoča prazna in lažnjiva volilna gesla in obrekovanja, pa naj prihajajo iz cerkve ali od drugod proti naši stranki. Z delom in žrtvami, ki jih prostovoljno doprinašale za to, da pomagate k zmagi ideji m programu JDS jačite in množite naše politične vrstil V Ljubljani, dne 2. dec. 1920. Načelstvo \ Jugoslovanske demokratske stranke kabineta se bo izvršila šele, čim bodo Danes popoldne je zboroval mi- volilni rezultati uradno razglašeni, nistrski odsek, ki pripravlja ^slov- Razprava o ustavnem načrtu v nik za konstitnanto. Delo je \ glav- ministrskem svetu se jutri nadaljuje nem že končano. ter bo po izjavah članov kabineta __ v 2 do 3 dneh končana.__ D'Annunzio napovedal Italiji vojno, Trst, 2. decembra (Izv.) Na poziv komandanta Julijske Benečije, generala Caviglia, da se mora vsa reška posadka brezpogojno, a v jamstvu amnestije vrniti na svojo redno dolžnost, je odgovoril d' Annunzio negativno. Obenem je naročil svojemu predstavniku v Rimu, da naj vpraša rimsko vlado, ako je poziv generala Caviglie uradni poziv italijanske vlade. Ker je to italijanska vlada potrdila, je d' Annunzio izjavil, da smatra ta poziv kot nltima-tum, ki ga odbija in je naročil svojemu rimskemu predstavniku, da zahteva svoje potne liste in izjavi rimski vladi, da se nahaja italijanska re-genca Kvarnera od 3. decembra dalje v vojnem stanja s kraljevino Italijo. Trst, 2. decembra. (Izv.) Včeraj zvečer je priplula v reški zaliv italijanska eskadra iz Pulja, ki obstoji iz desetih ladij, da izvrši pred Reko demonstracijo in objavi začetek blokade. D'Annunzijevi legijonarji so sprejeli bojne ladje z ognjem iz pušk. Komandant italijanske eskadre je pozval bojne ladje, ki se nahajajo v reškem pristanišču, da naj isto zapuste in se pridružijo kraljevski eskadri. D'Annunzio je imel dolgo konferenco s poveljnikom oklopnice „Dante Alighieri" kapetanom Foschini in ga rotil, da naj ostane na Reki. Foschini je pristal na to in sporočil italijanski eskadri, da ostane na Reki, dokler iste ne vzame Italija s kopnega. Italijanske bojne ladie so se na to oddaljile in križarijo na morju, kjer čakajo nadaljnih navodil. D'Annunzio je dal z bojno ladjo Cortellazzo zapreti vhod v reško pristanišče. D'Annunzijevi pristaši prirejajo manifestacije po reških ulicah za D'An-nunzia, ki je imel hujskajoče govore na meščane in vojake, ter jih pozival, da naj vztrajajo do skrajnosti do končne zmage. D'Annunzio je izjavil časnikarjem, da je poskusil vse, da reši čast Italije, ki je onečaščena z rapallsko pogodbo, ali da ga je uradna Italija izdala, zato pada odgovornost za bratomorno vojno, ki preti med Rimom in Reko, na nesposobne rimske diplomate. Reke ne zapusti živ nikdar, a njegovo truplo in trupla njegovih arditov bodo v večno trajajočem mavzoleju, zgrajenem iz razvalin Reke spomin izdajstva izdajalcev italijanstva. Dr. Korošec je žrtvoval klerikalno avtonomijo. BEOGRAD, 2. decembra. (Izv.). Ministrski svet je danes nadaljeval razpravo o vprašanju pokrajin. Sprejeto je bilo, da se sme država razdeliti na največ 35 pokrajin. Glede kompetence pokrajinskih skupščin in pokrajinskih oblasti je bilo sprejeto načelo Markovičevega načrta. Takoj po seji ministrskega sveta se je raznesla vest, da je dr. Korošec opustil svoje dozdevno intransigent-no stališče in odstopil od svojega klerikalnega avtonomističnega predloga. Udeležil se je stvarne debate in vladni krogi imajo vtis, da se je podvrgel sklepom ministrskega sveta. Večerna „Tribuna" ki ima intimne zveze z ministrskim predsednikom Vesničem javlja, da je dr. Korošec odstopil od svojega načrta „z ozirom na koristi domovine" ... „Tribuna" pristavlja, da je na ta način omogočena nadaljna zveza med radikalci in klerikalci, h kateri upajo sedaj, ko je odpadla »Hrvatska Zajednica" pritegniti muslimane. Oba zajedničarska ministra Kova-čevič in Drinkovič se tudi današnje seje nista udeležila. Ostavke pa nista podala. Demisija celokupnega Končni volilni rezultat v Mariboru. KLERIKALCI SAMO SEDEM MANDATOV. MARIBOR, 2. decembra. (Izvir.). Glavni volilni odbor je danes ob 5. in tričetrt popoldne končal svoje delo za mariborsko-celjsko-prekmur-sko volilno okrožje in ugotovil, da je od 118.764 vpisanih volilcev oddalo veljavne glasove 82.106 volilcev. Količnik za splošno listo znaša 5131 za kvalificirano listo pa 16.420. Dobili so glasov SLS 27.144, JSDS 22.383, SKS 17.936, komunisti 5735, JDS 4652, NSS 2365, in Prekmurci 1908. Dobili so torej mandatov: SLS 7, (torej enega manj kakor prvotno po-ročano), socialni demokrati 6 (torej 1 več), Samostojna kmetijska stranka 5" mandatov, torej 1 več, JDS, NSS in komunisti pa po 1 mandat, komunisti torej 1 manj kakor prvotno poročano. Odpadla sta torej klerikalec Jožef Skoberne, komunist dr. Lemež, odnosno njegov namestnik Vesel, prirastla pa sta samostojni kmet Ivan Kirbiš in socialni demokrat Zvonimir Bernot kot kvalificirani kandidat. Volilni odbor je izvoljenim poslancem takoj podpisal poverilnice. Končni izid volitev v Sloveniji je torej: 14 klerikalcev, 9 samostojnih kmetov, 7 socialnih demokratov, 5 komunistov, 3 demokrati in 2 narodna socialista. Reška komedija. Med reškim pustolovcem cfAn-nunzijem in kraljevino Italijo je nastopilo vojno stanje. Tako je razglasil včeraj reški* »regent" d'Annunzio in s tem je stopilo reško vprašanje v novo fazo svojega razvoja. Kakor je znano, je d Annunzio svoječasno zasedel Reko z italijanskimi arditi, dozdevno na svojo pest in proti volji italijanske vlade. V resnici nihče ni dvomil o tem, da je bil tf Annunzio samo sredstvo v rokah italijanske vlade, da je delal vse v sporazumu z njo, ker italijanska vlada nam je pač že od začetka hotela iztrgati iz rok Reko in je v to svrho uprizorila tfAnnunzijev upor, ki pa v resnici noben upor ni bil, temveč od vlade naročena komedija. Po sporazumu, sklenjenem med našo državo in Italijo, je mesto Reka svobodna država, Sušak z luko Baroš, ki se drži Reke, pa naš. D' Annunzio pa s tem ni zadovoljen, on bi hotel za reško državo še oto- ka Krk in Rab, Sušak in še nekaj hrvatskih krajev v-reški okolici. To moma svobodno razvijati. Klerikalizem je uničeval in pokla-dal v grob liberalizem ^ako dolgo, da bodo končno vendarle le napredni ljudje dajali smernice bodočnosti ju-goslovenskega naroda. Helilce tatvine na ga. Izgleda, da segajo sleparije celo leto nazaj in da so vsote precej velike. Eden od aretiranih je že priznal, da si je prisvojil čez 600 dolarjev, to je preko 80.000 kron. O drugem je ugotovljeno, da ima v banki svoj poseben, precej velik denarni konto. Gre vsekakor za mnogo stotisočev škode. Dopisi. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade, Popoln poraz klerikalcev. Vsak napreden človek se mora veseliti volilnega rezultata v naši državi, ako pogleda na število mandatov, ki so jih v volilnem boju izvojevali klerikalci. Od 419 mandatov odpade na zastopnike rimskega klerikalizma le 24. Največji je klerikalizem v Sloveniji, dasi tudi tu ne dosega niti 40 % vseh mandatov, kajti od 40 mandatov so dobili slovenski klerikalci le 15. V Bosni in Dalmaciji je dobila klerikalna stranka po 3 mandate, kar znači, da je njen položaj med tamošnjimi katoličani še veliko neugodnejši kot v Sloveniji. Ako pa upoštevamo v teh dveh provincah iudi še druge konfesije ter število mandatov določenih za te pokrajine, se nam pokaže brezpomembnost klerikalizma v tem večji meri. V Dalmaciji imajo klerikalci od 11 mandatov le 3, v Bosni 3 mandate od 64! Priznati moramo, da je v Bosni in Hercegovini nekatoliški element veliko jačji nego katoliški, dasi poslednji ni po številu katolikov mnogo slabejši nego v Sloveniji. Naravnost brezupen poraz pa je doživel klerikalizem pri volitvah na Hrvatskem in v Vojvodini. Banovina je dala od 93 mandatov klerikalcem le 3 mandate. In to dežela, v kateri živi skoraj še enkrat toliko katoliškega prebivalstva kot v Sloveniji. V Vojvodini so klerikalci ostali brez mandata! Prvi poskus slovenskih klerikalcev, osvojiti vso katoliško Jugoslavijo, se je torej popolnoma ponesrečil. Dr. Korošec, ki se je že meseca aprila na shodu zaupnikov SLS v Ljubljani hvalil, da dobi njegova stranka pri volitvih v ustavotvorno skupščino 100 mandatov, se mora zadovoljiti, da pride v zbornico komaj s četrtino števila poslancev, ki ga je prerokoval. Na Hrvatskem, kjer se je zadnji dve leti sistematično organiziralo od sela do sela, od moža do moža, od žene do žene, po preiskušenem vzorcu v Sloveniji, je narod klerikalizem kratko-malo energično odklonil. Kako velike so bile nade klerikalcev v teh pokrajinah in kako visoko so cenili svojo moč, se vidi najbolj iz dejstva, da je dr. Korošec pri poslednji sestavi vlade zahteval za svojo stranko na Hrvatsekm, v Bosni in Dalmaciji po dva poverjeni-štva v pokrajinskih vladah in to prosveto ter socijalno skrbstvo. Država je po volilnem rezultatu dokazano, da so bile dr. Koroščeve zahteve popolnoma neupravičena smelost. Nad vse kataftrofalen je za klerikalce poraz v Sloveniji. Na eni strani se vidi, da je slovenska klerikalna stranka definitivno izgubila, ravnotežje, čim ji je bil ob prevratu odmaknjen steber dunajskega dvora, avstrijske birokracije in nadmoč avstrijske krščansko - socijalne ter avstrijske klerikalne stranke. Vsa dosedanja moč slovenskih klerikalcev v Jugoslaviji je bazirala na prevari merodajnih faktorjev v državi. Ni nobena tajnost, da je dr. Korošec na beograjskem dvoru in ziasti pri Protiču neprestano operiral s smelo trditvijo, da reprezentira on slovenski narod in da stoji za SI S več kot 80 odstot. vsega slovenskega ljudstva. Še vsem je živo v spominu, da se je na podlagi takih informacij mogel vršiti obisk prestolonaslednika v Sloveniji tako kot se je. 8C orisfotkov Slovencev pa so tudi i m" l i nevzdržema pred očmi v Beogradu, ko so delili politično moč v vladi. Protič in drugi politični faktorji, danes lahko vidijo, kako napačno so bili ooučeni o razpoloženju naroda v Sloveniji m na Hrvatskem. Obe stranki — zajedničarji in klerikalci — brez katerih se je mislilo, da država sploh obstajati ne more, leže danes zdrobljeni na tleh Narodni klub je znajvečjo težavo rešil 5 mandatov, klerikalci pa v vseli pokrajinah toliko, kolikor so obetali Protiču, da dobe samo v Sloveniji. S tem, da je sedaj dr. Korošcu nemogoče zavzemati pozo, da govori v imena večine slovenskega naroda, je klerikalna stranka potisnjena na tisto mesto v državni politiki, ki ji pripada kot eni najmanjših političnih skupin. Nastop dr. Korošca zadnje dni v Beogradu potrjuje pravilnost naše trditve. Od SLS je dobil izrecen mandat, V spedicijskem oddelku ljubljanske glavne pošte so prišli na sled obsežnim sleparskim manipulacijam s tkzv. amerikanskimi pismi. Že dalj časa se je opažalo, da nekateri mlajši činovniki iz tega oddelka jako potratno živijo. Oblačili so se elegantno, se obnašali kot kavaiirji, hodili na plese in zabave, prirejali prijateljske večere z veselimi dekleti, kjer se je pilo šampanjca in jubiiiralo. Med uradništvom ljubljanske glavne pošte se je že dalj časa šušljalo, da ni vse v redu. Med tem pa so se pričele množiti pritožbe zaradi nerednega dostavljanja amerikanske pošte; mnogi, ki so preje redno prejemali pisma od svojih sorodnikov iz Amerike, so ostali brez odgovorov na svoje dopise. Pred par meseci je vzbudila pritožba Podpornega društva v Chikagu, ki je poslalo deželni vladi večjo vsoto denarja, pa ni nikdar dobilo potrdila, precej senzacije. Ta afera sicer najbrže ni v ni-kaki zvezi s sedaj odkritimi manipula-cjami, toda ojačila je čuječnost poštne uprave in poštni nadkomisar dr.]an-žekovič je obrnil svojo posebno pozornost na spedicijski oddelek. Morda bi stvar še dolgo ostala ne-dognana, da ni te dni neki iz Ljubljane premeščeni uradnik ogorčeno pričel obtoževati „poštne roparje". Na podlagi njegovih izpovedi se je z vso energijo pričela preiskava. Vodita jo od strani poštnega ravnateljstva dr. Janžeko-vič in s strani policije nadzornik Ha-be. Čim so bile ugotovljene prve činje-nice, je policija v ponedeljek odredila hišne preiskave in aretacije. Sleparija je bila povsem priprosta. Nekateri uradniki spedicijskega oddelka so tvorili med seboj družbo, ki je sistematično kradla pisma iz Amerike, jih odnašala na dom, odpirala in pre-iskavala je le v njih kaj dolarjev. Znana je navada mnogih naših rojakov, da prilagajo dopisom po nekaj papirnatih dinarjev. To je že od nekdaj tako bilo, pa se sedaj menda še bolj goji, ker upajo pošiljatelji, da bo prejemnik zamenjal dolarje v Jugoslaviji po mnogo boljšem kurzu, nego oni pri ameriških bankah. Ameriški dolarji pa so šli namesto v skromne mošnjičkepri-prostih in siromašnih naših ljudi po Dolenjskem in drugod, v elegantne listnice kavalirjev z glavne pošte. Pisma, napisana z okorno roko očeta, moža, brata v daljni Ameriki pa so obležala v kotu in zgorela v pečeh... Ko so v ponedeljek detektivi vdrli v stanovanja glavnih osumljencev, so našli uničujoč dokazilni material: cele kupe spoliranih amerikanskih pisem. Na podlagi teh preiskav ej bilo takoi aretiranih šest uradnikov. Enega so kmalu izpustili, ker se je izkazalo, da je nedolžen, pet jih je ostalo v zaporih. Njihovih imen nočemo predčasno priobčiti, ker je mogoče, da se sum proti enemu ali drugemu izkaže še za neopravičen. Na glavni pošti se nadaljuje zaslišanje personala zlasti onih, ki so naravnost s prizadetimi uradniki hodili v vesele družbe. Tudi se skuša dognati, koliko denarja je bilo poneverjene- Iz žužemberškega sodnega okraja nam prihajajo glasovi o poteku volitev. Držali so se dobro Šmiheici, Zagradčani, Dvorjani in Hinjski Kranjčani. Pritisk od nasprotne strani je bil naravnost velikanski. Kljub temu so dobili klerikalci v Žužemberku na obeh voliščih samo 117 glasov več kot napredne stranke. Pri zadnjih volitvah je bilo naprednih glasov v vsem okraju le okoli 40, to pot 627. Protiklerikalnih glasov je 42 odstotkov, klerikalnih 58 odstotkov. — JDS ima v vsem 78 glasov, SKS 382, NSS 23, komunisti 15 in socialisti 129. Vehovec je volilne imenike tako sestavil, da je naših manjkalo cela vrsta. Imeniki kažejo naravnost brezvestno površnost. Toda led je prebit, delo ni bilo zastonj, klerikalci so potisnjeni v kot. Nič več ne bodo gospodarili neomejeno kot dosedaj. Borba pa gre naprej zoper korupcijo v stranki propalic in zoper razne hinavce, ki smo jih spoznali. Sedaj je končan skrutinij in prešteti so glasovi tudi na Štajerskem in končni izid volitev na Slovenskem je deloma spremenjen. Klerikalci dobijo samo 14 mandatov, samostojni kmetje 9, socialni demokrati 7, komunisti 5, demokrati 3 in narodni socialisti 2 mandata. V vsej državi imajo klerikalci samo neznatno manjšino 21 poslancev, ki sploh ne pridejo v poštev, medtem ko je demokratična stranka s svojimi 96 poslanci najmočnejša. Lepo število poslancev — čez 40 — imajo tudi samostojni kmetje iz vse države in njihov parlamentarni klub bo zavzemal v ustavotvorni skupščini odlično in zelo važno mesto. V zvezi z volitvami v ustavotvorno skupščino je izprememba v deželni vladi za Slovenijo, ker je dosedanji poverjenik za pravosodje dr. Gregor Žerjav, ker je izvoljen za poslanca, odstopil. Poverjeništvo za pravosodje prevzame dosedanji poverjenik za socialno skrb dr. Vladimir Ravnihar, nov poverjenik za socialno skrb pa še ni določen, ampak vzet bo iz vrst demokratične stranke. Ustavotvorna skupščina se sestane 14. t. m. in zagotovljena je večina za sprejetje ustave, kakor jo je izdelala vlada. V to svrho se združita obe najmočnejši stranki: demokrati in radikalci, katerim se pridružijo tudi druge stranke, ki so za edinstveno državo in nasprotne stremljenju klerikalcev po razdelitvi države na več manjših državi". Sicer so se pa menda tudi klerikalci vsaj v tem oziru že spametovali, ker sicer bi dr. Korošec že odstopil kot minister prometa. Doma so pač vpili pred volitvami za avtonomijo in hujskali proti Srbom, ker so upali dobiti na ta način Čim več glasov, ko so pa izprevideli, da jim ne preostane drugo kot odnehati, ali pa izstopiti iz vlade, so se lepo potuhnili in pozabili na avtonomijo in druge svoje posebne zahteve, da ne izgubijo tudi ono malo vpliva in pomena, kar jim ga je po volitvah še ostalo. Res, strahovito so bili klerikalci tepeni pri volitvah in upati je, da bo njihova moč vedno manjša in da pride kmalu čas, ko bo Jugoslavija popolnoma očiščena od te rimsko-dunaiske zalege. V zadnjem času se je veliko pisalo o češko-nemških odnošajih in o ostrih bojih med obema tema narodoma v češkoslovaški republiki. Ti boji so se zanašali celo na Dunaj, kjer so se Nemci hoteli maščevati zaradi protinemških demonstracij na Češkem. Ti boji so šli pa že predaleč in končno so se začeli Čehi in Nemci pogajati. Ta pogajanja — kakor se zdi — napredujejo in upati je, da bodo uspešno končana. Iz 2eneve prihaja poročilo, da bo najbrže že v kratkem Avstrija sprejeta v zvezo narodov, za kar se ima zahvaliti v prvi vrsti Jugoslaviji in Češkoslovaški, ki,sta — kot najbolj zainteresirani sosednji državi — izjavili, da ne nasprotujeta sprejetju Avstrije v zvezo narodov. Grki vztrajajo v svoji trmi in hočejo imeti na vsak način Konstantina na prestolu, navzlic temu, da se temu protivi ententa, ki je Grčiji storila toliko dobrega in napravila iz male grške države veliko in močno državo. Kralj Konstantin se vrne na Grško še pred plebiscitom, ki ima odločiti o tem, ker grška vlada izjavlja, da izid ljudskega glasovanja nikakor ni dvomljiv. Zato se Konstantin v Švici že pripravlja na potovanje in tudi grška vojna mornarica se pripravlja na odhod v italijansko pristanišče Brindisi, da sprejme tam kralja Konstantina. Za našo državo je ta preobrat na Grškem zelo važen, ker Grčiji, ki jo vlada kralj Konstantin, mi ne moremo zaupati in najboljše sredstvo proti eventualnim skritim nakanam kralja Konstantina bi bilo: zveza med našo državo in Bolgarsko, do katere gotovo pride prej ali slej, ker je ona potrebna nam in Bolgarski. Grčija naj se pa pomeni zaradi Konstantina z entento, kakor ve in zna. Novosti* * Poverjeniku Versiovšku ustavljena plača. Poverjenik za prosveto v Sloveniji dr Verstovšek se ni hotel pokoriti sklepom ministrskega sveta in naredbi ministra prosvete glede odpusta okrajnih šolskih nadzornikov, ki jih je samovoljno izbral iz vrst Slomškove zveze, a ni hotel izvzršiti namestitve nadzornikov, ki jih je imenoval minister prosvete. Ker se dr. Verstovšek ni hotel pokoriti naredbi ministra prosvete, mu je ustavljena kot poverjeniku plača, a istotako so ustavljene plače nadzornikom, ki jih je on sam imenoval. V slučaju, da bo Verstovšek še nasprotoval ministrskim naredbam, bo nastopilo ministrstvo s skrajnimi sredstvi proti njemu in napravilo red v poverje-ništvu za prosveto. * Za centralizacijo šolstva. Ker se v ustavnem načrtu drja. Markoviča govori o podrejenju šolstva pokrajinskim avtonomijam, je Udruženje jugoslovanskega učiteljstva podvzelo na merodajnih mestih vse potrebne korake, da se prepreči uprava šol preko pokrajinskih avtonomij in je stavilo predlog, da se vse šole po vsi državi upravljajo centralistično po enem sistemu. * Volilna skrinjica SLS. Kaplan v Gorjah pri Bledu je preteklo nedeljo pri jutranji pridigi tik pred volitvijo tako je razlagal krščanski nauk neki ka-Možje volilci. kdor je za Kristusa in vero, ta bo spustil svojo krogljico v tretjo skrinjico, v vseh drugih skrinjicah pa je hudič in kdor je za hudiča, bo oddal krogljico v druge skrinjice,— Kje je kancelparagraf? * Kdo so Sokoli? „Sokoli so tisti ljudje ki so Kristusa na križ pribili", tako razlagal krščanski nauk neki ka-tehet na ljubljanski ljudski šoli. * Iz vseh krajev Štajerske nam prihajajo poročila o silni poparjenesti klerikalcev, ki so pričakovali na Štajerskem najmanj 12 mandatov. Sam Korošec je na svojih shodih pred volitvami, da bi dvignil razpoloženje svojih pristašev, naglašal, da je klerikalna večina sigurna, in le pristavljal, da bo treba napeti vse sile da bo čim impo-zantnejša. Ako pomislimo, da so imeli klerikalci pri državnozborskih volitvah leta 1911 na Štajerskem brez Prekmur-ja in Koroške nad 32.000 glasov, pomeni sedanji izid volitev zanje katastrofo, preko katere jim nepomaga nobeno vpitje o „porazu" centralizma in demokratske stranke, ki je ostala naj-jačja politična organizacija Jugoslavije. * Mejniki za avstrijsko-jugoslovansko mejo so že pripravljeni in spravljeni na mejo. Mejniki so trojevrstni, največji so kilometrski (140 cm visoki) in se bodo vlili na licu mesta. Manjši so oni mejniki, ki bodo postavljeni na važnejših mejnih točkah, n. pr. kjer se meja zasuče; ti mejniki so 120 cm visoki. V mesni kameni so samo 80 cm visoki, vsi pa so napravljeni v obliki piramide. Vrh vsakega mejnika je kovinasta puščica, ki kaže smer do prihodnjega kamena. Stroške plačata Jugoslavija in Avstrija, in sicer vsaka polovico. * Ljudsko štetje. Kakor se nam iz Beograda poroča, je vlada izdala navodila za popis ljudstva in domače živine, ki se izvrši dne 31. decembra 1920. Obenem z ljudskim štetjem se izvrši tudi popis poslopij, a ti podatki se smatrajo za uradno tajnost in se ne smejo uporabiti za kako obremenitev prebivalstva bodisi z davkom ali kakimi drugimi dokla-damt. * Kongres invalidov. Dne 12. t .m. se vrši v Beogradu izredna skupščina invalidskega udruženja. Na tej skupščini se bo sklepalo med drugim o pripravah za veliki kongres, na katerem se ima izvršiti ujedinje-nje vseh invalidskih organizacij v naši kraljevini. * četrto porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani se prične dne 6. decembra 1920. Doslej je razpisanih 24 razprav s 43 obtoženci. Tudi v tem zasedanju prevladujejo kazniva dejanja zoper tujo lastnino, osobito tatvina. Razpravljalo se bo: v ponedeljek dne 6. decembra zoper Josipa Vidmarja zaradi hudodelstva uboja in zoper Albina Lenardiča zaradi hudodelstva tatvine; v torek dne 7. decembra zoper Henrika Čudna zaradi hudodelstva goljufije, zoper Franceta Berlana zaradi hudodelstva goljufije in zoper Franceta Čeparja zaradi hudodelstva tatvine; v četrtek dne 9. decembra zoper Ivana Bizjaka in Josipa Dimica, dalje zoper lakoba Vojsko in slednjič zoper Ivana Torneta in dva tovariša, zaradi hudodelstva tatvine; v petek dne 10.decembra zaradi pregreškov zoper varnost Alkalaja zaradi hudodelstva goljufije in zoper Romana Reška zaradi hudodelstva ropa; v soboto dne 11. decembra zaradi pregrešokv zoper varnost časti v štirih različnih zadevah; v ponedeljek dne 13. decembra 1920 zoper Ivana Pavliča zaradi hudodelstva tatvine, zoper Josipa Novaka zaradi hudodelstva ropa in zaradi hudodelstva tatvine in pa zoper Hektarja Traveglio zaradi hudodelstva tatvine; v torek dne 14. decembra zoper Pavla Ambrožiča in šest tovarišev in pa zoper Franceta Puciharja in Ivana Jemca zaradi hudodelstva tatvine; v sredo dne 15. decembra zoper Alojzija Jerančiča in Mihaela Puharja zaradi hudodelstva tatvine, zoper Antona Brenceta zaradi hudodelstva uboja lastne matere in zaradi hudodelstva poskušene težke telesne poškodbe in pa zaradi pregreškov zoper varnost časti v dveh zadevah; v četrtek, petek in soboto dne 16., 17. in 18. decembra zaradi hudodelstev tatvine, deležnosti tatvine in goljufije zoper Ivana Gerkiča in sedem tovarišev, ki se tožijo zaradi 17 kaznivih dejanj. * Iz tržaške kronike. Zdravnik rešilne postaje je bil poklican v ulico Nova-li št. 48, kjer je našel Vanino Viktorijo, 51 let staro, ranjeno večkrat na hrbtu in na vratu. Vaninin sin se je pred tremi leti poročil z neko modistko, s katero je živel v srečnem zakonu, ali odkar mu je žena porodila sina, ni bilo miru v družini, ker sitna tašča ni prenašala otrokovega joka. Zaradi tega je bil večni prepir, ki mu je mlada žena napravila konec s tem, da je taščo, ko jo je ta zopet sirovo zmerjala zaradi otrokovega jokanja, napadla s kuhinjskim nožem in jo ranila na več mestih. Hudobno taščo so odpeljali v bolnico. * Vremenski pregled za mesec november. Pretekli mesec je bil v meteorološkem oziru zelo zanimiv. Opazovanja na tla-komeru kažejo, da je bil zračni pritisk malo, fffiflfififl fiff fffi ff fifffi fffifi izvzemši 1, cel mesec visoko nad nor-malo. Najvišje se je dvignil 19. na nenavadno višino 750.0 mm ali za več kot 14 mm nad normalo. Zaradi tega je bilo tudi vreme cel mesec hladno, mirno in zelo suho. Šest dni v mesecu je kazal termometer stalno pod ničlo. Najvišjo temperaturo 8-5° C je prinesel 18. najnižjo 4° pod ničlo pa 26. november. Zrak je bil večinoma zelo miren,-prevladovali so lahki severni in severovzhodni vetrovi. Kljub ugodnemu stanju barometra je prejela Ljubljana le malo šolnčne svetlobe in toplote, tako da je bil mesec november kiimatično zelo neugoden. Devetkrat nam je za-grinjala solnce gosta megla, 19 dni je pa ležala nad Ljubljano neprodirna nizka oblačna plast; uživali smo torej samo dva dneva lepo solnčno vreme. Glede padavin je bil november nenavadno suh. Padlo je vsega skupaj dežja in snega samo 19 mm, dočim iznašajo normalne padavine 117 mm. Po deželi se je pojavila občutna suša in so ponekod usahnili celo trajni studenci. Verjetno je, da bo december to izgubo vsaj deloma nadomestil. Deževalo je dvakrat, istotako snežilo, ne da bi sneg obležal. 28. zjutraj je pokrivala zemljo, strehe in drevesa tanka ledena skorja. Ta redka vremenska prikazen, takozva-na poledica, lahko napravi posebno v gozdovih veliko škode. Ker so pa nastopili južni topli vetrovi, je izginila ledena skorja že v dopoldanskih urah. * V Celju je vzelo mizarsko delavnico Drnovšek v Gledališki ulici v najem neko hrvatsko društvo za izdelovanje klavirjev. * Roparski napad. Kakor smo že poročali, je bil mehanik Plahuta v Ga-berjih pri Celju pretečeno soboto ponoči v svojem stanovanju napaden in smrtnonevarno ranjen. Plahuti se je v bolnici obrnilo na bolje in je izjavil, da ga je napadel neznan zločinec v vojaški obleki. * Razstava vojnih slik. Vojni slikar vrhovne komande in publicist, Risto Marjanovič, priredi v Sarajevu razstavo vojnih slik, ki živo predstavljajo napore srbske vojske v vojni dobi in znani grozni prehod preko Albanije. Marjanovič priredi razstavo svojih slik tudi v drugih mestih Jugoslavije. * Jugoslovanska Matica. V Zagrebu se osnuje v kratkem glavna podružnica Jugoslovanske Matice. Deželna vlada je pravila odobrila. Z organizacijo se je že pričelo. * Svojo nevesto je ustrelil inženir Pi-tamic na Muti. Oba zaročenca sta se odpravljala na pot v Ljubljano in v momentu, ko je stopila nevesta gdčna. Vazac v sobo zaročenčevo, se je sprožil v inženirjevih rokah samokres in zadel nevesto naravnost v sence, tako, da je bila takoj mrtva. Inženir Pitamic izjavlja, da se je samokres sprožil čisto slučajno. * Lekarniška koncesija. Zdravstveni odsek je podelil mag. pharm. Francu Minariku koncesijo za ustanovitev in obratovanje nove javne lekarne na Bledu. * Slovensko narodno gledališče v Mariboru. V proslavo narodnega praznika je uprizorilo prvič mariborsko gledališče Ivan Lahovo dramo „Noč na hmeljniku", ki je sijajno uspela. Občinstvo je avtorja viharno pozdravljalo in ga večkrat poklicalo na oder. Izročen mu je bil tadi lavorjev venec. — V to- rek zvečer so bile vprizorjene Parmove „Caričine amaconke" ki jih je dirigiral skladatelj sam. Predstava je uspela jako dobro in je bil avtor ponovno poklican na oder. — Žepni koledarček za leto 1921. Kakor lansko leto je izšel ta koledarček v isti zelo prikupljivi in priročni, miali, žepni obliki in okusni vezavi tudi za leto 1921. — Prodajna cena znaša v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in drugod do novega leta K 12. Po novem letu se prišteje do-klada. Trgovci, ki želijo popusta, naj se obrnejo na založništvo. Oospodarstvo. = Nakup plemenskih ovc. Osrednja vlada je dovolila izvoz 2000 ovac je-zersko-solčavske pasme proti garanciji uvoza plemenske goveje živine v enaki vrednosti. Ovčjerejci se s tem opozarjajo. da nakupuje (oziroma nadaljuje nakup) prihodnje dni posebna komisija te ovce, in sicer zdravo plemensko blago v starosti do tretjega leta, ovce tudi z jagnjetom; ena tretjina naj bodo mrkači. Cena se bo sukala okoli 12 kron za 1 kg žive teže, za izvrstno blago tudi nekaj višje. Za enkrat se namerava izvesti nakup v Jezerski in Kokrski dolini od 9 do 11. decembra in v Gornji Savinjski dolini v tednu od 13. do 18. decembra 1.1. Nakup se bo vršil le v takih krajih, kjer se lahko računa na 100 komadov. Želi se nakupovati od rejcev, ne od prekupcev. Prijave in infonnacije pri poverjeništvu za kmetijstvo. = Prometne zveze s Primorjem. Danes se je vršila na direkciji državnih železnic v Zagrebu železniška konferenca, na kateri se je razpravljalo o prometnih zvezah s Primorjem. Konference so se udeležili tudi predstavniki trgovsko-obrtniških zbornic in pomorske oblasti. = Nove železniške proge. V današnjem Jugoslavenskem Lloydu objavlja iž. Plavič članek o nujni potrebi direktne železniške zveze Slovenije z morjem, ki je prišla radi rapallske pogodbe v silno neprijeten položaj. Zlasti priporoča gradnjo železnice Komevdje-Del-nice, ki bi omogočila Ljubljani direktno zvezo z morjem in pa gradnjo nekaterih drugih prog, ki bi bile spojene z liško železnico. = Novo najdišče premoga. V selu Bukinju pri Tuzli se je odkrilo novo, zelo bogato polje premoga. Premogove plasti so globoke in kvaliteta odlična. Sedaj v početku se nakoplje dnevno po 30 vagonov premoga, po mnenju strokovnjakov pa bo premogovnik dajal pozneje, ko se delo uredi, po 200 vagonov dnevno. = Promet z Nemčijo. Od 26. novembra se promet z Nemčijo vrši zopet preko Beljaka. Sprejemajo se potniki in blago. — 50 % zvišanje tarifov na državnih avstrijskih železnicah. Avstrijska vlada je z veljavnostjo od 15. decembra naprej zvišala blagovni železniški tarif za 50 procentov. = Trgovska pogajanja z Italijo. Pri-vredni komitet ministrstva se bavi sedaj z načrti za obnovitev trgovinskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Napravil se bo poseben pravilnik, v katerem bodo vse potrebne instrukcije za naše delegate. Kakor se govori, bo imcno\&n za vodjo naše delegacije dr. Mihajlo Popovič, finančni miniter v p. = Italijanska-jugoslovansko trgovska zbornica. V Rimu so imeli zastopniki največjih trgovskih in industrijskih družb posvetovanje, na katerem so sklenili ustanoviti italijansko - jugoslovansko trgovsko komoro. = Rusija — plen tujih kapitalistov. Sovjetska vlada je razglasila naredbo, po kateri dobe tuji kapitalisti polno moč, da izkoriščajo ruske prirodne zaklade in ki jim dovoljuje, da del teh zakladov izvažajo v tujino. Amerikan-ski kapitalisti so že dobili v najem za sto let celo vzhodno Sibirijo. Čim dalje bolj jasno, da ruski sovjetski sistem pomeni gospodarsko smrt za ruski narod — na korist tujcem. = Podkovstvo. Pouk kovačem in ko-njerejcem. setavil živinozdravnik Lov-ro Tepina, vodja državne podkovske šole v Ljubljani. Prvi del knjige opi- suje na kratko živalsko telo, kopito pa zelo obširno, razlaga hojo in stojo ter daje nasvete, kako ravnajmo s konjem, ko ga podkujemo. V drugem delu pisatelj našteva in opisuje različne podkve in njih lastnosti, podkovne žeblje in kovalno orodje; uči, kako presojaj-mo konja, predno ga podkujemo, kako snemajmo podkev, porezujmo kopito, kako podkev izbirajmo, umerjajmo, pri-pravljajmo in pribiimo: nadalje, kako podkujmo spremenjena kopita in konje, ki napačno hodijo in sučejo noge; negovanje žrebečjih in nepodkov.kopit ter podkovanje spačenih kopit. Tretji del obravnava kopitne bolezni, preiskavo šepastih konj, zakovanje in razne poškodbe. Besedilo dopolnjujejo 104 zelo dobro uspele slike. Kako zelo nujno smo te knjige potrebovali, sledi že iz tega, da je izšla v tem za knjigotržtvo tako kritičnem času. Izvrstno bo služila kot učni pripomoček na civilnih in vojaških podkovskih tečajih. Kovač, ki izvršuje podkovsko obrt, bo z njeno pomočjo svoje znanje osvežil in spopol-nil. Konjerejec pa bo hvaležen za navodila, kako naj neguje zdravo in bolno kopito itd. Piscu te knjige, kateri že več nego deset let deluje na podkovski šoli, izrekamo svoje priznanje, knjigo pa kovačem in konjerejcem najtopleje priporočamo. Cena 45 K. = Petrolejski rezervoarji v Celju. Veliki betonski rezervoarji trgovske zadruge „Sloga" v Celju bodo v kratkem gotovi. Prvi rezervoar je že dovršen in je namenjen za shrambo petroleja in surovega olja. V kratkem bo dovršen tudi drugi. Naprave bodo za trgovce velikega pomena, = Izvoz in uvoz selitvenega blaga. Glede izvoza in uvoza selitvenega blaga predvideva carinski zakon glasom informacij črpanih pri glavni carinar-ni v Ljubljani naslednje predpogoje: Za izvoz selitvenega blaga je pred vsem potreben dokaz o resnični selitvi. V to svrho nai stranka sestavi natančen seznam glede kakovosti in količine svojega selilnega blaga. Ta seznam mora vidirati, oziroma potrditi na deželi županstvo, oziroma okrajno glavarstvo eventualno državni urad ali državno podjetje, pri katerem je stranka bila zaposlena, s pripombo, da gre v resnici za selitveno blago. V mestu Ljubljana potrdi seznam mestni magistrat, a na tej podlagi izstavi izvozno blago. V obeh primerih pa potrjuje in industrijo, oddelek v Ljubljani, s potrdilom, da se stranka res izseli in da je njeno blago smatrati za selitveno blago. V obeh primerih po potrjuje tukajšnja ekspozitura za plačanje v inostranstvu, sedaj v likvidaciji, da je to selitveno blago oproščeno osigura-nja valute. Na podlagi tako potrjenega seznama odpravi carinama selitveno blago carine prosto. Pri uvozu takega blaga presoja carinama, da se izpolnjeni predpogoji, ki eventualno opravičujejo carine prosti uvoz. Da ima stranka vse selitvene dokumente inozemskih oblasti v redu, še ne zadostuje, da se to blago odpravi brez vsakega plačanja carine; poglavitno je, da ima tudi dokument naših oblasti, iz katerega mora biti razvidno, da se ona stalno naseli na našem ozemlju. Take oblasti so pred vsem policijske oblasti, potem državni uradi in pa okrajna gla- varstva. Le ako stranka doprinese tak dokument, je selitveno blago uvozne carine prosto, v protivnem primeru pa je podvrženo carini. = Novi davki v Švici. „Frankfurter Zeitung" poroča: Švicarska zvezna skupščina je izdala pred enim mesecem zvezni sklep o novih izvanrednih vojnih davkih v kritje mobilizač. stroškov Novi vojni davki se bodo pobirali v štirih periodah Fizične osebe plačajo pridobninski davek in davek na premoženje. Sistem splošnega dohodninskega davka ni našel milosti. Premoženja do 10.000 Frcs. so davka prosta. Iz med-narodno-pravnega stališča je zanimivo: Inozemci so podvrženi vojnemu davku'. 1.) ako prebivajo v Švici in so pridobitno delavni, 2.) ako se zdržujejo v Švici brez pridobitne delavnosti dalj kakor 6 mesecev, 3.) ako imajo v Švici zemljišča, 4.) ako so soudeleženi pri švicarskih podjetjih. Bivanje v Švici v učne ali zdravstvene svrhe ne ustvarja davčne dolžnosti. Ako se obratovanje razteza samo na inozemstvo, je obdavčena ena tretjina investiranega kapitala in čistega dobička, ako podjetnik biva v Švici. Davku so podvržene tudi ino/t'iiv:ke junstiCue csebe, ki imajo v Švici podjetja aH druga premoženja. Razno. X Tihotapljenje na vse strani. V Beogradu so prišli na sled precej originalnemu načinu tihotapljenja. Tihotapska družba židovskih beguncev iz Rusije vršila je tihotapstvo na ta način, da si je na Dunaju od naše oblasti iz-poslovala tranzitni vizum za Carigrad. Ko pa je v Beogradu prodala vtiho-tapljeno luksuzno blago, zlasti kožuho-vino, se je zglasila na policiji ter izjavila, da vsled bolezni ne more potovati dalje, marveč se mora vrniti na Dunaj. Policiji se je stvar zdela sumljiva in prišla je na sled tihotapstvu. Tihotapci so imeli blaga še za 30.000 dinarjev, ki je bilo seveda zaplenjeno, družba pa aretirana. — V Djevdjeliji so poizkušali spraviti čez mejo 2850 ovac. Obmejna straža je tihotapstvo preprečila. Razvilo se je živahno streljanje, ki je trajalo cele tri ure. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. X Velika povoden j v Franciji. Dočim pri nas že dolgo ni bilo izdatnega dežja, deževalo je zadnji čas v južni Franciji tako obilno, da so vse reke poplavile okolico in napravile ogromno škodo. Tudi železnice so v mnogih krajih tako poškodovane, da se je moral v celi jugozapadni Franciji ustaviti promet. X Hohenzollernsko premoženje se izroči državi. Iz Berlina se brzojavlja: Socijalno - demokratski parlamentarni krogi zahtevajo, da se premoženje Ho-henzollerncev brez kake odškodnine izroči pruski državi. Socijalno-demokra-tična stranka bo predložila resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da predloži parlamentu zakonski načrt glede izročitve premoženja. X Tunel med Anglijo in Francijo. Internacijonalna konferenca se je izjavila za to da se takoj prične z grad-nio tunela pod kanalom La Manclie. X Ciklon v Adriji. Kakor se s Krfa brzojavlja, je divjal pretečeni četrtek v južni Adriji silen ciklon. Večje Število jademic se je potopilo. Škoda je ogromna. Tudi število človeških žrtev je veliko. X Prebivalstvo češkoslovaške republike znaša po najnovejših podatkih 13,594.973 duš. Od teh priznava češki kot svoj materni jezik 8,037.078; Nemcev je 3,747.540, Madžarov 1,071.328, Rusinov 432,760, Poljakov 166.802 in ostalih narodnosti 42.421. Po teh podatkih je torej v češkoslovaški republiki 59.12 % Čehoslovakov, 27.57 % Nemcev, 7.88 % Madžarov, 3.18 % Rusinov, 1.23 % Poljakov. Po veri je 11,595.903 katolikov, 928.636 protestantov, 591.842, grkokat. 361.659, Židov in 36.933 ostalih veroizpovedi. X Nova iznajdba. Inženjer neke londonske družbe, J. Creed, je izumil stroj, s pomočjo katerega se brzojavne vesti, ki se zarišejo na traku papirja po Mor-sejevem alfabetu, z brezžičnim brzoja-vom prenesejo na drugi stroj, ki te črke sprejema in jih avtomatično prepisuje z latinskimi tiskanimi črkami. Glavna ovira tega izuma je bila, da se ojačajo slabi električni valovi na sprejemnem aparatu. Dosedanji poizkusi so pokazali, da stroj lahko sprejme v eni minuti do 100 besedi iz različne daljave. X Irska nasilna propaganda na Angleškem. Prvič, odkar so bili pred 25 leti izvršeni atentati na angleških tleh, je Irska zopet prenesla boj na angleško ozemlje. V noči od včeraj na danes so bili izvršeni od vlade že napovedani požigi proti liverpolskim dokom. O polnoči je izbruhnil požar naenkrat na enajstih krajih, in sicer večinoma v skladiščih lesa. Ognjegascem se je sicer posrečilo ogenj zadušiti, vendar pa znaša škoda preko 400 tisoč funtov. Domneva se, da je bilo udeleženih pri požigih 15 oseb. X Amerika za VIII. olimpijado. Amerikanci so zbrali za VIII. olimpijado eno milijardo dolarjev ali 130 milijard kron. Ta denar nameravajo uporabiti za konstrukcijo novega stadija v Los Angelos in za brezplačni prevoz vseh tekmovalcev iz Evrope v Ameriko. Nabiranje se še nadaljuje. X Nagrade za rodbine z mnogimi otroci. Pod predsedstvom Poincarea se je vršila nedavno seja francoske akademije na kateri se je za rodbine z mnogimi otroci določilo 90 nagrad po 25.000 frankov. X Masarykov narodni fond je dosegel vsoto 40 milijonov češkoslovaških kron. Fond zasleduje praktično stran, namreč nacijonalno in socijalno-kultur-no, ter bo ustanavljal dijaške kolegije in slovanske zavode. Praška občina je poklonila fondu stavbišče za gradnjo Masarykovega dijaškega doma. X Zadnji Zeppelin. Kakor poročajo iz Berlina, se bo te dni izročil Italiji še zadnji Zeppelin, kakor je to določeno v mirovni pogodbi. H@ino¥ejša poročila. Pred gospodarskim pogajanjem z Italijo. Beograd, 2. decembra. (Izvirno). Minister Kukovec in poslanec dr. Žerjav sta danes konferirala z min. predsednikom Vesničem o predsto-ječih gospodarskih pogajanjih z Italijo. Opozorila sta ga na važne posebne ekonomske interese slovenske pokrajine in pa na begunsko vprašanje. Vračajočim beguncem treba pogodbeno zasigurati naselitev v domačem kraju ter odškodnino. Min. predsednik Vesnič bo že jutri sklical sestanek zastopnikov v poštev prihajajočih ministrstev, da se takoj pričnejo vse predpriprave za gospodarska pogajanja z Italijo. Sprememba v deželni vladi. Beograd, 2. decembra. (Izvir.) Poverjenik clr. Žerjav je z ozirom na svojo izvolitev za poslanca izročil danes ministru pravde Trif- koviču svojo ostavko. Za poverjenika pravosodja bo najbrž imenovan dosedanji poverjenik za socialno skrbstvo dr. Ravnihar. Sprememba v deželni vladi pride v razgovor na jutrišnji seji ministrskega sveta. Politične kombinacije- Beograd, 2. decembra. (Izvirno). Ministrski predsednik dr. Vesnič je danes konferiral s Pasičem, Davido-vičem in dr. Korošcem. Beograd, 2. decembra. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, da bo regent poveril sestavo nove vlade najmočnejši stranki. To so, kakor kažejo številke, po vsej priliki demokrati. Izgleda, da s(f že ustvarjeni pogoji za koalicijo med demokrati, kmetskimi skupinami, radikalci in muslimani na temelju vladnega ustavnega načrta. Zagreb, 2. decembra. Obzor ve povedati, da bo Parlamentarna zajednica ostala kompaktna in pritegnila še Ra-dičevce, tako da bo mogla prevzeti vlado. Dober dati! in nikakih bolečin no boste imeli, če uporabljate Fellerjev Elsa-fluid in Elsa-krogli-ce, 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici Eisa-fluida 42.— K. 6 Škatlic Elsa-kroglie 18.— K. Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so: Fellerjeva obrazna pomada močnejše vrsto 15.— K. Fellerjevo pravo medicinalno lilijino mlečno milo z znamko „Elaa" 19.—. Eellerjeva Tannokina-pomada za rast las, veliki lonček 15.— K. — Tudi vsi drugi Elsa-izdelki tvrdke Eugen V. Feller, v Donji Stubici, Elsa-trg št. 360 na Hrvatskem so vsoskoz zanesljivi in priporočljivi. Na prodaj je pes volčje pasme, 15 mesecev star, dober čuvaj. Cena po dogovoru Izve se pri Josipu Rozmanu v Nemškem Rovtu št. 3, Bohinjska Bistrica, Gorenjsko. Oclni.ka glavnicm < 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana .... .. .« «. IV .11 A llx ___I____ ftffc_-_!l Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šfbenik, Zader, Ekspozitura Kranj. Sprejemni Vloge na knjižice. - Vloge na tekoM 1» tiru-ra/ni proti najugodnejšemu obrestovanju. — Eentni davek plač* banka i« Bvojega. Kupuje In prodajat Devize, valute, vrednote papirje itd Eskontlra i Menice, devize, vrednoBtne papirje itd. Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daj« predujme i na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugoduejSimi pogoji. Prevzema! Borzna naročila in jih iavršuje naj kulaotueje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon *t. 257. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Stritarjeva mica *te». 2. Fodpuinics i Splitu, Trstu, Čeloma, Zm\m, Borisi, Celja, Mboro in BppaBžjati; bančna elispažItBra b Ptii)n. Selalftka in rcjerve •ta2s K SO,000.000 - telefon it. 281. Sprejema vloge «a kn|l2ica in tekod ražun proti ugodnemu obrestovanju. Supale ln prodaja tsb vrste vrednostnih papirjev, = valut ln dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i „B»nka".