Spomin Slovenije SlovenSka nacionalna liSta – UneSco Spomin Sveta Spomin Slovenije SlovenSka nacionalna liSta – UneSco Spomin Sveta ljUbljana, 2023 cip - kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana 09(497.4)(091) 930.85(497.4) spomiN slovenije : slovenska nacionalna lista - UNesco spomin sveta / [avtorji (po vrstnem redu besedil) jure volcjak ... [et al.] ; urednik tomaž miško]. - ljubljana : arhiv Republike slovenije, 2023 isbN 978-961-6638-46-3 cobiss.si-id 155453443 NacioNalNa lista spomiN sveta v sloveNiji Unescov program spomin sveta (memory of the World) je program, namenjen pisni in dokumentarni dedišcini, ki jo hranijo v kulturnih in drugih ustanovah. sestavlja ga vec registrov: mednarodni, ki je najbolj poznan, saj vsebuje vpise najpomembnejših pisnih dokumentov cloveštva, regionalni, ce v neki regiji obstaja, in nacionalni register dokumentarne dedišcine, ki smo ga v sloveniji poimenovali Nacionalna lista spomin sveta. slovenski odbor za spomin sveta je v skladu s pristojnostmi in kri­teriji programa moW v letu 2022 izbral prvih deset enot dokumentarne dedišcine, za katere meni, da predstavljajo pomemben del slovenske kulture in zgodovine, ker vsaka na svoj nacin dokumentirajo doloceno dogajanje naše preteklosti. v prihodnjih letih bodo na Nacionalno listo vpisane nove serije izbranih enot, tradicionalne pisne dedišcine ter avdiovizualnih zapisov (fotografij, kart, filmov ipd.), ki dokumentirajo dogajanje v slovenskem prostoru. ob tem želimo opozoriti, da je program spomin sveta prvenstveno namenjen seznanjanju in osvešcanju javnosti o pisnih in drugih dokumentarnih bogastvih, ki jih hranimo na slovenskih tleh. pri odlocanju za Nacionalno listo pa ni pomemben samo nacionalni vidik, ampak tudi razmislek o tem, kaj nas je ustvarilo kot narod in kaj tvori našo nacionalno identiteto. poudariti je treba, da s kandidaturami za Nacionalno listo lahko poleg kulturnih in drugih javnih ustanov sodelujejo tudi zasebne ustanove ter posamezniki (ali lastniki zasebne dedišcine), mednarodna združenja ter neprofitne in druge organizacije, ce imajo v lasti ali hranijo pomembno dokumentarno dedišcino za slovensko zgodovino. mag. Natalija Glažar, predsednica Nacionalnega odbora UNESCO Spomin sveta vabimo k oGledU spletNih vsebiN: memory of the World Nacionalna lista spomin sveta – UNesco 2 4 aRhiv 1 RepUblike sloveNije 1. Rimsko-nemški cesar ludvik iv. bavarski naznanja, da je na prošnjo Friderika Žovneškega in s soglasjem stricev, avstrijskih vojvod, povzdignil Friderika in njegove dedice v grofe celjske. obenem doloca meje nove grofije, ki temelji na gospostvu lemberg pri Šmarju, odslej pa velja za grofijo celje. 1341, april 16., münchen; orig. perg., nemšcina, sig.: si as 1063/4065. Foto: matej kristovic. seRija listiN GRoFov celjskih, 1262–1456 2. cesar karel iv. luksemburški povzdigne svobodna hermana i. in viljema Žovneška v državna grofa celjska. 1372, september 30., brno; celjski grofje so bili najpomembnejša srednjeveška rodbina z kot sedemdesetih arhivih evrope: v avstriji, Nemciji, italiji, vatikanu, orig. perg., nemšcina, sig.: si as 1063/4291. izvorom na prostoru današnje slovenije. Njihov vzpon sega v zacetek 14. stoletja, ko je stara žovneška rodbinska posest postala deželnoknežji fevd, Žovneški pa štajerski deželnoknežji vazali. Romuniji, na Ceškem, slovaškem, hrvaškem in madžarskem. listine celjskih grofov so bile na podlagi pariške mirovne pogodbe (1919), arhivske konvencije med Republiko avstrijo in kraljevino 3. cesar sigismund luksemburški povzdigne grofa Friderika ii. in sina Ulrika ii. grofa celjska v državna kneza Rimsko-nemškega cesarstva ter jima podeli v fevd grofije celje, ortenburg in strmec (sternberg). 1436, povezovanje s habsburžani in ostalimi rodbinami je bilo zanje srbov, hrvatov in slovencev (1923) ter arhivskega protokola med november 30., praga; orig. perg., nemšcina, sig.: si as 1063/4478. daljnosežno zelo koristno. leta 1322 so dedovali za sorodniki, grofi vovbrškimi; med drugim so dobili polovico celja. 16. aprila 1341 je Republiko avstrijo in Federativno ljudsko republiko jugoslavijo (1958) šele v osemdesetih letih 20. stoletja v treh predajah vrnjene 4. pecat grofa Ulrika ii. celjskega z zadolžnice, ki jo je 1. novembra 1429 izdal ocetu grofu Frideriku ii. celjskemu (sig. si as 1063/4463). rimsko-nemški cesar ludvik iv. bavarski naznanil, da je na prošnjo Friderika Žovneškega in s soglasjem avstrijskih vojvod povzdignil Friderika in njegove dedice v grofe celjske. serija listin grofov celjskih v arhivu Rs obsega 738 originalov iz obdobja 1262–1456 iz dunajskega hišnega, dvornega in državnega arhiva (hhsta). v seriji so med drugim vse najpomembnejše celjske listine: podelitev grofovskega naslova (1341), pokneženje (1436), vec listin o sklenitvi miru in dedni pogodbi s habsburžani leta 1443 in v sredini pecatnega polja stoji na kupu vej divja žena z razpušcenimi lasmi in razkritimi prsmi, okrog ledij ima ovito draperijo, ki jo pridržuje z levico, v kateri drži tudi pokoncen tristrani kvadrirani celjski grb; v desnici drži šlem z grofovsko krono in žovneškim šlemnim okrasom; na šlem je pritrjeno šlemno ogrinjalo, ki je pravzaprav listni orna­ 6 in je najvecja sklenjena skupina celjskih listin, ki jih hranijo še v vec drugo. 3 ment; v pecatnem polju ob divji ženi je tudi zaenkrat še nerazumljiv napis. (opis pecata: katja Žvanut, pecati grofov celjskih. ljubljana, 2001, str. 74–75.) 7 aRhiv RepUblike 1 sloveNije koRespoNdeNca pRimoŽa tRUbaRja iN dRUGih pRotestaNtskih piscev, dRUGa polovica 16. stoletja obdobje protestantske reformacije in prevlade njene luteranske vojvodine Württemberg, o cemer med drugim pricajo pisemski stiki. smeri ima v slovenskem zgodovinopisju pomembno mesto. kar zadeva pisma protestantov, povezanih s slovenskim ozemljem, izpostavljen je predvsem prelomni prispevek vodilnih slovenskih sta v zadnjih desetletjih izšli dve objavi: pisma primoža trubarja protestantov na jezikovnem, knjižnem in širšem kulturnem po-(1986) in pisma slovenskih protestantov (1997). v obeh delih je vec drocju. svojemu verskemu in z njim prepletenemu vzgojnemu po-pisem iz fonda deželni stanovi za kranjsko, ki ga hrani arhiv Repub­slanstvu so se v drugi polovici 16. stoletja, ko je protestantizem na like slovenije, vendar gre le za poslana, ne pa tudi prejeta pisma ter slovenskem doživel vrhunec in zaton, posvecali zlasti protestantski v glavnem za pisma slovenskih in ne tudi tujih protestantov, ki jih duhovniki oziroma predikanti. temeljno politicno oporo so jim vkljucuje fond. Razlicnost korespondentov in raznolikost vsebine, zagotavljali deželni stanovi kranjske, Štajerske in koroške, posebej ki se vecinoma nanaša na ustroj in delovanje cerkve v osrednji clani stanov iz vrst višjega in nižjega plemstva ter mešcanstva. slovenski deželi kranjski, dajeta korespondenci poseben pecat. pomoc protestantizmu, natancneje luteranstvu in deželnim cerkvam jezik glavnine pisem je nemški, pisava gotica, nekaj pisem pa je 8 augsburške veroizpovedi, je prihajala tudi od drugod, zlasti iz latinskih. 23 1. pismo primoža trubarja deželnim stanovom kranjske, med drugim o tem, da se je na njihovo pobudo odlocil vrniti v ljubljano. tübingen, 26. januar 1561. Nemški jezik. pismo je v celoti napisano s trubarjevo roko. si as 2, šk. 89, fasc. 54/3, sn. 1, str. 393–396. 2. Zadnja stran pisma krištofa spindlerja, jurija dalmatina, janeza schweigerja in Gašperja kumpergerja kranjskemu deželnemu glavarju, upravitelju in poverjenikom glede deželnosta­novske šole, njenih ucencev, ucitelja in njegovih pomocnikov ter kantorja. s. l. (ljubljana), s. d. (pred 11. junijem 1578). Nemški jezik. izvirni podpisi avtorjev pisma. si as 2, šk. 92, fasc. 54/8, sn. 2, str. 132–139. 3. pismo jurija dalmatina in adama bohorica kranjskim deželnim poverjenikom o njunem prihodu v Wittenberg, tiskanju svetega pisma in vprašanjih, ki jih imata glede vezave, odpreme izvodov po izidu ipd. v pismu sta dalmatin in bohoric zapisala: »predvceraj, to je 28., smo v božjem imenu, ceprav samo na eni stiskalnici, zaceli s tiskanjem naše biblije in ce bo zaloga crk zadošcala, kmalu tudi še na dveh drugih stiskalnicah, tako da bo vedno dovolj dela. Zato upamo, da bomo z božjo milostjo in pomocjo okrog božica s tiskanjem vsekakor koncali.« prevedel jože Rajhman (j. Rajhman, pisma slovenskih protestantov. ljubljana: ZRc saZU, 1997, str. 93). Wittenberg, 30. maj 1583. Nemški jezik. izvirni so dalmatinov in bohoricev podpis ter pecata. si as 2, šk. 88, fasc. 54/2, sn. 3, str. 323–326. 9 ptUjski mestNi statUt, 1513 salzburški ptuj so leta 1479 zasedli ogri in ga obdržali 11 let, dokler ga niso zavzele cesarske cete in je postal deželnoknežja last. habsburžani so mesto zaradi strateške pomembnosti obdržali do leta 1511, ko so financne težave prisilile cesarja maksimilijana i., da je ptuj prodal s pravico do ponovnega odkupa salzburškemu nadškofu lenartu hodiškemu. Nadškof je 17. julija 1513 s sprem­stvom prijahal v mesto, kjer so ga slovesno sprejeli. seznanil se je z njegovim stanjem, nato pa dal sestaviti nov statut. ta pomembni pravni dokument, ki je podrobno urejal delovanje mesta, je bil sestavljen v razmeroma kratkem casu – v le 20 dnevih, zagotovo tudi na racun predloge, tj. statuta iz leta 1376. Nadškof lenart ga je potrdil v petek, 5. avgusta 1513. ZGodoviNski aRhiv 1 Na ptUjU Na eni strani kaže 207 clenov statuta prizadevanje mestnega gos-poda, da iz mesta kar najvec pridobi, in mestnih oblasti, da nesebicno poskrbijo za mesto; na drugi strani pa mešcanov, da si znotraj mest­nega obzidja zagotovijo normalno življenje. Za ptuj sta sicer ohran­jena dva srednjeveška mestna statuta, ki sta edina tovrstna pravna spomenika za obmocje celinskih mest na slovenskem. ostala celinska mesta so namrec imela t. i. privilegijsko pravo. ker se statut iz leta 1376 danes hrani v knjižnici vojvode avgusta v nemškem mestu Wolfenbüttel, je v Zgodovinskem arhivu na ptuju shranjeni statut iz 1513 še toliko bolj poseben in seveda že sam po sebi edinstven. 1. ptujski mestni statut iz leta 1513 se danes hrani v Zbirki rokopisov Zgodovinskega arhiva na ptuju pod signaturo si_Zap/0070_00067. Foto: matej kristovic. 2. ptujski mestni statut, fol. 42 verso. 184. clen (drugi odstavek) odreja ukrepe v primeru požarne nevarnosti: »kadar se v mestu pokaže nuja zaradi vzdrževanja požarnega reda v hišah, dimnikih, hlevih, šupah in drugih ognjišcih, naj sodnik in svet dolocita po dva sposobna mešcana, ki so jim za odstranjevanje nepravilnosti pri ognjišcih doloceni zidarji in tesarji. to sta mestna mojstra, ki naj vsake kvatre dvakrat in še posebej v casu letnih sejmov pregledujeta vsa ognjišca; kar mestna mojstra prijavita mestnim delavcem, da je potrebno popraviti, morajo imenovani nadzorniki takšno nepravilno gradnjo porušiti in zgraditi varnejšo. Ce pa zaradi neprevidnosti izbruhne v mestu požar, mora tisti, v cigar hiši je gorelo, placati mestu dva funta denaricev globe; ce požar sporoci sam ter se to potrdi, naj bo tri dni in noci zatem svoboden, seveda, ce uživa knežjo svobošcino; ce pa požar sporoci nekdo drug in prinese prvi škaf vode, dobi od mesta funt denaricev, drugi (gasilec) pol funta in tretji (gasilec) šestdeset denaricev.« prevedel dušan kos (m. h. masten, d. kos, 1999. statut mesta ptuja 1513. ptuj, ljubljana: Zgodovinski arhiv ptuj, ZRc saZU, str. 225). 3. statut sestavlja 48 pergamentnih listov formata 21,5 × 29,5 cm. trde lesene platnice, ki so dober centimeter vecje, so prevlecene z rjavim usnjem in se zapirajo z medeninasto sponko. dokument je pisan v zgodnjenovoveški razlicici nemškega jezika in nemški 2 kurenti. Foto: matej kristovic. stiŠki Rokopis, okoli leta 1428 slovensko slovstvo sega v srednji vek, ko so nastala nabožna besedila, ki predstavljajo prva pisna pricevanja o slovenskem jeziku. Zapi­sovali so jih duhovniki, zato med temi prvimi zapisi prevladujejo molitve, liturgicne pesmi in spovedni obrazci. v latinskem kodeksu, ki je nastal v prvi polovici 15. stoletja v cistercijanskem samostanu v sticni na dolenjskem, so na zadnjih petih straneh zapisana štiri besedila, ki jih danes poznamo pod imenom stiški rokopis. besedila obsegajo dve inacici obrazca splošne spovedi jaz se odpovem hudicu in njegovim delom, zacetno kitico velikonocne pesmi Naš Gospod je od smrti vstal, molitev pred pridigo milost in gnada našega gospoda in marijanski spev Cašcena bodi, kraljeva mati te milosti. NaRodNa iN UNiveRZitetNa kNjiŽNica, 1 ljUbljaNa kodeks vkljucuje tudi kratek slovarcek latinsko-slovenskih izrazov, na petih mestih latinskega besedila pa so zapisane slovenske inter-linearne glose, tj. prevodi latinskih izrazov. stiški rokopis je tretji najstarejši ohranjeni srednjeveški rokopis v slovenskem jeziku in obenem najstarejši tovrstni rokopis, ki ga hranimo v sloveniji. je eno prvih pisnih pricevanj o našem jeziku in s tem dragocen dokument o zacetkih slovenske pisane besede. besedila so bila zapisana za pastoralne potrebe stiškega samostana, zato niso pomembna le z verskega in jezikovnega vidika, temvec imajo tudi kulturno-zgodovinski pomen in so s tem pomemben element slovenske kulturne dedišcine. 1. Zadnja stran stiškega rokopisa z molitvijo milost ino gnada in spevom Cešcena bodi kraleva mati te milosti. milost ino gnada je prošnja, ki jo je pridigar z verniki molil pred pridigo, Cešcena bodi pa je prevod latinskega marijanskega speva salve Regina, ki so ga molili po pridigi. Foto: maj blatnik (NUk). 2. splošni spovedni obrazec jaz se odpovem na prvi strani stiškega rokopisa. besedilo je najverjetneje bral duhovnik sam, za vsakim odstavkom, ki se zacenja s »krivega se spoznam (…)«, so verniki odgovarjali s kratkim kesanjem »tega je meni (žal...)«. besedilo kesanja ni zapisano v celoti. peti odstavek obrazca se nanaša na oddajanje desetine: »Ya ze dal.an dam kyr .e wogü de.etino me.ga / .yuota .nu me.ga .z.an.a moye S.vinicze nikul. / ne..am takw Swe.stü dall kakür w. to popraud. / morall d.ati Ty ga etc.« (krivega se spoznam, ker desetine od svoje perutnine in svoje setve in svoje živinice nikoli nisem tako zvesto dajal, kakor bi bil to po pravem moral storiti. – tega itd.). precrkoval in preve­del jože toporišic [j. toporišic, stiški rokopis, študije. ljubljana: slovenska knjiga, 1992, str. 12]. Foto: maj blatnik (NUk). 3. stiški rokopis so slovenska besedila, vpisana v rokopisno knjigo z latinskimi besedili (NUk, Rokopisna zbirka, ms 141). Rokopisna papirna knjiga (21,5 × 13,25 cm) je vezana v 2 ovcje usnje. Foto: maj blatnik (NUk). NaRodNa iN UNiveRZitetNa kNjiŽNica, ljUbljaNa iN NaRodNi mUZej 1 sloveNije pReŠeRNiaNa, pRva polovica 19. stoletja Narodni muzej slovenije in Narodna univerzitetna knjižnica hranita edinstveni zbirki dokumentov, povezanih z najvecjim slovenskim pesnikom Francetom prešernom. prešeren je svojo poezijo dvignil na najvišjo raven umetniškega izražanja in s tem slovenski jezik umestil kot enakovrednega med ostale evropske jezike, zato pred­stavljata zbirki eno najvidnejših slovenskih literarnih zapušcin. Zbirka Narodnega muzeja slovenije obsega 22 sklopov: latinsko šolsko nalogo, vec šolskih spriceval, pisma staršem in prijateljema mihi kastelicu ter matiji Copu, univerzitetno diplomo, razlicne odvetniške akte, mrliški list in uradni prepis zapušcinskega akta. Najslikovitejša je zagotovo univerzitetna diploma, zapisana na pergamentu z original-nim pecatom, s katero je dunajska univerza razglasila Franceta prešer­na za doctorem in iure. v zapušcini izstopajo tudi osnutki in rokopisi pesmi ter cenzurno-revizijski rokopis poezij iz leta 1846. Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice hrani najvecji del prešernove ostaline. sestavlja jo zelo raznoliko gradivo, ki šteje vec sto kosov. v njej najdemo pesnikove osebne dokumente, kot so »Zlate bukve« ribniške osnovne šole, spricevala, družinski rodovnik, uradne listine in sodne spise iz obdobja njegove advokature, ko­respondenco ter rokopise posameznih pesmi in številne prepise. posebej dragocene so štiri razlicice Zdravljice, ki predstavljajo redko ohranjeni primer natancne geneze posameznega avtorjevega dela. sem sodi tudi prešernov tiskarski rokopis poezij iz leta 1846, ki skupaj s cenzurno-revizijskim rokopisom iz Narodnega muzeja slovenije dokumentira nastanek in usodo ene temeljnih in naj­pomembnejših pesniških zbirk v slovenski literarni zgodovini. 2 3 1. prešernovi rokopisi Zdravljice iz fonda NUk. marca 2020 je Zdravljica prejela Znak evropske dedišcine. to priznanje jo uvršca med najpomembnejše spomenike. ki pricajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja. 2. cenzurno-revizijski rokopis prešernovih poezij iz leta 1846 (Nms). Foto: blaž Gutman. 3. poezije doktorja Fr. prešerna – cenzurni tiskarski rokopis (NUk). digitalna kopija, dostopna tudi na portalu digitalne knjižnice slovenije. 4. dunajska univerzitetna diploma z dne 27. marca 1828, s katero je France prešeren postal doktor prava (Nms). Foto: tomaž lauko. 4 15 FRaNCiŠkaNski 3 samostaN 1 Novo mesto kNjiŽNica FRaNCiŠkaNskeGa samostaNa, Novo mesto, 1469–1800 16 knjižnica franciškanskega samostana v Novem mestu velja za eno najstarejših ohranjenih in še delujocih knjižnicnih zbirk na sloven-skem. Franciškani so v Novo mesto pribežali iz bosne pred turško nevarnostjo leta 1469. s seboj so prinesli vec dragocenih knjig. v knjižnici hranijo 39 inkunabul in vec srednjeveških rokopisnih kodeksov, najznamenitejši med njimi je rokopisni gradual na pergamentu iz leta 1418. knjižnica obsega bogat nabor humanisticnih avtorjev in fond knjig iz casa protestantizma. poleg knjig z versko vsebino so v knjižnici tudi knjige s podrocja medicine, zgodovine, zemljepisa, matematike, fizike, filozofije, anticne literature, arhitek­ture in likovne umetnosti. knjižnica se je mocno razvila po letu 1746, ko je bila v prostorih samostana ustanovljena gimnazija. Za lokalno zgodovino je še posebej pomembna retrospektivna kronika samostana iz 18. stoletja. bogat arhiv iz casa gimnazije (1747–1870) obsega maturitetne naloge, spricevala, kartografsko in notno gradivo, domoznansko zbirko, listine o gradovih ipd. celoten fond knjižnice šteje približno 20.000 enot, od tega je približno 7.000 enot gradiva z letnico izida pred 1800. knjižnica je v samostanu od svoje ustanovitve, nikoli ni bila preseljena, izropana ali razdejana, zato se je ohranila v celoti. ima nacionalni pomen, saj je pomemben vir za preucevanje kulturne zgodovine, zgodovine šolstva in cerkvenih organizacij na slovenskem in širše. leta 1951 je bila zaradi kulturnozgodovinske pomembnosti zavarovana kot kulturni spomenik. 2 1. pogled v prostor knjižnice Franciškanskega samostana Novo mesto. Foto: © boštjan pucelj. 2. Naslovna stran dietenbergove biblije iz leta 1582. Foto: © boštjan pucelj. 3. police v knjižnici Franciškanskega samostana Novo mesto. Foto: © boštjan pucelj. 4. Najstarejši rokopisni katalog knjižnice Franciškanskega samostana Novo mesto. Foto: © boštjan pucelj. 4 17 biblija jURija dalmatiNa, 1584 biblija jurija dalmatina je najpomembnejše delo slovenske pro-testantske književnosti in sploh slovenske pisane besede z zacetka novega veka ter edinstveno delo na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. dalmatin je prevodu svetega pisma posvetil skoraj desetletje svojega življenja. Ceprav je imel poleg latinšcine tudi precej znanja gršcine in hebrejšcine, je pri delu izhajal iz nemškega prevoda martina lutra. biblija je bila natisnjena v nemškem Witten­bergu leta 1583, saj je deželni knez tisk v ljubljani prepovedal. od celotne naklade 1.500 izvodov je danes v sloveniji evidentiranih 39 primerkov, v tujini pa vsaj 45. vpisani izvod je hranjen na Gradu brdo pri kranju, ki je bil v casu protestantizma sedež plemiške družine egkh-hungerspach. javNi GospodaRski Zavod Za pRotokolaRNe stoRitve RepUblike sloveNije, 1 GRad bRdo Njen najvidnejši predstavnik, janez jožef egkh, je bil trubarjev pri­jatelj in clan komisije, ki je leta 1560 pregledala trubarjeva dela, da ugotovi, ali so skladna z augsburško veroizpovedjo in ali so ustrezno prevedena v slovenski jezik. izvrstno ohranjeni primerek je vezan v galunsko usnje bele barve in ima na prednji platnici slepo vtisnjen lutrov doprsni portret. dalmatinov prevod biblije je štirinajsti prevod tega dela v svetovne jezike. kar dvesto let je zaradi široke uporabe vzdrževal slovensko in pravopisno normo, v uporabi pa je ostal do japljevih prevodov iz osemdesetih in devet­desetih let 18. stoletja. delo ima nacionalni pomen in pomen za razvoj slovenskega jezika ter kulturno civilizacijski pomen prevoda biblije, predstavlja tudi vir za zgodovino kršcanstva na slovenskem. 2 4 1. dalmatinovo biblijo so v 1500 izvodih, ki obsegajo po 1520 strani, wittenberški tiskarji natisnili v 166 dneh, tj. med 28. majem in 9. novembrom 1583. Foto: tomaž lauko (Nms). 2. dalmatinov prevod svetega pisma, naslovna stran. Foto: maj blatnik (NUk). 3. dalmatinov prevod svetega pisma, detajl naslovne strani Nove zaveze z upodobitvijo krilatega leva, simbola evangelista marka. Foto: maj blatnik (NUk). 4. knjižni ovoj dalmatinovega prevoda svetega pisma je prevlecen z belim galunskim usnjem in okrašen s slepimi odtisi. Foto: maj blatnik (NUk). 3 19 pomoRski mUZej – mUseo del maRe »seRGej maŠeRa« 1 piRaN – piRaNo pietRo coppo, piRaNski kodeks de sUmma totiUs oRbis, 1524–1526 piranski kodeks de summa totius orbis je delo pietra coppa (ok. tabulae so svetovni unikat in najvecja dragocenost celotnega 2 1469–ok. 1555), po rodu benecana, živecega in delujocega v izoli, ki kodeksa; štirje zemljevidi so datirani (1524, 1525, 1526), na desetih velja za enega najpomembnejših horografov in kartografov svoje- pa je tudi odtis coppovega imena ali inicialk. Zemljevid istre, ki je 1. karta sveta, na kateri so oznacene tudi stopinje. pietro coppo, ga casa. Nastanek kodeksa datiramo v leta 1524–1526 in je naj­ datiran z letnico 1525, je najstarejša ohranjena pokrajinska upodo­ 1524, 24 × 42 cm. arhiv pomorskega muzeja piran. Foto: dušan pod- dragocenejši kartografski dokument, hranjen na ozemlju Republike bitev tega polotoka in je bil zaradi natancnosti podlaga vsem gornik, 2001. slovenije. sestavljata ga v enoten knjižni blok vezana rokopisa de summa totius orbis, ki je povzetek prvega coppovega obsežnega nadaljnjim kartografskim prikazom. piranski kodeks ima velik regionalni pomen za zgodovino slovenskih 2. karta istre predstavlja najstarejšo ohranjeno pokrajinsko karto tega polotoka. pietro coppo, 1525; 25,5 × 33,6 cm. arhiv pomorskega dela de toto orbe, in prirocnik za obalno plovbo portolano. obe­ primorskih mest, velik umetnostnozgodovinski pomen, uvršcamo muzeja piran. Foto: dušan podgornik, 2001. ma je privezanih še petnajst koloriranih, v lesorezni tehniki tiskanih zemljepisnih kart, t. i. tabulae, zato predstavlja kodeks prvi znani pa ga tudi med kulturno dedišcino svetovnega merila. 3. petri coppi de sum[m]a totius orbis liber primus, praefatio. Uvod prve knjige piranskega kodeksa. v besedilu avtor navaja, da je znane poskus združitve tiskanih zemljepisnih kart v atlas. podatke o svetu povzel iz opisov in upodobitev anticnih in sodobnih geografov. arhiv pomorskega muzeja piran. Foto: dušan podgornik, 20 3 2001. 21 pRiRodoslovNi 1 mUZej sloveNije heRbaRijska kNjiGa jaNeZa kRstNika FlysseRja, 1696 herbarijska knjiga janeza krstnika Flysserja iz leta 1696 je najstarejši herbarij na slovenskem. Razvoj tehnike sušenja rastlin med papir­jem pod obtežitvijo sega v 16. stoletje. omogocila je trajno hran­jenje rastlinskega materiala in zacetke znanstvenega dokumenti­ranja rastlinskih vrst. Flysserjev herbarij nazorno dokumentira, kako so izdelovali in imenovali prve zbirke posušenih rastlin, ki so bile sprva vezane v herbarijske knjige. knjiga obsega 204 strani z 993 razmeroma dobro ohranjenimi rastlinami, ki so razporejene po abecednem redu latinskih imen. Ceprav v herbariju ni podatkov o nahajališcih, strokovnjaki ocenjujejo, da so bile rastline najverjet­neje nabrane na obmocju nekdanje beneške republike, nekaj pa je tudi okrasnih in gojenih vrst. Za poimenovanje rastlin je Flysser uporabil vecino takrat razpolo­žljive strokovne literature, ki so jo napisali znani svetovni nara­voslovci od antike do renesanse, latinska imena pa je ponekod dopolnil tudi z nemškimi. s herbarijem sta neposredno povezana tudi njegova lastnika, pomembna kranjska naravoslovca, brata Žiga in karel Zois, ki sta prva zbirala slovenska (kranjska) imena za poimenovanje rastlin. po njuni zaslugi je herbarij ostal na kranjskem in je danes shranjen v prirodoslovnem muzeju slovenije. herbarijska knjiga janeza krstnika Flysserja je eden najstarejših do-kumentov o stopnji razvoja botanike in zacetkih naravoslovnega delovanja v 17. stoletju pri nas ter ima poleg znanstvene tudi veliko kulturno in zgodovinsko vrednost. 2 4 1. Flysserjev herbarij je velika knjiga z lesenimi, v usnje vezanimi platnicami. Foto: david kunc. 2. Na naslovni strani je zapisano, da je zbirko živih rastlin uredil janez krstnik Flysser, doktor filozofije in medicine iz ljutomera, na stroške janeza Gabrijela Gallermayerja, ucitelja filozofije in doktorja medicine, tedaj javnega zdravnika. Z rimskimi številkami je zapisana letnica 1696. Foto: david kunc. 3. v herbariju je nekaj splošno razširjenih alpskih vrst, na primer planika (Leontopodium alpinum). socvetja planike so botanike verjetno spominjala na levje tacke, zato so jih poimenovali leontopodium (grško leon »lev«, podion »tacka«). Foto: david kunc. 3 4. v herbariju je primerek krompirja (Solanum tubero-sum). vrsta izvira iz amerike, od koder so jo v prvi polovici 16. stoletja v evropo verjetno prinesli Španci. v 17. stoletju so krompir v evropi gojili kot okrasno rastlino, redko so ga uporabljali tudi za prehrano. Na slovenskem ozemlju so ga po priporocilu cesarja zaceli saditi v prvi polovici 18. stoletja, marija terezija pa je izdala celo uredbo o njegovem obveznem pridelovanju. Foto: david kunc. 23 mUZej NovejŠe iN sodobNe ZGodoviNe 1 sloveNije taboRiŠCNi taRok UmetNika boRisa kobeta, 1945 taborišcni tarok je v prvih dneh maja 1945, tik po osvoboditvi in med cakanjem na pot domov ustvaril arhitekt in slikar boris kobe. komplet 54 kart dimenzij 9 × 6 cm je risal s tušem in barvno kredo v nemškem koncentracijskem taborišcu allach, podružnici dachaua. simbolika tega taroka se zelo razlikuje od klasicnih podob priljubljene družabne igre. kobe je na kartah poustvaril podobe iz taborišcnega življenja, kakršnega je doživel v taborišcih dachau, Überlingen in allach med februarjem 1945 in osvoboditvijo. Upodobil je prihod jetnikov, sprejemno proceduro, prizore iz vsak­danjega življenja, »pocitek« na pogradih, hranjenje, kopanje rovov za tovarne orožja, teror idr. Na srcev as je zapisal »pRiNted-by-kobe-boRis-No-142841-kZ-al­lach« in s tem, zlasti s svojo taborišcno številko, poudaril, da so bili jetniki popolnoma razcloveceni in ponižani na najnižjo možno raven. kobe taborišcnega taroka ni ustvaril za igranje, saj je namesto obicajnih desetk pika in križa narisal pik-asa in križ-asa. trivialno funkcijo priljubljene igre je podredil sporocilnosti umetniškega dela, ki je nastalo na podlagi pretresljive osebne in kolektivne izkušnje poniževanja in trpljenja v najtežjih življenjskih okolišcinah. taborišcni tarok borisa kobeta je izrazit dokument nacionalne zgodovine iz casa ii. svetovne vojne in obenem edinstven in samosvoj umetniški izdelek ter kot tak pomemben element tako slovenske kot svetovne kulturne dedišcine. karte hrani muzej novejše in sodobne zgodovine slovenije. 23 1. boris kobe, taborišcni tarok, komplet kart, 1945. Foto: muzej novejše in sodobne zgodovine slovenije. 2. boris kobe, taborišcni tarok, Škis, inv. št. Ri-1132. Foto: muzej novejše in sodobne zgodovine slovenije. 3. boris kobe, taborišcni tarok, mond, inv. št. Ri-1131. Foto: muzej novejše in sodobne zgodovine slovenije. 4. boris kobe, taborišcni tarok, pagat, inv. št. Ri-1111. Foto: muzej novejše in sodobne zgodovine slovenije. 5. boris kobe, taborišcni tarok, srcev as, inv. št. Ri-130. Foto: muzej novejše in sodobne zgodovine slovenije. 5 25 Spomin Slovenije. Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta Urednik: tomaž miško avtorji (po vrstnem redu besedil): jure volcjak, arhiv Republike slovenije (1); lilijana Žnidaršic Golec, arhiv Republike slovenije (2); dejan Zadravec, Zgodovinski arhiv na ptuju (3); marijan Rupert, Narodna in univerzitetna knjižnica (4); samo kristan, Narodna in univerzitetna knjižnica (5); Urša pajk, Narodni muzej slovenije (5); ines vodopivec, Narodna in univerzitetna knjižnica (6); matej hrešcak, Narodni muzej slovenije (7); Nadja tercon, pomorski muzej - museo del mare »sergej mašera« piran - pirano (8); Špela pungaršek, prirodoslovni muzej slovenije (9); tina Fortic jakopic, muzej novejše in sodobne zgodovine slovenije (10); Gojko Zupan, ministrstvo za kulturo, direktorat za kulturno dedišcino (10) in tomaž miško, mestna knjižnica ljubljana (4, 6–10). Redakcija besedil: Natalija Glažar, tomaž miško, Gojko Zupan in aleksander Žižek. jezikovni pregled: petra brezinšcak (mestna knjižnica ljubljana) Založil in izdal: arhiv Republike slovenije, zanj andrej Nared izdajo financira slovenska nacionalna komisija za UNesco izdano v sklopu letnega programa Nacionalnega odbora UNesco spomin sveta za leto 2023. Clani odbora v tem mandatu: Natalija Glažar (arhiv Republike slovenije), marjutka hafner (slovenska nacionalna komisija za UNesco), alenka miškec (Narodni muzej slovenije), tomaž miško (mestna knjižnica ljubljana), ines vodopivec (Narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana), Gojko Zupan (ministrstvo za kulturo, direktorat za kulturno dedišcino) in aleksander Žižek (Zgodovinski arhiv celje). Oblikovanje: Mintcolibri • Tina Pregelj Skrt, s. p., Celje tisk: litteralis, d. o. o., ljubljana Naklada: 500 izvodov ljubljana, 2023 brezplacna publikacija © arhiv Republike slovenije, 2023