tt. 43.
V Gorici, v soboto dne 30. maja 1903.
Toe«ixxxm
bhaja trikrat aa ttrfaa t Šarila littnjlk, in ar: nak torak, ietrtak bt ¦•*•*, sjatraa]« lasi« opoldne, velerM iaiaaja pa   ob 3. uri po:
OTednfiDEimi  izrednimi
trikrat aa taira t Statik li«a*Jlk,in
siser: v daaj« i
^ s .'fotipotom' obnovm leta vred po poiti"pre-i»msna  ali v  Gorici   na dom pofirjana:
J Vse leto.......13 K 30 h. ali gld. 6 60
pol kta ........   6 . 80 .   .     ,3-30
letit teta......• « . *0 -.   ,    .   170
posamične Številke stanejo. 10 rin. Od 23 julija 1901. do preklica izhaja ob sredah m sobotah ob 11. uri dopoladne.
jJaroJnino sprejema apravnjstro v Gosposki nlio Str. 11 ˇ Gorici t -GorHki Tiskarni. A. Gabrloek vsak dan od 8. ure notni do S. sveder; ob nedeljah pa oL t. do It. are. Sa aarailla »rea dene.Uae aarolala«
idniftTi
i m paaiaal— ae ra«o#> po peBf-TrltHi* -se osiano l-knt8 krns-knu 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka mta Ve&rst po pogodbi. - Večje 8rke po prostora. — Reklame in spi« t aredniSkemdelu 15 kr. vrsta. — Za obliko '        ""         "         -«-*--             ¦--
vcrooat.
« n spisi t uredniškem delu 15 kr. vrsta. — in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-
>Vse za omiko, svobodo in napredek I«    Dr. K. Lavni.
Urednfltvo
se nahaja v Gospoaki ulioi li 7 v Goriol v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoladne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo e nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Narotalao la oglase je plaJatl loče Gerles. Dopisi naj se pošiljajo le nrednlfitvu.
Naročnina, reklamacije in druge reffi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le uararaiStra.                ______
„PRIM0EIC"
Uhaja neodvisno od «Sooe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60
iSo8a» in «Primoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohvrarz v Šolski nlioi 'o Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lavrenoid* na -trgu della Caserma in Pipan v nlioi Fonte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gor
»Gor. Tiskarnac A. GabriSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Pravica in zakon.
Te dni so se pasle razne podle nemške dole nad slovenskim narodom. Dogodki v Ljubljani v nedeljo zvečer so jim bili povod, da so odcedili v nečedne predale raznih velenemških listo r cele potoke tistega srda in tiste jeze, katere imajo nasproti nam v vedno večji zalogi. To se je zabavljalo in podtikalo, pretiravalo in izmišljevalo, da se je moralo poltenemu človeku gabiti.
V* Ljubljani se je res nekaj zgodilo, kar je obžalovanja vredno, namreč tiste demonstracije pred kazino sploh ni bilo potreba; ako je pa res, da se je tam celo streljalo, potem je obžalovanje se toliko bolj na mestu. Omenjamo pa tu, da se vrii radi dogodkov okoli kazine preiskava, katera pa, kakor Cujemo, utegne dognati, da se sploh ni streljalo ter da je vse govoričenje o strelih le domišljija. No, preiskava in obravnava — tako upamo — nam podasta jasno sliko ter predstavita resnico, kako in kaj je bilo pred nemško kazino. Ali Nemci niso hoteli čakati, da se stvar dožene ter se more spregovoriti ob svojem Času končna beseda, marveč so udarili po nas s pristno germansko taco in zatulilo je po medvedje v germanskih gajih, odmev pa smo Culi celo v parlamentu.
Naš ministerski predseduik je mož, ki rad govori, in s»eer včasih v izbranih besedah, visoko dJp'omatično, včasih zagonetno, včasih bolj odkrilo, kakor mu baš kaže. Govoril je tudi o dogodkih v Ljubljani. Zdi se nam, da so mu ti dogodki prišli jako prav, da se jih je nekako razveselil ter komaj Čakal, da jih vrže v obraz Slovencem. Jasno in odkrito je povedal, da je on preprečil dalmatinskim poslancem avdijenco pri cesarju, potem pa je prešel na Ljubljano, rekoC, da so se v Ljubljani vršili žalostni dogodki ter npaT da sta pravica in zakon dovolj močna in moreta hrvatski in slovenski narod vzdržati na pravem potu.
Manifestacija v prilog Hrvatom v Ljubljani dopoludne je bila veličastna in pripetilo se ni nič spodtakljivega. Zgodilo se je to še-
le zvečer, in ne ve se, ali je to kedo insce-nir 1 ali kako se je izvršilo; zato pa je umevno, da sta odklonili odgovornost za oni žalostni pojav obe stranki, narodno-napredna in klerikalna, ter da se je v občinskem svetu izgred najodločneje obsodilo in izjavilo, da se poišče krivce ter jih kaznuje.  Tako je prav.
V vsakem večjem mestu pa se nahajajo tudi živi j i, katerih m goni se dosledno pojavijo na ulicah pri večjih manifestacijah in demonstracijah, katerih nastop pa kaže vse nekaj drugega nego nastop pravih ma-nifestantov in demonstrantov. Tu se spominjamo na lanske dogodke v Trstu povodom delavskega štrajka, katere so delavci odločno odklonili, češ, da nimajo nič skupnega t njimi. Morda je bilo tudi v Lubljani kaj podobnega. Jasno pa je, da jeneopra-vičeno, dolžiti radi onih dogodkov, katere pretiravajo do skrajnosti, ves slovenski narod. Nemci seveda se za to ne menijo in za to se ne meni tudi naš ministerski predsednik pl. K6rber. Kajti on stoji prav na tistem stališču, kakor besneči Nemci; drugače pač bi ne bil govoril, da pobita okna in kroglje iz revolverjev niso nekaznivi dokazi narodne simpatije, in drugače bi ne .upal*, da sta pravica in zakon dovolj močna, in moreta hrvatski in slovenski narod vzdržati na pravem potu.
Ministerski predsednik dosedaj še ni rekel, da je obžalovanja vredno, kar dela tiran Khuen-Hedervary na Hrvatskem, tam mu je vse prav in korektno, ubijanje ljudij, krivica, tista neznanska krivica, ki se godi Hrvatom, se imenuje na Dunaju pravica, vse je korektno, ali dogodki v Ljubljani, o katerih se še ne ve, v kaki luči se pokažejo v sodni dvorani, ti pa so pri ministerskem predsedniku strašanskega obžalovr.ija vredni I Kar vskipei je in pokazal nam je sem doli na jug svoj prst ter zaklica!, danasžeužene v kozji rog s — pravico in zakonom ! Po« kaz^l se je pač pri tem, kako simpatizuje s Kbuenom-Hedervarvjem, katerega mongolsko sverinstvo je našlo polno odobravanje na bunaju. Kdrber nam žuga s pravico in zakonom ter zahteva, naj vpoštevamo mir države 1 To se pravi; Mirni bodite, ker drugače pride tudi   v naše dežele, kjer vladata
krivica in nezakon, pravica in zakon. Za vzgled si lahko vzamemo Hrvatsko. N6, pa se ni bati, tega veselja Kdrber ne doživi, da bi nad nami -hedervaril • v znamenju pravice in zakona 1 Zaradi tega, kar se je zgodilo v Ljubljani neki večer od neke tolpe, Se ni treba žugati celemu slovenskemu narodu ter mu pretiti s — pravico in zakonom, kakor si ju razlaga azijatski lopov Khuen-Heder vary.
Dajte pa nam, gospod ministerski predsednik, res pravice in zakona, ali prave pravice in pravega zakona, ali ne v podobi bajoneta in vislic, dajte nam resnične pravice in poštenega zakona, saj oboje krvavo potrebujemo. Svoje državljanske dolžnosti izpolnjujemo natačno, dajte biti enkrat tudi Vi natančni nasproti nam: dajte nam pravice in zakona v pravem pomenu besede! Ali na to uho je gospod pl. Kdrber bržčas gluh, čul je pa jako dobro na ono, na katero so mu pravili o izgredu v Ljubljani. Hiter je bil v zapre-tenju, počasen je v obljubi prave pravice, je pač iz takega lesa, kakor vsi drugi, ki imajo od časa do časa v rokah usodo te nesrečne Avstro-Ogerske. AH mi ne nehamo klicati po pravi pravici in pravem zakonu, in čim prej ju nam dajo, ti m bolje bo za Avstrijo. Ako bi se bilo začelo vladati že pred časom v znamenju pravice in zakona, kakor se imata ta dva pojma edino prav umeti, potem bi ne bilo onih žalostnih dogodkov na Hrvatskem in kar je 2 njimi v zvezi, ne bilo bi že na tisoče drugih neljubih pripetljajev, in ne bilo bi treba sedaj avstrijskemu ministerskemu predsedniku izgubljati čas z obžalovanjem,....
Dajte r M dajte pravico in zakon, spustile ju '/. Dunaja med svet, da ju spoznamo; dosedaj še nismo imeli te časti. Torej na dan s pravico in zakonom — da napočijo državi boljši časi 11
Jugoslovanski shodi v Pragi.
Praga, 24. maja 1903. Preteklo  nedeljo je  priredilo jugoslovansko dijaštvo v »Nar. Domu* na Kral. Vinogradih zaupen shod s programom o hrvatskem gibanju  proti  madjaronski   vladi in o
makedonskem vprašanju. Zastopani so bili poleg Jugoslovanov vsi ostali slovanski dijaki, razun Poljakov. Hrvatski tovariši so nam naslikali sedanji bedni položaj na Hrvatskem, kojega zgodovina se vleče kot črna nit ves čas dvajsetletnega banovega paševanja na Hrvatskem, ki je privedlo Hrvatsko na rob flnancijelne propasti« Po celih dvajset let je madjaronska vlada zistematično izsesavala hrvatsko ljudstvo, ne da bi mu nudila najmanjšega pogoja za svoboden kulturni razvoj. Narobe, madjaronska vlada, zastopnica onih vitežkih Madjarov, ki hočejo veljati na zunaj kot svobodomiseln in kulturen narod, pa cela desetletja dosledno ubija politično in državljansko svobodo na Hrvatskem in z naj-raflniranejšimi sredstvi zatira hrvatsko narodnost. —
Mera krivic je polna do vrha, hrvatski narod je prisiljen šiloma zahtevati svoje od-rekane mu pravice, on zahteva gospodarsko samostojnost, on huče politično in kulturno samostojno se razvijati. Te svoje svete pravice si hoče izvojevati, če treba i s silo, če mu nobena pravica na svetu noče in ne more več pomagati.
Z navdušenjem se je potem sprejela naslednja resolucija; hrvatski, srbski, slovenski, bolgarski, češki, ruski, rusinski in slovaški akademiki, zbrani na zaupnem shodu dne 17. maja 1903. v .Nar. Domu" na Kral. Vinogradih, sprejemajo enoglasno naslednjo resolucijo:
1.  Soglašamo popolnoma z vsemi dosedanjimi resolucijami, zahtevajočimi flnan-cijelno samostojnost kraljestva hrvatsko-sla-vonskega, dalje, tičoče se tiskovne in shodne svobode in splošne in tajne volilne pravice.
2.    Obsojamo protizakonito vladanje grofa Khuena-Hedervarija, vsiljenega bana, zatiralca narodne svobode, pravice in narodnega čuta, in njegove madjaronske poslance in pomočnike.
3.  Poživljamo vse poštene Slovane, brez razločka vere in političnega prepričanja, da bi protestirali proti nezakonitostim, vršečim se v hrvatsko-slavonskem kraljevstvu, in vse hrvatske in srbske neodvisne poslance vbs-
1 vatskem saboru,  v  ogerskem in avstrijskem
Križarji
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Sienkievriez. — Pesi. Poirarskl. <DaIje.)
Končno pogleda zviti Matija Sanderusa, katerega *>e ni poznal, marveč je morda komaj čul o njem, ter ga vpraša:
»Pa kdo si ti? Kaj si delal med Križarji?«
»Kdo sem jaz, velemožni vitez,« odvrne Sanderus, na to vprašanje naj vam odgovori ta bojeviti knez (pri teh besedah pokaže Zbiška) in ta hrabri čeSki grof, ki me že dolgo poznata.«
Tu je jel oči vidno Že vplivati nanj kumis, kajti yes je oživel in obrnivši se k Zbišku, jel govoriti z močnejšim glasom, v katerim ni bilo več sledu prejšnje slabosti.
>Gospod, vi ste mi sedaj že drugič rešili življenje. Brez vas bi me bili pojedli volkovi, aH pa bi me bila zadela kazen škofov, kateri, premoteni od mojih sovražnikov, so bili izdali zapoved, naj me radi mojih svetinj vlove\ češ, da niso prave. Toda ti, gospod, si me rešil, niti volkovi me niso raztrgali, niti ljudje me nifto vjeli, ker so me vsi smatrali za tvojega spremljevalca. A pri tebi nisem nikdar trpel pomanjkanja ni hrane niti pijače, in sicer dokaj boljše, nego je to kobiljino mleko, katero se mi gnjusi, katerega pa se se napijem, samo da pokažem, da se revni in pobožni romar ne boji trpljenja.«
»Govori, kvasač, hitro, kar veš in ne žlobudraj I tolikih nepotrebnostij!« zakliče Matija.
Toda Sanderus si znovič dvigne posodo k ustom ter jo izprazni do dna, kakor da ne bi slišal Matij-čevih besed, na kar se obrne zopet k Zbišku.
»Radi tega si se mi tudi prikupil, gospod. Celo pravičen človek, kakor veli sveto pismo, greši devetkrat v jedni uri, torej se tudi Sanderusu časih pripeti, da greši, toda nehvaležen Sanderus ni bil in ne bo nikdar! Torej, ko te je zadela nesreča, ali se spominjaš, gospod, rekel sem vam, da hočem iti od gradu do gradu in učeč potoma ljudi, hočem iskati tvojo izgubljeno ženo.
Koga vse sem vprašal? Kje povsod sem bil? O vsem tem bi ti imel dolgo praviti! Dovolj bodi tega, da sem jo našel, in od tega trenutka se nisem več ločil od starega Siegfrieda, prav kakor se jermen ne loči več od opanke. Postal sem njegov sluga ter som šel za njim od grada do grada, od komturja do kom-turja, od mesta do mesta, brez prestanka do poslednje bitke.«
Med tem je Zbišek premagal svoje ganutje in dejal:
»Hvaležen sem ti za to, in nagrada ti ne odide. Toda sedaj mi odgovarjaj na to, kar te vprašam. Ali prisežeš pri zveličanju svoje duše, da je ona še živa?«
»Prisežem pri zveličanju svoje duše!« odvrne resno Sanderus.
»Čemu je odšel Siegfried iz Sčitnega?«
»Ne vem, gospod, marveč si to le domišljujem. On nikdar ni bil starosta v Sčitnem, in odšel je morda
radi tega, ker se je bal povelja velikega mojstra, ki mu je pisal, kakor so govorili, naj svojo jetnioo izroči kneginji mazoveški. Morda je pobegnil prav pred tem pismom, ker je imel dušo vso zakrknelo od tuge in bolesti za Botgierom. Sedaj pripovedujejo, da je bil on njegov sin. Ne vem, ali je to res, pač pa mi je znano, da se mu je vsled besnote nekaj zmešalo v glavi, in dokler bo živ, ti Jurandove hčerke, hotel sem reči tvoje mlade žene prostovoljno ne odda.«
»Vse to se mi zdi jako čudno,« mu seže nakrat Matija v besedo. »Ako bi se ta stari pes hudoval na ves Jurandov rod, bi bil DanuŠko ubil.«
»Saj je to tudi nameraval storiti,« odvrne Sanderus, »toda pri tem ga je doletelo nekaj, vsled česar je nevarno zbolel, in čudno, da ni izpustil poslednje sape. Ljudje si o tem marsikaj šepetajo. Nekateri pripovedujejo, da je Šel po noči v stolp, da bi zadavil mlado gospodičino, tu pa daje srečal samega peklen-ščeka, ali, kakor drugi trd6, angel j a maščevalca. Do« volj bodi tega, ako povem, da so ga našli brez zavesti ležečega na snegu pred durmi. Še sedaj, kadar se tega spomni, se mu naježijo lasje na glavi ter se boji stegniti, sam roko po njej ali naroČiti to komu drugemu. Pri sebi ima Nemca, nekdanjega sčitenskega rabelja, toda nihče ne v6, čemu, ker se je tudi ta boji, kakor vsi drugi.«
Te besede so ganile jako vse navzoče. Zbišek, Matija in Ceh se približajo Sanderusu, ki se prekriža in nadaljuje:
»Nikakor ni dobro biti med njimi. Pogostoma sem videl in Čul marsikaj, radi česar se človeku vzdigujejo
parianSaAo, oVse služijo v boju zoper se-danjr zistero na Hrvatskem.
. 4. ProbujajoCo se narodno zavest zatiranega naroda pozdravljamo z željo, da bi vztrajal v boja ia svoje Človeško in narodne pravice.-------
Po tej točki so vstali bratje Bolgari in nam v živih barvah oCrtali turško gospodarstvo v Makedoniji, boj slovanske raje proti turškemu polumesecu, boj zatirancev na življenje in smrt z njih krvniki, boj krščanske kulture s turškim paSevanjem.
Z veliko pozornostjo so sledili poslušalci njih izvajanjem in sprejeli na konec resolucijo, v kateri se protestira proti grozovitemu turSkemtt gospodarstvu, proti zapiranju slovanskih Sol in izganjanju uciteljatva iz dežele, proti strašnemu divjanja turških vojakov nasproti kristjanom, in v kateri se zahteva popolno osamosvojenje Macedonije,
Ne-le dijafttvo, ampak i sirje občinstvo čelko ae je zaCelo zanimati za sedaj najaktualnejša jugoslovanska vprašanja, za ma-sedonsko in hrvatsko vprašanje.
Bas slnoct sta se vršila v Pragi ob istem času dva politična shoda, koja so priredili narodni socijalisU in radikalci. Oba shoda sta bila dobro obiskana in na obeh so se enoglasno sprejele onih dveh vprašanj tičoče se resolucije.
Poročati mi je Se o enem shodu, kateri se je vršil danes, kateri ima neposredno važnost za nas Slovence. To je bil manifestacijah shod, katerega je priredilo slovensko akademicno društvo •Ilirija" na čeSki univerzi v Pragi v prospeh slovenske univerze v Ljubljani. Shod je bil s strani slovanskih dijakov dobro obiskan in je končal z velikim moralnim vspehom. Na shodu sta bila prisotna rektor in prorektor inveC vseučiliSčnih profesorjev; predsedoval je na§ stari prijatelj gosp. prof. dr. Chodounskf. Od Slovencev sta govorila pravnika Stare in Lavrencič, poleg njiju so govorili se Cehi, Hrvatje in Srbi. DotiCne govore sporočim prihodnjič, danes podajem tu samo resolucijo, ki se je enoglasno in navdušeno sprejela in se glasi:
Slovansko dijaStvo prasko, zbrano na manifestacijskem shodu na staroslavni univerzi Češki Karlo-Ferdinandovi dne 24. maja 1903., poživlja c. kr. vlado:
1.   da nemudoma ustanovi siovensko univerzo v Ljubljani in s tem ugodi upravičeni zahtevi in življenski potrebi naroda slovenskega.
2.  da ne oškoduje avtohtonnega življa v Priniorju na ljubo italijanski manjšini s tem, da ji ustanovi vseučilišče na slovenski zemlji, bodisi v Trstu ali v Gorici.
3.  Slovansko dijaštvo v Pragi poživlja slovenske državne poslance, da v tem važnem trenotku stoje" mcško na braniku narodnih pravic in z vsemi dopusinimi sredstvi prisilijo vlado, da začne vršiti enakopravnost i med najbolj zatiranim slovanskim življem v Avstriji, med Slovenci, da jim da ono, kar jim gre po božjih in avstrijskih zakonih.
4. Slovansko dija«vo v Pragi aperaje s tem na vse slovanske državne poslance na Dunaju, da solidarno postopajo v vprašanjih kulturnih zahtev slovanskih, posebno sedaj najaktualnejših:
slovenske univerze v Ljubljani, češke univerze v Brna in rusinske univerze v Lvovu,
Dtgoitt na Hrvatskem.
Ban Khoen-Hedervarj ostane, po novih poročilih, v Zagrebu, in njegovi zaupniki izjavljajo, da bo postopal še strožje nego doslej. Tako so ga baje podkrepili na Dunaja in v Budimpešti. Cuje se tudi, da izzenejo iz Hr-vc take mnogo odličnih hrvatskih rodoljubov.
Dne 25. t. m. so imeli zagrebški viso-kosolci na vseučilišču zborovanje, na katerem je prišlo do sklepov o spravi med hrvatskimi in srbskimi dijaki. Pi zborovanju so sli dijaki pred srbsko hišo in JelaciCev spomenik, sledila jim je velika množica. Med demonstrante je posegla policija z vojaštvom ter jih razpršila; seveda je tudi aretovala nekaj oseb. —
Zvečer istega dne se je vršilo v Zagrebu veliko zborovanje meščanov. Na tem so predlagali, da bi Sla velika deputacija k cesarju, ali to se je končno odsvetovalo, ker se meščanstvo doslej ni udeleževalo manifestacij kot organizovana korporacija. Imenovali pa so odbor 5 členov za osnovanje jednotne organizacije meščanstva v glavnem mestu. Izšel je v to svrho tudi poseben oklic.
LetoSnje velike vojaške vaje na Hrvatskem so odpovedane, ker morajo ostati vojaki po različnih krajih dežele. Na Reko so poslali Se en bataljon vojakov.
Po vsej Liki je veliko vrvenje. Narod sanja o Kraljeviču Marku, da vstane ter po-vede Hrvate v boj za svobodo zlato.
Z Reke poročajo, da so zagrebške bolnišnice prenapolnjene z ranjenci; med njimi je mnogo žensk in otrok. Smrtnonevarno ranjen je tudi pol. komisar Graber, katerega so pretepli deraonstrantje radi brutalnega postopanja z njimi.
čuje se, da se je oglasilo društvo hr-{ vatskih delavcev v PiUsburgu, ki šteje nad 100.000 oseb, ter ponudilo hrvatski opoziciji en milijon za družine padlih in obešenih.
Sedaj se vršijo pred zagrebško sodnijo obravnave proti demonstrantom. 26. t. m. so bili obsojeni dijak Lenac na 3 tedne zapora, neki zidar, M je poškodoval neki ogrski napis, na 3 tedne, in neki ključavničarski pomočnik, ki je oprostil nekega aretovanca, na 14 dnij zapora.
Hrvatski poslanci in minister Korber. Z veliko napetostjo je pričakoval ves slovanski jug, kaj opravijo ¦ dalmatinski poslanci, ki so odšli na Dunaj, prosit cesarja
pomoči proti mongolskim krvnikom, ki teptajo ubogi narod na Hrvatskem. Toda pred cesarja niso bili niti pripuščeni, ker jim je zastopil pot do njega avstrijski ministerski predsednik, baje iz tega vzroka, ker notranje razmere v deželah ogerske krone ne morejo biti predmetom pritožb od strani tostranskih poslancev. Dr. Korber se je torej postavil na .driavnopratno stališče*, danima ntkdo, niti zunanji narodi, niti vlade, niti avstrijski cesar, pravice, oglasiti se proti mad-jarskim barbarom, čeprav bi v svoji paSov-ski zlobnosti teptati pravico in zakon nasproti celim narodom, čeprav bi divjali kakor Huni in tirali najzvestejše ljudstvo obupu v naročje. In ker gre baS za Slovane.in ne za Nemce, soglašajo brez srama s to rabulistiko tudi čisti nemški liberalni tisti a la ,Neue Freie Presse', ne oporekajo niti z besedico drznim lažem vladnega bndapestanskega ,Lloydaa, da se baje Madžari tudi niso nikdar vmešavali v razmere tujih narodov, niti po svojih državnikih, niti v ogerskem parlamentu I Nasproti temu pa je celemu svetu znano, da ni bilo in ni večjih spletkarjev in intrigantov od .diplomatov" ,Magyarorszaga", revolucionarnih in vladnih, od Košuta, Andr&vja, pa do Kallava in Szella. Ni bilo vprašanja na celem slovanskem svetu, v katero ne bi potihoma ali javno, toda vedno Škodoželjno vtikali svojih tatinskih prstov; kaj morda ni spletkaril n. pr. njih »veliki* Djula Andrassv 1. 1871. na Dunaju proti Hohenv/artovi avtonomiji češkega kraljestva? Saj se niso Madžari nikdar mešali v rusko-poljski spor, nikdar v slovansko-turške boje, kaj niso nikdar kričali v svojem parlamentu proti Srbiji, Črni gori, Rusiji, ali Romuniji? Ali jih nismo videli nikdar de-monstrovati za svoje vredne bratce Turke proti balkanskim in ruskim biovanom P
Oni so se mešali v razmere in spore celega širokega sveta, niti na Kitajsko niso pozabili, toda v njih madžarsko-hrvatsko vprašanje se jim ne sme mešati nikdo. Tu se ogradijo ti smešni pritlikovci takoj s svojo nedotakljivo .pravno sfero", takoj naježijo obrvi radi predrznosti .avstrijskih tujcev", in junaški Korber obledi in zapre z ozirom na .žalostne razmere na Ogerskem" poslancem hrvatskega naroda vrata k cesarju 1
Banu Hedervariju, da, so dali avdijenco, da je mogel krivo poročati in lagati o hrvatskih razmerah, postavne zastopnike naroda pa so pustili pred vrati, da bi se ne mogli pritožiti proti temu madžarskemu Albu, dasi je avstrijski cesar tudi hrvatski kralj, in je bil kot tak leta 1867. tudi kronan, dasi so predgovorniki dalmatinskih odpostancev omo-go če vali dr. Kdrberju modro in državniško odločitev, rekoč: .Mi se ne prihajamo prito-ževat proti gospodarenju madžarske vlade k cesarju avstrijskemu, mi smo le kot sinovi hrvatskega naroda prišli edino k svojemu hrvatsko - dalmatinskemu kralju, da bi ga prosili v imenu človeštva milosti za obsojene in s smrtno kaznijo ogrožene svoje
rojake, naS korak ne sme veljati za proti« madžarsko demonstracijo, marveč edino za čin prirojenega človeškega čuta." — Toda germanski državnik je hotel v strahu pred Madžari zaslepiti hrvatske poslance z bliščem ma-terijalnih koristij za njih bedno dalmatinsko domovino.
Oni pa so s preziranjem zavrnili jude-ževe groze, katere jim je nudil, češ, v sedanji dobi narodne žalosti je vsako raprav-ljanje o drugih vprašanjih izključeno. To pljusko je modri minister zaslužil; morda Čuti že danes, kako je bil v velikem, važnem, morda, osodnem trenutku Avstrije zopet — majhen 1? Avstrijski Slovani pa vidimo zopet, da tam gori na blestečih visokih mestih za nas ni pravice, da proti svojim tlačiteljem ne smemo pčakovair pomoči ,6d zgoraj", ker so tam zgoraj sami zadovoljni z gospodovanjem Mad-jarov in Germanov, marveč se moramo zanašati le na svoje moči in svojo pest.
V državnem zboru je govoril ministerski predsednik v zadnji seji o dogodkih na Hrvatskem med drugim tako-le:
.Že opetovano sem odgovarjal, da se v tej zbornici ne more razpravljati o dogodkih na Ogerskem, ker bi to imelo velikanske posledice. S tega stališča me nihče ne premakne, in če se mi očita še tolika mlač-nost. Sicer pa mlačnost ni najslabša lastnost vlade. To se ml zdi boljše, kakor pa raz-paljena domišljija, ki zahteva, naj bi se tudi trezni ljudje bali namišljenih strahov. (Burni ugovori mej jugoslovanskimi in češkimi poslanci.) Obrnil sem se na razne strani, da se poučim o dogodkih na Hrvatskem. Doznal sem, da sta bili od 27. sušca usmrčeni od orožnikov le dve osebi, ena je bila ranjena, (Nepopisen hrup. Biankini kliče: To ni res, to je laž. Predsednik kliče Biankinija k redu.)
Dr. pl. Kdrber nadaljuje 1 .Neka oseba se je sama ranila ob vojaškem bajonetu. (Glasni ugovori.) Le kričite, istina ostane; dalje je ranjenih nekaj kmetov, ki so ropali in hišo zažgali. Naglim sodorn pa doslej ni usmrčena nobena oseba. To je Ustih 19 mrtvili in 1000 ranjenih, s katerimi je Biankini tukaj strašil. Seveda listi poročajo drugače o dogodkih, toda ravno s tem škodijo ugledu države. (Glasni ugovori.) Brzojavni uradi pa store le svojo dolžnost, ako preprečijo taie brzojavke. Tako so postopali tudi Angleži v burski vojski, Javna uprava mora skrbeti za red in mir. (Klici: To so nezakonitosti 1) Tudi armadi se očita, ker posreduje. Armada postopa pravilno. (Da, ker noče ^rati vloge policajev in rabljev!) Prebivalstvo v Dalmaciji, Istri in na Kranjskem ni razburjeno. (Glasni ugovori. Tako trdijo vladna poročila!)
Ko so me dalmatinski poslanci prosili, naj bi jim izposloval avdijenco, sem jim odgovoril, da je to nemogoče. (Burni ugovori.) Ko pa je bila v kabinetni pisarni prošnja vložena, posredoval sem, da se odkloni. (Dalje v prilogi.)
lasje po koncu na glavi. Rekel sem vam že, da se je staremu nekaj zmešalo v glavi. Ali to tudi ne more biti drugače, ker ga obiskujejo duhovi z onega sveta. Ako je sam, začne okrog njega nekaj tako sopsti, kakor takrat, ako jame komu vhajati sapa. To pa je sam Danveld, katerega je ubil oni grozni gospod iz Spihova. Siegfried mu pravi: »Kaj hočeš? Maše ti ničesar ne pomagajo, čemu torej prihajaš ?« Oni pa se le zarezi, na to pa jame znovič sopsti. Toda še pogosteje prihaja Rotgier, od katerega kar duhti v sobi po žveplu in s katerim se komtur še dalje razgovarja. »Ne morem,« mu pravi, »ne morem! Kadar napoči čas, takrat morda, toda sedaj ne morem!« Slišal sem tudi, kako ga je vprašal: »Ali ti prinese to olajšavo, sinček?« Dogaja se takisto, da po dva, po tri dni ne spregovon z nikomur niti besedice, in z obraza se mu čita grozna bolest.
One nosilnice čuva sam, pa  tudi ona služabnica Križarjev tako pazljivo,  da mlade gospice nihče ne _ more videti.«
»Ali je ne mučijo ?« ga vpraša Matija z zamolklim glasom.
»Povem vam čisto resnico, da nisem čul udarcev, niti joka, marveč samo otožno petje in časih neki glas, kakor bi ptičica cvilila.«
* »O gorje! gorjč!« zakliče Zbišek ter stisne zobe. .y\   Toda Matija mu pretrga daljša vprašanja.
»Dovolj bodi tega!« pravi. »Sedaj nam pripoveduj o bitki. Ali si jo videl ? Kako sta ušla, in kaj se je zgodilo ž njima ?«
»Videl sem,« odvrne Sanderus »in točno vam hočem vse povedati. Iz početka so se grozno borili, ko so pa razvideli, da so obkoljeni od vseh stranij, so jeli misliti na to, kako bi se izmuznili. In vitez Arnold, ki je pravi orjak, je prvi razbil kolobar in
tako odprl pot, po katerem se je rešil komtur z nekoliko ljudmi in z nosilnicami, privezanimi med dva konja.«
»Ali jih ni nihče preganjal? Kako to, da so mogli zbežati ?«
»Proganjali so jih, toda brez vspeba, zakaj, ko so preganjalci dospeli nekoliko bliže, se je orjaški Arnold obrnil ,er se spoprijel z vsemi. Bog obvaruj vsakega, pogi-ibiti se ž njim, ker je grozno močan človek ter mu ni pretežavno boriti se s c^Io stotnijo ljudij. Tako se je obrnil trikrat in trikrat ustavil preganjalce. Ljudje, katere je imel s seboj, so vsi poginili. Zdi se mi, da je bil celo on sam ranjen, pa tudi konja je imel ranjenega, toda ni se umaknil in tako dal staremu kom t ur ju priložnost, da je zbežal.
Matija si je na vse to domislil, da govori Sanderus resnico, ker se je spomnil, da je od onega mesta, na katerem je dobil Skirvoillo bitko, bil ves pot jako daleč pokrit z mrliči, ki so bili razsekani tako grozno, kakor bi jih bil pobil res kak orjak.
»Prav, toda kako si mogel videti vse to?« vpraša Sanderusa.
»Videl sem to,« odvrne Sanderus, »ker sem se oprijel repa jednega onih konj, ki sta nesla nosilnice ter sem ž njima vred tekel, dokler nisem dobil s kopitom udarca v trebuh. Takrat sem zgubil zavest, in tako padel v roke vašega poveljnika.«
»To se je res vtegnilo zgoditi,« reče Glavač, »vsekako pa pazi, da ne lažeš, ker to bi se ti slabo izplačalo.«
»Saj se še pozna znamenje,« odvrne Sanderus, »in kdor hoče, ga more videti; vsekako pa je bolje verjeti odkritosrčne besede, nego očitati komu neresnico.«
»Ako tudi govoriš Čisto resnico, ne moreš zahtevati, da se ti mora vse verjeti.«
In jeli so se pričkati, kakor so bili drugekrati navajeni, toda Zbišek jim pretrga daljši razgovor.
»Potoval si po tej krajini, torej jo tudi poznaš. Kakšni gradovi so ondi, kjer sta se po tvojem mnenju mogla skriti Siegfried in Arnold?«
Ondi v bližini ni nikakih gradov, marveč je ondi puščava, čez katero je bil še le pred nedavnem narejen ta pot. Ondi tudi ni vasij, niti naselbin, ker so Nemci vse požgali rad'' tega, ker ondi stanuje narod istega plemena, kakor je ta, ki se je spuntal proti Križarjem. Jaz si mislim, gospod, da se Siegfried in Arnold sedaj klatita po gozdu in da se bosta hote.'* semkaj vrniti, ali skrivoma dospeti v ono trdnjavo, v katero smo bili pred to nesrečno bitko namenjeni.«
»To je res tako,« reče Zbišek.
Na to so globoko zamisli. Z njegovih naježenih obrvij in jako resnega lica se je moglo razbrati, da nekaj resnobno premišljuje, toda to r>* trajalo dolgo. Čez nekaj časa dvigne glavo ter reče.
»Glavač! Preskrbi konje, in kadar bo vse pripravljeno, odidemo.«
Orožjenosec, ki ni imel navade, vprašati po vzroku povelja, je vstal, ni spregovoril niti besedice ter odšel h konjem. Matija pa je izbulil oči, začudeno pogledal sinovca ter vprašal ves osupnen:
»A... Zbišek? Ej! Kam hočeš iti? Kaj? Kako?
Zbišek mu odvrne:
»To si vendar lahko mislite? AH ni to moja dolžnost?«
Stari vitez umolkne na to. Osupnenje je polagoma zginčvalo z njegovega obraza, globoko si je oddahni' ter rekel, kakor bi hotel prepričati samega sebe:
»Ej, druge pomoči ni!i
Prilaga „5068" it, ta. z m a maja rana
(Gromoviti ugovori.) O izgredih v Splitu ni govora, paC pa so te v Ljubljani vršili žalostni dogodki. Upam, da bodo tisti, ki odločno in, kakor upam, tudi odkrito obsojajo te izgrede, tudi vse storili, da krivci pridejo v pest Pobita okna in kroglje iz revolverjev niso nekaznjivi dokazi narodne simpatije. ^Levičarji ploskajo.) Nevarno je igrati se z ognjem. Nočem z bobnom svariti, ker lipam, da sta pravica io-zakon dovolj močna in moreta hrvatski in slovenski narod vzdržati na pravem potu. Upoštevajte mir države in ne zahtevajte od nje vee, nego more storiti/
*** Hrvatski ban Khuen-fledervarv je"jaKo
trmoglav Človek.
Glede na nemire in svoje pozicije na-"^rWl^lin~lenr^rrlta7e"inrUiWTb^~^ glaviti nego da bi se umaknil pred pouličnimi demonstracijami. No, kaj vse se utegne se zgoditi, tega tudi drugače vsemogočni ban ne ve.
•   ¦   •
Iz Zagreba se poroča, da so pokopali kmeta KrajaCiCa, kateri je bil ubit v Satno-boro, na pokopališču druge župnije. K pogrebu je prišlo izredno mnogo naroda. — Vse vhode v Varaždin straži orozništvo, ker se bojijo demonstracij od strani Medjimur-cev. — V Sisku so aretirali te dni zopet veC oseb, — Iz Senja so peljali te dni 4 uklenjene kmete v ječo v GospiC, Med potjo so jih pozdravljali % gromoviti mi .živio"-klici. — Urednik .Hrvatskega prava" Zo*ek se je hotel v Kslinovicah informirati na '.icu mesta o tamkajšnjih krvavih dogodkih; pa so ga aretirali, ali so ga kmalu izpuatili, — V Nasavici je zabodel neki orožnik pri demonstracijah nekega mladeniča, ker mu ni hotel izročiti hrvatske zastave.
¦**
Štajerski Slovenci se pripravljajo na veliko manifestacijo za brate Hrvate. Dne 1. junije prirede v bližini Celja pod milim nebom velik ljudski shod. — Proti madjarski krutosti se oglašajo tudi Poljaki. V Slovanskem klubu v Krakovu je govoril prof. So-kolovski obširno o Madjarih in Hrvatih in so se navzoči izrekli proti Madjaroni; tudi poljski listi pišejo simpatično o Hrvatih. — V seji kluba čeških državnih poslancev so poročali Ploj, Vukovič in Bitnkini o dogodkih na Hrvatskem. Dogovorila se je popolna solidarnost med Cehi in Jugoslovani. «— V Sibeniku so bile 24. t. m zopet velike demonstracije. Šole so bile zaprte. Sprevoda po mestu se je udeležilo premnogo občinstva. Vršil se je velik ljudski shod. — V Ljubljani so namazali s Črnilom neznani zlikovci v noči 27. t. m. županovo hišo, .Narodno kavarno* in .Kat. dom."
*   •   *
Dne 26. t m. so bili v občini Zbtar povodom neke oblastvene komisije dva kmeta
in eden orožnik ubiti. Kmetje zagrebške oko- j lice imajo po gozdovih tajno sestanke, Vsled tega je bila ena kompanija pešpolka štev. 27 ! poslana na Slemen in kampira 800 m visoko. Vojakom se je ostro zabičilo, da ne smejo ničesar povedati, kar se zgodi, sicer jih zadene najstrožja kazen. — Orožniki stražijo vso hrvatsko-slovensko mejo, ker se hrvatska vlada boji, da pridejo slovenski k^&^S ^«$°^0JH2?at bratom v borbi proti-policijskemu sistemu. —~T*Stubiei so kmetje užgali nekaj gozdov madjarike gospode ter razbili vse madjarske grbe in napise. — Župnik Jemeršič, znani rodoljubni pisatelj, je v zapora težko obolel, a vzlic Temu se mu ne dovoli niti najmanjša olajšava. — Hrvatski poslanci iz Dalmacije zbrali so sejv poslanski zjbprnici na sejo, v kateri _so_ odobrili naCrt manifesta na hrvatski narod. Bržčas se raz?! ,ri ta oklic na binkoštno nedeljo, mogoče pa je, da tudi že prej. — V prvi pobinkoštni seji poslanske zbonrce pride na razpravo nov nujni predlog glede dogodkov na Hrvatskem. Stavi f;a Borci C. Predlog bo tako formuliran, da bodo lahko zanj glasovali tudi Poljaki. — Češki žurnalisti so obelodanili ogorčen protest proti zatiranju in preganjaju časopisja in Časnikarjev na Hrvatskem.
V Mihovljanih so bili veliki nemiri. Več kmetov je bilo baje ranjenih, tudi en orožnik. — »Naša Sloga" priobčuje manifest cesarjev, izdan pred 20 leti vrlim graničarjem. V manifestu cesar povzdiguje hrabrost grani-Carjev v vznesenih besedah, — ali danes svetovalci Njeg. Veličanstva ne dovoljujejo narodnim zastopnikom pristopa k prestolu. — Slov. drž. in dež. poslanci iz Dalmacije, Trsta in Istre priobčujejo manifest o dogodkih na Hrvatskem.
Dopisi.
las kojSeanske županlje, 25. maja 1903. (Občinski volitvi II. in I. razreda v Kozani.) — Dne 16. t. m. ob 9. uri predp. napovedana je bila volitev II. volil, skupščine. Volilci gorenje stranke so se zbrali v krčmi gosp, Franca Debenjaka, da se dogovorijo radi kandidatov. Agitacija županove stranke je bila tako razvita, da se je bilo kar Čuditi; ali volilci gorenje stranke so ostali zvesti lastnemu prepričanju ter nepremakljivi kot skala sv. Petra.
'Comoditeto agitatorjev je baje tudi volilna kom. podpirala s tem, da je ni bilo ob napovedani uri v volilno dvorano — najbrže zato, ker je bilo grozdje prekislo; paC strah je lepa reC!
No, vendar se je komisija sešla. Volitev je pričela. Volilcev županove stranke ni bilo na volišče — celo udje volilne komisije, ki so imeli v tem razredu volilno pravico, niso glasovali, kakor jim dovoljuje § 23. volil. reda.
Volili so samo volilci gor. stranke. Bilo je volilcev te stranke še zunaj volilne dvorane približno 30, da bi še volili. Kar prihrumi tolpica županovih volilcev na volišče, brez ozira, ali so že bili iz imenika klicani, in začno voliti. Občinski sluga, ne bodi len v tem oziru, je kakor bi trenil zatvoril duri vojilne dvorane!? TaCin občinskega sluge se je zdel koj na prvi pogled v intimni zvezi z volitvijo III. razreda, zato ,pa Je vzbudil opravičen odpor pri volilcih pred durrof Čakajočih; spretna volilceva roka je duri odprla in volilci vstopijo v volilno dvorano, protestujoč proti nameri, da bi se jih na tak perfiden način od volitve izključilo.
V tem slučaju so pristaši županovi nasprotne volilce ometavali s surovostjo. No, gospoda I Kdo je bolj surov_?_ oni, ki zahteva svoje pravice in da se postava spolnuje, ali oni, ki iste krši in tepta!?
Volilci na prošnjo vladnega komisarja, češ, da je volil, soba presoparna (za drugo pot želeti bi bilo, da bi se primernejši prostori oskrbeli) so spet izstopili, zagotovljeni od vladnega komisarja, da bodo že po imenu k volitvi poklicani, kar se je tudi zgodilo. Izid volitve II. razreda je bil, nasproti, da se je mnogo pravičnih volilcev gorenje stranke pri volitvi zavrnilo in obratno mnogo nepo-stavnih sprejelo, ta, da je gorenja stranka zmagala z večino 27 glasov.
Prvi volini razred je volil po presledku proti 5. uri popoldne. Gor. stranka je tvorila pri tej volitvi svojo volilno moC samo v posestnikih in bili so deloma gg. učitelji ž njimi solidarni.
Nasprotna (županova) stranka je tvorila volilno silo v duhovnikih in z županovo žlahto; par volilcev je volilo mešano. Da si ni imela gorenja stranka v tem volilnem boju nikakega političnega naziranja, vendar se je duhovščina v tem razredu najodločneje postavila po robu veljavnim posestnikom, brez katerih ne bo lahko računati v tej žu- J paniji; žalostno! Zupan si je bil tudi v tem razredu napravil svoj unicum - načrt glede zmage. In res. Zgodilo se je, kar nismo pričakovali, Zupan je rabil tudi v tem razredu dvojno mero. Ko je -rišel na volilno vrsto C. g. Joahitn Jereb, duhoven na Vrhovi j i, opozori g. Anton Skolaris, da omenjenemu (kar se je tudi sam izrazil, da ni od škofij-stva dekretiran) gospodu kot nestalno služe-Cemu ne pristoja volilna pravica. Pa župan ne zmeneč se za Skolarisov opozor in izraz duhovnika, da ni dekretiran, je dopustil slednjega voliti. Ko sta pa prišla na vrsto dva gg. učitelja, jih je gosp. župan kar eks-offo zavrnil z motivacijo, da nista stalno nameščena, in to brez ozira, da postava dovoljuje vsem voditeljem ljudskih šol volilno pravico. Ta dva učitelja sta neodvisna voditelja na dotienih ljudskih šolah. Dalje je bil zavrnjen gosp. Ant. Skolaris kot varuh ml. Anton Juša, da si je izkazal vse potrebne dokumente. Dalje bila sta še dva pooblaščenca, da si sta imela pravilna  pooblastila   in  kot poznana
oskrbnika zavrnjena; tako, da je bilo 5 pravičnih glasov zavrnjenih, radi Cesar je župan v tem razredu skrpucal .lepo" zmago. Da se je tudi v tem razredu župana volilo, kakor je že .Soča" povedala, ni bilo skozi celo volitev niti opaziti, razun prvič le neki migljej. ko se je sam župan volil, zato zaupniki naše stranke, dasi so bili poleg volilne mize, niso vedeli, da še kateri drugi poleg župana voli njega.
V tem slučaju bi bila dolžnost prvo- ''¦' sednika volilne komisije, da bi opomnil župana (§ 30. obč. vol.), da Reja je že voljen v III. razr. in da njegov glas se ne more všteti. No, pa mislil si je najbrže: bolje dvakrat, nego nobedenkrat. Po taki .sijajni" zmagi je najeto pobalinstvo naše poštene volilce sprejelo pred Rejevp gostilno z »lepo ovacijo", katera bi pristajala v prvi vrsti našim izdajicam.
In ti poslednji bi se še jezili, ako bi dobili kakšen migljej odmeva sorodne pobalinske ovacije.
Toliko za sedaj I Gradiva de imamo, ako bodemo izzvani, ga damo.
Domače in rune novice.
Izletnikom v Ajdovščino naznanjamo, da bode vozil na Binkostni ponedeljek razun navadnih vlakov ie poseben vlak, ki odide iz Gorice ob 2.10 pop. bi dospe v Ajdovščino ob 3.45; zvečer odide iz Ajdovščine okoli 10. ure in dospe v Gorico ob 11»/,.
.Slovensko bralno In podporno društvo* naznanja, da se odpeljejo druBtve-niki z zastavo dne i. junija zjutraj ob 6. uri skupno z goriškimi društvi in ne opo-iudne, kakor je bilo zadnjic pomotoma objavljeno. Zbirališče v Gosposki ulici.
Sankcioniran zakon. — Cesar je potrdil zakon, sklenjen od našega deželnega zbora, ki se tiče pospeševanja govedoreje.
Na graJkem vseučilišču je 25, t, m. napravil pisatelj in juristg, Ivo S orli drugi izpit in rigoroz z dobrim vspehom. Čestitamo našemu diCnemu mlademu pisatelju t
Narodno slavno v AJdovSe>« Šturju L Junija. — Znano je. da se odi.'.ujejo živahni in dobrodušni Vipavci v ljubezni in navdušenju do narodne stvari. Ne najdeš je v slovenskih deželah doline, kjer bi narodna društva klila v tolikem številu kakor v Vipavcih. Duh Lavričev ni izumrl, temveč živi, neti in goji v slednem Vipavcu vzviiten plam ljubezni do svojega naroda. To se v odlični meri osvedoci slavnostnega dne. Poleg vesele, brezskrbne mladine, resnih mož, skrbnih žena zazrli bodemo marsikaterega starčka, v čegar očeh bodo zopet svetlikali oni žarni pogledi, ker tedaj, ko jih je navduševal in dramil nepozabni LavriC. Trža-čani, GoriCani, Kranjci se spojijo v jedno ne-razdružno vez — narodnega pobratimstva!
Na to odide h konjem, ZbiŠek pa se obrne h gospodu de Lorche ter mu s posredovanjem Mazurja, ki je znal nemški, reče:
»Ne morem zahtevati od tebe, da mi pomagaš proti ljudem, s katerimi si služil pod istim praporom; radi tega si sedaj prost in lahko greš, kamor se ti poljubi.«
»Sed,~i ti proti svoji vitežki časti ne morem pomagati z mečem,« odvrne de Lorche, »toda, kar se tiče svobode, je ne morem kar tako sprejeti. Ostanem tvoj jetnik na pošteno besedo ter dospem na poziv, kadar koli bodeš hotel. V vsakem slučaju pa si zapomni, da Križarji dad6 za-me v zameno vsako osebo, ker jaz sem potomec močnega rodu, j ako zaslužnega za križarski red.«
Na to se jameta poslavljati, položivši si po običaju roke vzajemno na rame in poljubljajo si obraz. Gospod de Lorche reče pri tem:
»Odidem v Maeburg, ali na mazoveški dvor, da boš vedel, kje me imaš iskati. Tvoj poslanec naj mi poreče le dve besedi: Lotaringija — Geldrija!«
»Prav,« odvrne Zbišek. »Jaz grem še k Skirvoillu, da ti da znamenje, katero Žmudci spoštujejo.«
Na ta odide k Skirvoillu. Stari poveljnik mu iiL znamenje ter niti trohice ni oviral njegovega odhoda, ker je dobro vedel, za kaj tu gre, ker je ljubil Zbiška ter mu bil hvaležen za poslednjo bitko; vrhu tega pa tudi ni imel pravice, pridrževati viteza, ki je bil iz drugega kraja ter je prišel Križarjem prostovoljno na pomoč. Zahvalivši se mu torej za vse usluge, ga preskrbi z Živežem, ki mu je bil v tem pustem kraju neobhodno potreben, in poslovivši se od njega, je izrekel željo, da bi se še kedaj v življenju srečala, na priliko v veliki odlični bitki s Križarji.
Zbišku se je j ako mudilo,  ker ga je kuhala ne-
kaka vročniea. Prišedši k svojim ljudem, dobi že vse pripravljene na pot, in med njimi tudi strica Matijca, oboroženega od glave do pete ter s čelado na giavi, že sedečega na konju. Takoj priskoči k njemu ter mu reče:
»Ali tudi vi pojdete z menoj?«
»Kaj naj storim drugega?« odvrne Matija nekoliko nevoljen.
Na to Zbišek ne odgovori ničesar, marveč samo poljubi oboroženo desnico svojega strica, zasede konja, in odjezdili so.
Sanderus je odjezdil ž njimi. Pot do bojišča so dobro poznali, toda dalje bi jim imel biti on kažipot. Računali so tudi na to, da morda nalete" kje v gozdu na ondotne ljudi, ki jim kot davni nasprotniki svoje križarske gospode pomorejo preganjati star ^. kom-turja in tega Arnolda von Baden, o Čegar nadčloveški moči je Sanderus toliko pripovedoval.
XXII.
Do bojišča, na katerem je pobil Skirvoillo Nemce, h*e bilo potovanje lahko, ker jim je bil pot znan. Dospeli so tjekaj jako urno, toda prekoračili so je še urnejše radi groznega smradu, ki se je razprostiral od nepokopanih trupel. Na poti tjekaj so splašili celo jato vranov in kavk ter čredo volkov. Na to pa so jeli iskati sled. In navzlic temu, da je po tej poti korakal ves oddelek vojakov, našel je vendar izkušeni Matija brez težave sledove velikih kopit ter jel pripovedovati aianj izkušenim, mlajšim vitezom:
»Sreča, da po tej bitki ni deževalo. Glejte le! Arnoldov konj, ki je nesel nenavadno velikega moža, je moral biti tudi takisto velik, in to je tudi lahko mogoče spoznati, ker se jo v begu močneje dotikal zemlje
nego konji, ki so Šli povsem mirno na nasprotno stran. Glejte, kako se poznajo na vlažnih mestih podkve. Ako Bog d&, pa morda lahko dobimo te pasje brate, samo ako si poprej za kakim zidovjem ne poiščejo zavetja.«
»Sanderus je dejal,« odvrne Zbišek, »da tu v okolici ni nikakih gradov, kar je tudi res, ker to krajino so si Križarji še le pred nedavnim osvojili ter se niso mogli Se v njej vtrditi. Kam x»aj se oni skrijejo? Kmetje, ki so tu prebivali, so odSU v Skirvoillo v tabor, ker ti so z Žmudci j eden in isti narod. Vasi, kakor je Sanderus dejal, so Nemei sami požgali, ženske pa so skrite s svojimi otroki v lesnih globelih. Ako ne bomo ščedili konj, jih doidemo.«
»Toda konje moramo ščediti, kajti ako se nam tudi vse posreči, bodo potem konji naša rešitev,« reče Matija.
»Vitez Arnold,« spregovori Sanderus, »je bil ranjen s sulico v hrbet. On se za to ni zmenil, marveč se je le boril in ubijal, toda pozneje se mu je morala rana razboieti, kakor je to sploh običajno: s početka ni nič, toda pozneje se razboli. Radi tega tudi niso mogli urno bežati, ker so potoma brez dvoma večkrat počivali.«
»Ali rekel si, da niso imeli s seboj svojih ljudij ?« ga vpraša Matija.
Dva moža sedita na svojih sedlih ter držita no-silnice; razun nju sta ondi še Arnold in stari komtur. Bilo je še nekoliko drugih, toda te so Žmudci vjeli in pobili.«
»Ta dva moža,« spregovori Zbišek, »ki sta pri nosilnicah, zvežejo naši služabniki* vi, stric, ako hočete, zagrabite starega Siegfrieda, jaz pa napadem Arnolda.« (Dalje pride.)
Nihče naj torej ne zamudi posetiti ca --.vino slavlje v Ajdovščini-Šturju, Cim večje Število vdeležencev, tem večja« impozantneja slavnost.
Domačini sami se trudijo in skrbe na vso moč, da pripravijo gostom kar najprl-jetnejši dan.
Občinstvo, na čelu mu vrli in požrtvovalni županstvi Ajdovsko in Stursko, dela, pripravlja, kar se da.
Naročajo se topiči, nebroj zastav in marsikatera smreka je morala zapustiti tiho ložo, ter se preseliti na živahno ulico.
Pri slavnosti, katere se vdeleži, vstevši 5 domačih, 40 društev, je blagovolil sprejeti slavnostni govor g. dr. Rudolf G r u n t a r iz Gorice. —
Da bode možno vrediti slavnim društvom prihod, javljamo, ua dospe »Pevsko in glasbeno društvo* in Sokol iz Gorice ob 9. uri predpoldne, »Sokol* iz Idrije ob 11. uri, aKolo* iz Trsta točno opoludne. Blizna društva naj si blagovole izvoliti ura prihoda tako. da dospejo istočasno z jednim imenovanih. Ker sme mnenja, da ne storimo nikakega pregrešit«, ako pogledamo malce za kulise ter objavimo nehote kako skrivnost, naznanjamo, da postavi naSa vrla podružnica sv, Cirila in Metoda kolibo, kjer bode marsikaj dobrega za želodec in grlo. Domači zdravnik g. dr. Fink je priredil rešilno postajo, tako, da bo ' slučaju kake nezgode takoj pripravljena zdravniška pomoč.
Končno izjavljamo slovesno, da slavnost ni odgodena se manj oblastveno prepovedana, ter da so vse nasprotne govorice iz trte zvite. Rojaki, pririitite v ogromnem številu v AjdovScino-Slurje. Bratski ,Na zdar!"
Ajdovsko-Šturska nar. društva.
V s pore d. 1. P. H. Sattner: »Vrbica*, mešan zbor, poje »Koto" iz Trsta. 2. Slavnostni govor, govori dr. Rudolf Gruntar. 3. Fran FerjančIč: ,Oj slovenska žemljica", poje pevsko društvo iz Rihemberga-Brjij. 4. Anton Foerater: »Domu", poje pevsko in glasbeno društvo iz Gorice, 5. Davorin Jenko: »Što čutiš Srbine tužni", poje »Skolj* iz Smarij. 6. Anton Foerster: »Pobratimija", poje pevsko društvo iz Šturij. 7. Fran Ferjančič: »Oj sijaj, sijaj somce", poje »Nanos" z Goč. 8. Anton Foerster: »Naše gore", mešan zbor, poje pevsko in glasbeno društvo iz Gorice. 9. Ferdin. Juvanec: »Pastir", poje pevsko društvo iz Dornberga 10. Ivan pl. Zaje: »Delu",poje ,Kolo"iz Trsta. 11. Telovadba, nastopajo so-kolska društva. IS. Ples.
Glelallške predstave t Čitalnici v Gorici. — Kakor smo že sporočiti, nastopi v torek in sredo, to je 2. in 3. junija t. I., v tukajšnji Čitalnici družba slovenskih igralcev iz Ljubljane.
Igralo se bode v torek: H u z a r j i. Veseloigra v 4 dejanjih. Napisal pl. Moser. Poslovenil R. Vrabelj. Režiser Adolf Dobrovolnv. I. Vojni načrt II. Ženski poročnik, m. Iznenadenje v pavilonu. Iv*. Zmešnjava nad zmešnjavo. Osebe: Orlovec, major v pokoju, g« Dobrovolnv; Berta, njegova hči gdč. Ko-
čevarjeva; Oskar pl. Blagaj, g. Nučič; Vera, njegova soproga ga. Dobrovolna. Podgorski, huzarski poročnik, g. Danilo; Olga Rožnikova, vdova, ga. Danilova; Ivan, sluga majorja Orlovca, g. Molek; Sluga g. Blagaja, g. Raz-berger. 1. in 4. dejanje se vrši v stanovanju g. Blagaja, 2. in 3. dejanje pri majorju Or-lovcu. V sredo;: Ženski O t el o. Veseloigra v 3 dejanjih. Napisal Aleksander Dumas. Prevedel Fran Schmidt. Vprizoril režiser Adolf Dobrovolnv. Osebe: Lavoslav pl. Rosic, kapitan, g. Dobrovolnv; Maks Senčar, g. Danilo; Tone Globočnik, mornar, g. Molek; dr. Robert Trdina, notar, g. Nučič. Matilda; ga. Dobrovolna; Gospa ŠtruMjeva, bivša kuharica, ga. Danilova; Vida, gdč. Kočevarjeva, Godi se na posestvu kapitana pl. Rosica v okolici Trsta. Začetek obakrat točno ob 8. uri zvečer. Cene vstopnic: Sedeži prve vrste 2 K; sedeži druge vrste 1 K 80 vin.; sedeži tretje vrste 1 K 20 vin. Stojišča 60 vin. — Predprodaja sedežev pri kustosu čitalnice gosp. Koršiču.
Gotovo je, da občinstvo izkoristi tako redko priliko, videti slovenske igralce iz Ljubljane. Gotovo je tudi, da bosta predstavi dobri, ker se čuje dosti pohvalnih glasov o družbi, ki daje sedaj predstave širora slovenske domovine.
Siidbahnhotel - Hotel SOdbahn. -Z jutrišnjim dnem preneha v upravi južne 2etezn>ce znani veliki hotel na Telovadnem trgu. — Ko je kupila »Trgovsko-obrtna zadruga" ona posestva, so začeli prihajati — tudi od jako visokih stranij — nujni glasovi, naj bi ne opustili hotela, ker bi to bila za mesto in deželo naravnost občutna škoda. Mnogo prihaja v Gorice visokih oseb, ki bi sicer ne našle stanu primernega stanovanja. — Zategadel je prevzel tudi ta hotel oni naš domači konsorcij, ki je kupil hotel »pri Jelenu", in bo vodil dalje nespremenjeno ves hotel pod imenom »Hotel Sudbahn", ker pod tem imenom je znan po vsem svetu. Že ves ta teden se hotel korenito preustroja in na novo prireja. — SI. junijem bo hotel že v novi upravi domačinov. V to ogromno 4 podjetje je vloženo veliko denarja, aH upanje je, da bo imel hotel lepo prihodnost. — Rojakom, ki hočejo ugodno stanovati, priporočamo ta hoN, ko prihajajo v Gorico.
Pro prijazne liste našemu napredl".: v Gorici, c- objavijo to novico svojim Cita-teljem. —
Koncert na vrtu »pri Jelenu" bode danes, jutri in pojutranjem zvečer od 8. ure naprej ter v neddjo in ponedeljek zjutraj od 10. do poludne. Brez vstopnine.
Visok gost v Gorici. — V sredo pride v Gorico nadvojvoda Rainer. Stanoval bo v Hdtel Sudbahn.
»Trgovski dom*. — Magistrat je že odobril načrte za zgradbo »Trgovskega doma" v Gorici. — Ta prekrasni dom bo stal okoli 300.000 K. — Natečaj za stavbo poteče 15. junija. Stavbeniki naj pohitč, da se z delom lahko kmalu prične. — Nafirtr so na vpogled v zadrugi.
? Postojne odhaja poseben vlak v ponedeljek iz Gorice ob 8.24 zjutraj, dospe v Postojno ob 12.37. Odhaja iz Postojine ob 7.35 zvečer, dospe v Gorico ob 10.51.
Razstava In kme^Jskl shod t Prvaelnl. — Za razstavo, ki se vrši binkostne praznike v Prvačini, so se prijavili kmetovalci iz cele vipavske doline s svojimi oddelki. Poleg vseh vrst črešenj, ki se priderajejo v naši dolini in še drugih raznih pridelkov, zastopano bode osobito vino v obili meri. Izložena vina bodo pokazala, kakor zamoremo soditi do sedaj, da je naS vinogradnik po prvem vipavskem shodu v Kasovljah, kjer se je razpravljalo, kako se ima vino pripravljati, v tem ozira mnogo napredoval. Kdor bi še rad razložil svoje pridelke, priglasi se lahko Se danes pripravljalnemu odboru.
Kakor razstava, vtegne biti tudi shod, ki se vrši v nedeljo ob 3. pop., jako zanimiv. Govorilo se bode o pridelovanju ranega sadja, o sadni kupčiji, o naših vinih, o kmetijskih društvih itd. Vsi kmetovalci in kmetski prijatelji dobrodošli!
Ia Prvailne se nam piše: Laški ,Pic-colo" in slavna »Gorica" si prav lahko po-dasta prijateljsko roko glede lažništva, kajti oba sta gotovo kje doli v blaženem kraljestvu napravila strogi izpit iz laži. »Gorica" od 26. t. m. piše, da so se v Prvačini v neki gostilni pretepali, in da je moral neki Kos (tega imena še v Prvačini ni) v bolnišnico.
Bodi povedano, da v Prvačini v gostilnah se niso nikjer pretepali in Koc je lepo doma in opravlja svoja gospodarska opravila. Morda ležijo »Norici" prvaški krčmarji preveč na želodcu ? \ Potem pa je najnolje, da vzame želodno čistilo  in drugikrat piše le resnico l
Mestne volitve v Gorici. — V drugem razredu so izvoljeni Vittori Domenik, 212 glasov, Pet. dr. Pinavcig, 197, Ed. pl. Savorgnani, 197. Oddanih je bilo 221 glasovnic. V prvem razredu so izvoljeni Iv. dr. Bader, Alfr. Bozzini in Fr. Marzini. Dobili so po 238, 230 in 205 glasov. Neki »neodvisni11 odsek je črta! Marzinija ter kandidoval dr. Rajmonda Luzzatta, ki pa ni prišel v poštev.
Lokavškl župan Vidmar proti učiteljem. — Svoj čas smo poročali, kako • .aenje o učiteljstvu je zastopal predobro znani Iokavški Župan Vidmar na shodu županov pri Rebku dne 2. febr. t. 1. Besede Vidroarjeve so bile za učiteljstvo zbadljive in žaljive, zato se je isto odzvalo na Vidmarjev napad, in odbor ajdovske podružnice učit. društva za goriški okraj je bil obelodanil posebno izjavo, v kateri je povedal Vidmarju, kar mu gre. Dne 21. t. m. pa je bil zopet županski ali Vidmarjev shod pri Rebku. Tam so sklenili poslati na c. kr. dež. šolski svet vlogo, v kateri se ovaja ajdovsko učiteljstvo, kako krvavo da je žalilo Vidmarja, ter se zahteva, da se mora učiteljstvo zato kaznovati. Novo denuncijanstvo! Gg. županom, ki so bili navzoči, povemo,  da Vidmar pač ni
vreden, da se potegujejo zanj ter da gonja proti učiteljstvu, kateri stoji na čelu Vidmar, nikakor ni umestna z nikakega stališča. Vidmar je žalil in izzival, in kar je dobil za svoje žaljen]e in izzivanje, naj sam shrani. Zanj je najbolje, da lepo molči ter rajši ha-zardira nego da sili v javnost z akcijo proti učiteljstvu, katero vendar ne more gledati mirno, ako se ljudje Vidmarjevega kalibra vanj zaletavajo. Kar se pa tiče novega de-nuncijantstva na dež. šol. svet, mu kličemo na uho znano nemško prislovico: Der grosste Schuft im ganzen Lind, dass ist und bleibt der Denunziant!
Ples  r  Batnjah  Iq   t  Biljah.  —
»Prim. List* je priobčil z Vipavskega ganljiv dopis o plesu v Batujah. Ker je popo-Hudne <ielevaI6,Tneni goreči podčavenski dopisnik, da Bog si tudi ne dovoli norcev briti ter da je poslal plešoči mladini dež, dočim je bilo po Križevih dneh vedno lepo. Glejte, to je nekako novo sredstvo za — dež, ta ples ! Včasih, ko noče deževati, se obračajo ljudje do gg. nuncev, da bi izprosili dež, ali ti, previdni, kakor so, začnejo moliti šele takrat, kadar že skoro duhamo dež ter ga barometer neprestano naznanja. Ples je bolj jednostavno sredstvo, kakor se da posneti iz pisave modrijana izpod davna, ki pravi, da je zato deževalo, ker so plesali v Batujah. — Poleg svoje neumnosti pa je pokazal omenjeni dopisnik tudi velik kos svoje hudobije. PrvaSka godba mu ni všeč, zato jo imenuje ironično »vrla*. To je škandal!Namen je prozoren: škoditi, in vendar je jasno, kot beli dan, da je lepše, ako gode na plesih prvaška godba, ki je prav dobra in v zadnjem času izvrstno izvežbana, nego laški godci! Drugega ne rečemo. Ljudje, mislite!
V nedeljo pa so plesali tudi v Biljah, kjer kraljuje znani kurat Roječ, tisti, ki laže v javnosti s pomočjo § 19. tisk. zak. Plesali so Rojčevi fantiči in Rojčeva dekleta, in sicer v nedeljo in še v ponedeljek po vrhu. Ne vemo, ali se je Bog jezil tudi nad Rojčevimi ovčicami ter jim poslal dež, aH ne, vemo pa, da so bili prav dobre volje v ponedeljek so plesali celo omaskarani, in vemo tudi, da so v županovi hiši v ponedeljek ponoči nekega Lisica iz Vrtojbe tako pretepli, da je dobil 3 nevarne rane. Kurat je moral priti, da ga je del v sveto olje. Evo slike iz klerikalnega kraljestva. Plešejo in plešejo, in končno pobijejo človeka, pričetek veselje, konec pa — sv. olje * ^ teh dogodkih pa noče poročati »Prim. List", in kurat Roječ ni nič razjarjen, nd, ker se je zgodilo vse to v hi.Vi njegovega župana. Mladino v Batujah, ki ni naredila nič hudega, je ozmerjal »Prim. L.", za hudodelstvo v Biljah, kjer pleše Rojčeva mladina, pa nima nikake grajalne besede! Je pač res, da je na katoliški podlagi vse dovoljeno, tudi ljudi pobijati 1
Iz Vrtovlna nsm pišejo, da je molil kamenjski   župnik   ivosec   pri   procesiji   na
Zapiski mladega potnika.
Piše B. V.
(Dalje.)
V arabski kavarni sem se pogajal tudi z drugim mu-karijem, ali ta je bil uprav nesramno drag. Sedlar mi je očital, da sem nezaupljiv nasproti njemu, krščanu, ker se spuščam v razgovor z Muhamedancem. Hotel sem pri sedlarju kupiti lepo turško sedlo, katero mi je ponudil za eden napoleondor, ali skoro sem se premislil. Proti večeru je prišel mukari za mukarijem v gostišče, začelo se je barantanje. Pot v Jeruzalem ni šala in previdnosti je potreba v tuji deželi med tujimi ljudmi, katerih jezika ne razumem. Brat K. mi je pomagal, da smo se konečno pogodili s sedlarjem za primerno svoto. Odločil se je poslati z menoj drugega mukarija, kateri govori tudi rusko. To barantanje mi je zagrenilo oni popoldan v Nazaretu. Sestavit sem pogodbo, katera se je tako-le glasila v italijanskem jeziku, ker je ta po hospicih tradicijonalni občevalni jezik:
»Podpisani se zaveže, da me spremlja z dvema, od mene izbranima konjema iz Nazareta v Tiberijo in odtod v Jeruzalem (sledijo imena prenočevališč.)
Pogoj: 1. Konja morata biti pripravljena vsako jutro ob peti uri.
2.  Ako vidim, da je moj konj truden na gori Tabor, imam pravico mukarija odsloviti.
3.  Moje sedlo mora biti evropsko.
4.  Plačam za vse pet dni trajajoče potovanje 50 frankov. Mukari je že sprejel na roko deset frankov.«
Druga točka je bila pač popolnoma nepotrebna, ker na Taboru sploh ne bi dobil konja in hote ali nehote bi moral jahati na Šepastem konju v Jeruzalem. Miikari je pogodbo podpisal z arabskimi črkami prav čedno. Pozabil sem ga med potjo vprašati za njegovo ime m vrnivši se v Jeruzalem, naprosil sem kavasa Alija, naj mi pove, kaj da
pomenijo te hijeroglife, ali on podpisa ni mogel razvozlati. Raditega bodem moral vedno imenovati svojega sprevodnika kratko le mukarija.
Dasi sem imel to pogodbo v žepu, bil sem zvečer vendar nekoliko zamišljen. Prejahal sem že večkrat sam slovenske pokrajine od južne do severne meje brez spremljevalca, ali sedaj sem tisoč in tisoč milj oddaljen od doma,, v Aziji, v krajih, ki niso posebno varni. Prišel je brat lekarnar Čeh, ki je začel praviti o raznih neprijetnih dogodkih in spopadkih z Beduini. Skoro sem se zopet ojunačil. Vest-falski kooperator in dr. B., znana bogoslovna kapaciteta, se peljeta tudi jutri do Tiberije. Pozno zvečer je Še prišel poljski duhovnik iz Rusije, katerega sem že videl na ladji.
V jutro ni še bilo mukarija ob določeni uri s konjema pred gostiščem, danes pa tudi ni bilo mnogo zamuditi. Hodil sem po onih ozkih zakotnih ulicah, katere so bile najbrž že take ob Kristusovem času. Prebivalstvo ni bilo v Nazaretu ednotnega plemena, bivali so v tem neznatnem mestnecu Sirci, Feničani, Arabci, da še celo Grki pomešani z Židi. Jezus je govoril poseben židovski dialekt aramejski, kateri je pa izumrl. Po dialektu so spoznali v Jeruzalemu, da je Krist s svojimi apostoli iz Galileje. Pismarji so zaničevali Galilejce, ker so vedeli, da tam ni ohranjena čista židovska kri, in vprašali so se: »Ali more iz Galileje kaj dobrega priti ?« Z istim preziranjem so gledali na Galilejce, kakor gleda čistokrvni Toskanec na dalmatinskega ali primorskega Italijana. Ker so se v Galileji križala razna plemena, nastalo je tu pleme, iz katerega sredine so se rodili veleumi, kakoršni so bili apostoli.
Vstopil sem v grško katoliško cerkev, na tem mestu je stala ona sinagoga, v katero je Jezus tolikokrat prihajal v svoji mladosti. Hasan ali lektor sinagoge ga je učil čitati sveto pismo. Sinagoga je bila središče vsega duševnega življenja tega kraja, tam so se shajali starci in dajali mladini dobre svete, tam so čitali v knjigah prerokov in
mo';li k Jehovi, naj ne zavrže izvoljenega ljudstva. In ko je bil Krist že mož, učil je sam v isti sinagogi svoje rojake. Ti pa so sovražili njegove nauke, še celo njegova rodbina mu ni bila naklonjena, začeli so mrmrati in ga izgnali iz sinagoge ter ga hoteli vreči z neke skale v prepad. Njegovi rojaki so ga črtili, in poslušati so morali trpko resnico, da prorok ni nikdar priljubljen v svoji domovini.
Podal sem se še v Marijino cerkev. Nato sem se poslovil od prijaznega brata K. in skočil v sedlo. Sedlar mi je tožil, da bode imel izgubo, ker se je z menoj pogodil za prenizko svoto, da sem ga potolažil, kupil sem od njega konjski bič. Odjahala sva z mukarijem iz Nazareta proti Kefr-keni, to je Kani v Galileji. Prer kijeva! sem med potjo, da igra denar vendar povsodi največjo ulogo, tudi v mestu, kakor je Nazaret Predno sem odjahal, spomnil sem nekoliko žalostega sedlarja na narodnogospodarsko načelo, da cene podajo, ako ni odjemalcev, in hladnokrvno izračuni!, koliko je včeraj imel izgube, ker ni mogel delati ono uro, ko smo konja poskuševali. Dvajset korakov od mene je pa staia pred devetnajstimi veki hiša Jožefova in Marijina.
Steza v Kano galilejsko ni posebno gladka in udobna, sedaj jahamo navkreber, potem navzdol, kraj ni nič posebno mikaven. Pri nekem ovinku mi kaže mukari z bičem na vas, naslonjeno na gorovje sredi zelenja. Hiše so velike kame-nite kocke, nad njimi se dvigujeta stolpa obeh krščanskih cerkev. Mukari je napojil pred selom konja. Okrog studenca so gaji cvetočih granat, cvetoči kaktuzi s cveti žv,epleno žolte barve, višji nego konji, masline in lavorovo grmičje. Po prašnih, umazanih ulicah udarja na no'n pristni orijen-talski smrad. To je Kana galilejska. Žene z anforami na glavi hodijo k studencu po vodo. Pred katoliškim mona-stirom razjahava konja; na dvorišču je vse v velikem neredu, tesarji in zidarji so na delu, dekleta nosijo v škafih
Kritno sredo za mir in edinost med sosedi* To se res lepo glasi, ali Kosec je imel tudi že s prvega početka tako delati, ne samo z jezikom sedaj gibati za mir in edinost. Pri nas smo vendar veC kot prepričani, da njemu ni za mir in edinost, marveč za to, da bi vodil ljudi na svoji vrvici. Kosec naj pogleda malce nazaj v pretekle Čase, kako je razdra-zil celo občino, kako je znal Suntati očeta j proti sinu, brata proti'bratu. V zadnjem La#u se je pokazalo, da naše ljudstvo bi se rado odkrižalo takega dušnega pastirja, prosili so za samostojnega duhovnika v Vrtovinu, seveda želijo takega, da nebo Koscu nič podoben. Sedanja molitev tako nič ne tzda^Jker, kdor prosi v cerkvi za mir, zunaj pa dela nemir in Sunta ljudi, tisti je slabši od farizejev, ki so križali Kristusa.         ---------------
v Primorski List* kliče poslanec na shode. — »Prim. Listu* se zdijo naši klerikalni poslanci prezaspani, zato jih kliče na ljudske shode, da bi tam govorili, ohranili težko pridobljeno posest katoliško-narodne stranke ter da jo Se podkrepijo v ljudsko blaginjo (!). Seveda najprvo pohvali poslance, da so pridni ter da delujejo v blagor ljudstva v deželnem zboru, ali „P, L/ je to Se premalo. Ven morajo, na shode! AIo, don An-tonio, zgani se, profesor Berbuč, na dan! Na shod, Janez KobariSki! No, Lapanja jim je bil d it l tam okoli pusta res lep zgled, ko je kolovratil na neki shod s kobariškim Čiri* lom, ali ko so ga vabili na Št. ViSko goro, pa je umolknil. Ni mu bil prišlo prav, da se je udal C*rilu, ki ga je gnal na shod, ko je pa prijetneje sedeti doma ter ,na tihem* delati za narodi Pravijo, da Gregorčič in Berbuč nista nič kaj vesela poziva v »P. L.-, da naj gresta med ljudstvo ter da se jezita na dr. Andreja, kaj da ju moti sedaj, ko sanjata o miru v vročih poletnih dneh. No, pa tudi ne vesta ne ona dva ne drugi, kaj naj bi povedali ljudstvu o svojem delovanju, katero je že tako znano ter je tako, da ni prav varno stopati povsodi med ljudstvo, ker je isto na izvestnih krajih razjarjeno ter bi utegnila klerikalna prvaka čuti marsikako bridko. Tega pa ne ljubita ne eden ne dngi, marveč njima prija le pohvala, najbolje najmanj zaslužena.
No, kar se tiče nas, bi radi videli klerikalne poslance med ljudstvom, ker na to moremo spregovoriti marsikaj. Torej le na dan iz skrivališč!
Slovensko trgovsko društvo .Merkur* v Ljubljani naznanja, da se iščejo potom društvene posredovalnice naslednje moči v namesčenje: 2 pomočnika manuf. stroke za Ljubljano, 1 pomočnik manuf. stroke za Celovec, 1 pomočnik speč. stroke za Ljubljano, 1 pomočnik Speč stroke za Koper, S pomočniki meš. stroke za deželo, 1 pomočnik želez, stroke za Kranj, 1 korespondent (stenograf) za Celje, 1 blagajničarka za deželo, 1 učenec za manuf. trgovino v Ljubljani.
Od strani nastavljencev iščejo naslednji 3'nžbe: 4 pomočniki speč. stroke,  2 pomoč.
manuf. stroke, 2 pomočnika Speč. & manuf. stroke, 3 pomočniki Speč. & želez, stroke, 2 pomočnika meS. stroke, 2 kontorista, 1 vo-lonter, 1 blagajničarka.
Vzoren župnik zopet na dnevnem reda. — Pišejo nam: V zadnjem dopisu iz Rodika v ,Soči" se je povdarjalo, da mora priti izid župnikove in županove afere v javnost.                                         ,   .
;MW)«6«ai.4ttaja4e^hJLrqdišjujJuhoven v Sežani pri c. kr. okrajnem sodišču»kot to-žitelj zoper nekega kmeta, kateri pravi, da mu je gosp. župnik vročil znesek 100 kron, z namenom, da naj glasuje za klerikalno stranko, namreč ob zadnjih- deželnozborskih volitvah. Ker je znani župnik povdarjal pri obravnavi, da jev on kmetu le posodil denar, se je morala obravnavarodložiti na dan 26, maja iz vzroka, da ni zadostovalo dokazil. Kakov je ta izid, naj blagovoli g. župnik sam objati v »Gorici".
Pri tej priliki ga je gospoda v Sežani opozorila, naj se z županom prijateljskim potom pobota glede njunih afer, katere so bile že ponovno javno razglašene, drugače bi mu utegnil pravdni izid gmotno Škodovati,
Ko župnik uvidi, da mu preti nevarnost, zbere nekaj svojih privržencev, naj bi ti pre-petnajstili župana, da bi se ta ž njim lepim načinom pogodil.
Dne" 23. t. m. se snideta župan in župnik v javnem lokalu, kjer se oba pobotata! Toda župan je zahteval od župnika, naj ta povrne do sedaj radi tega provz,ročene troške ter da naj svoje žaljivo izrečene besede v cerkvi prekliče. Gospod nune se posmeje v pest in potrdi županovo zahtevo. Minolo nedeljo res prekliče župnik v cerkvi vse žaljive besede napram županu, katere je istotam izustil. —
Kakor očividno, je gospod nune v Ro-diku nadarjen s posebno prepirljivostjo, da daje duška prepiru, da kaj rad tožari svojega bližnjega, da bi ga čim prej uničil. To so nauki božjega Zveličarja, ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe?! Ker se je gosp. nune na tak način pobotal z županom, smo radovedni, kako pa se pobota s c. kr. državnim pravdnikom, ki ga ima v pesteh vsled nekega nevarnega streljanja!
Kar se tiče pa gospoda župana, pa moramo reči, da ni prav nič drugega dosegel nego to, da se mu g. nune in cela njegova banda v obraz smeje.
V slučaju, da bi on tako grdo zagrešil v opisani zadevi, kakor je župnik, bi ta koj proglasil naglo sodbo nad njim, ter ga naposled dal obesiti. Naprednjaki so pač povsodi predobri.
K zaključku naj bo dodano: Gospod župnik naj se ne bavi s politiko, temveč naj vestno opravlja svoj poklic. Gospod župan pa naj nam ostane bolj kremeni?, naprednjak in naj nikar ne posluša onih skledoliznikov, ki tekajo dan k dnevu v občinski farovž in koji z župnikom vred nimajo skromnega pojma o oliki, o humanitett itd.
Poslanci pri zgradbi nore železnice.
— Železniški odsek državnega zbora je izvolil odsek, ki si ogleda vsa dela na novi drž. železnici. Dotični člani odseka pridejo 19. junija na Bled, 20. junija v Bohinj, 21. v HruSico in 22. junija v Rožno dolino.
Ponesrečil je 43 letni Martin Pelicon iz Sempasa. Ko se je peljal na vozu v Gorico, so se spustili konji v tek, in v tem je padel P. pod voz, ki ga je vlekel*, za -sabo. kakih 100 m. Našli so ga na cesti v prahu ter prepeljali v goriško bolnišnico, ker ima več ran.
Smotke brez nikotina. — Tabačna monopola v Avstriji in na Ogerskem uvedeta prihodnjo jesen dve vrsti novih smotk, ki bodo takorekoč brez  nikotina, v kolikor je
irarareč sploh le mogoče~oTOaW nikotin. Imele bodo le 06% nikotina. Takih smotk Se sedaj svet nima. Ena vrsta teh novih smotk bo za javno prodajo, ena pa za spe-cialitete.
Novi živinski semenj t II. Bistrici se bode vršil dne 8. junija t, 1.
Dovoljena sta dva nova semnja, ki se bosta vršila veako leto in sicer I, prvi pon-deljek meseca junija, II. pa prvi pondeljek po malem Šmarnu.
Županstvo Ilirska Bistrica na Notranjskem,
Išče se prostore za gostilno z 1 ali 2 sobami oziroma z dvoriščem. Ponudbe na upravniStvo,       _________
Razgled po svetu.
Deželni zbori se skličejo ali meseca julija ali pa Šele jeseni. Vlada morda odgodi koncem junija drž. zbor do jeseni, ako se jej ne dovoli budgetni provizorij parlamentarnim potom. V tem slučaju se skličejo dež. zbori v juliju, drugače jeseni.
Velika lrredentlstlena demonstracija v Trstu se je zgodila v torek zvečer v gledališču .Politeama Rossetti*, Ta večer se je uprizorila Verdijeva opera »ErnaniSV Trstu se ta opera že 15 let ni pela, ker tega cenzura ni dovolila, saj je Verdijev .Emoni' tisto delo, ki je pred revolucijo v Italiji najbolj oživelo narodno zavednost. Edinstvo in osvobojenje Italije se je takorekoč zgodilo ob zvokih te opere. To ve vsak Italijan in zato ni čuda, da je bil Trst pokonci, ko je cenzura dovolila, da se po 15 letih uprizori .Ernani". Gledališče je bilo natlačeno polno. Ko so v tretjem dejan,u peli mogočni zbor .Siamo tutti una šola famiglia" (vsi smo ena s*ma rodbina) — je nastal pol ure trajajoč vihar. Zbor se je moral sedemkrat ponoviti, po gledališču pa so grmeli klici ,Viva 1*1-talia* — Fora TAustria" — »Abbasso 1' Austria". Z galerije so metali listke v barvah laške trobojnice in z napisom ,Viva 1" Italia*. Da bi se zbrano občinstvo Se bolj razvnelo in še bolj razsajalo, so metali tudi črno-rumene listke, na katerih je bil napis: .Živio Radecki, uničevalec podlih Italijanov*. Seve so te listke  iredentovci 3Pmi trosili in
ž njimi provzročili pristno in nepristno ogorčenje. V isti namen so razvili tudi črno-ra-meno zastavo in jo potem ,v ogorčenju* raztrgali in poteptali. Predno se je začelo četrto dejanje, so demonstrantje zahtevali, da mora orkester svirati tržaško himno, kar se je tudi zgodilo. Končno so dobile demonstracije tak obseg, da se predstava ni mogla nadaljevati. Vladni komisar je sleduič za-ukazal, da se mora predstava ustaviti in gledališče izpraznit'. Ko se je to zgodilo, je hotela velika množica iti demonstrirat pred italijanski konzulat, ali tam je bil postavljen policijski kordon, ki je zabranil pristop in množico razgnal. Trije demonstrantje so bili aretirani. Za danes je bila napovedana druga predstava .Ernanija", ali policija jo je prepovedala.
Zveza avstrijskih Jugoslovanskih učiteljskih društev ima danes, jutri in v ponedeljek svojo XV. glavno skupščino v Brežicah na Štajerskem, Na dnevnem redu glavnega zborovanja je tudi točka; Gmotne in pravne razmere goriškega učitelj s t v a. Poročevalec o tem je g. Alojzij Urbančič, nadučilelj v Mirnu.
Z Tlaka padel. — Jakob Cerček, 23 let star, zavirač na južn. železnici* stanujoč v Ljubljani je sredo opoludne s tovornim vlakom St. 134 peljal iz Ljubljane proti Trstu, Blizo postaje Brezovice je Cerček po neprevidnosti padel z vagona kaka dva metra globoko na progo in se potem Se zavalil po strmini kake tri metre globoko, da se je na glavi in na životu hudo pobil. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnico,
Samomor radi samomora. — V soboto zjutraj so našli v Gabrcah pri Postojni obešenega Jos. Erjavca, Pravijo, da si je končal življenje iz žalosti radi samomora svoje hčere, ki se je pred nekaj dnevi usmrtila v Tr»u'..
terolfnska sokolska društva priredijo ob btnhottntti praznikih veliko »lavnost, katere se udeležijo tudi Čehi in Poljaki iz Avstrije. Vsa slavnoat bo imela popolnoma zaseben značaj, ali vendar hujskujo nekateri nemški listi proti njej.
Klanje Židov r KISonevu. — Sedaj šele je popolnoma dognano, kako grozovito je bilo divjanje v ruskem mestu KiSenev proti Židom. 700 hiS je bilo razdjanih, razun tega do 600 trgovin. 10.000 oseb ali 2000 rodbin je brez strehe. Na mestu je bilo pobitih 45 oseb, težko ranjenih 84, lahko ranjenih pa nad 5000 oseb. Za prvo pomoč je dala vlada 60.000 rabljev. Vdove umorjenih pa se branijo vzeti denar, ker se boje novega ropanja, ako se bo slutil pri njih denar. Židje celega sveta nabirajo prispevke za svoje prizadete brale.
Grof Bfilovr — kanonik. — Z državnim kancelarjem grofom Bulo^vvom uganja nemški cesar svoje posebne komedije. V Rim je moral spremljati cesarja kot huzarski Častnik. Sedaj pa ga je imenoval celo za kanonika v Brandenburgu. Seveda ne bo treba nositi grofu škrlatnega bireta, temuč bo le posestnik obsežnih škofijskih posestev, ki so v zvezi s tiim kanonikatom.
apno in pesek. V tnali sobi najdem frančiškana s Salcbur-škega. sklonjenega nad debelimi folianti sredi knjig. Rado-voljno mi izkaže jovijalni, krepki mož z dolgo brado vse znamenitosti male cerkve. Arheolog je in svetijo se mu odkrito srčne modre oči, ko me vodi po dolgem hodniku v priprosto cerkev, kjer mi navaja takoj nekoliko zgodovinskih podatkov. Konstantin je sezidal nad sinagogo, v kateri se je dogodil čudež, lepo svetišče, nekateri kapitelji in baze se Še shranjujejo. Hozroe je cerkev podrl. V Šestem stoletji! je bila cerkev na novo sezidana; vidijo se Še skoro dva metra široki zidi. V kripti nad kamenom za židovska ritualna umivanja, kateri se je nahajal v nekdanji sinagogi, stoji kopija vrča, čegar original se je tu našel in se sedaj nahaja v kolinskem muzeju. Vrč trna dve držali, dve lu' nji za vzdigovanje, gorenji rob je napol odbit. Čudež st ni zgodil pri gostiji v hiši Simonovi, ampak v sinagogi. Vrči so bili iz alabastra ali mramora in so se uporabljali v ritualne svrhe. V gornji cerkvi je na steni temna slika nekega španskega mojstra, predstavljajoča gostijo. Menih mi je napolnil mojo malo steklenico z vinom, in poslovil sem se. Pred vrati na cerkveni dvor je ravno zaklal mesar ovna in ga razparal.
Zasedla sva svoja konja pred cerkvenim zidom in odjahala po kameniti stezi v Tiberijo. Nekoliko trenutkov pozneje je solnce prodrlo skozi oblake, tanke kakor megla, namah se je nebo razvedrilo. Kana galilejska je ležala pred menoj v rajskem miru, podobna kakemu otoku blaženih sredi prelestnih cvetečih granatnih gajev. Sliko sta le nekoliko kazila stolpa krščanskih cerkev in dve ali tri ubožne bajte v ospredju. Čimbolj smo se oddaljevali, tembolj se je vse spojalo v neko umetniško, harmonično celoto, tembolj so se zgubljale posameznosti, katere so prej motile, in vedno bolj je naraščala ljubkost tega na valovite obronke naslonjenega svetopisemskega kraja, kjer se je Zveličar prvič kazal svoji materi in svojim rojakom kot Bog in človek v ednil
osebi. Malo besed je, katere bi tako poetično donele na naše uho, kakor ravno beseda Kana galilejska. Krist se ni izogibal šumnim pojedinam, bil je rad navzoč pri veselih gostijah, kjer ne manjka vina in jedil. To jasno dokazuje, da Jezus ni bil asket in da oni grešijo proti duhu krščanstva, kateri mislijo, da so le pravi krščani, ako se vzdržujejo vsake radosti in posvetnega veselja. Koliko globokega simbolizma je tudi v tem, da se je Krist kazal pri ženitbeni gostiji kot Bog, ki dela čudeže, ki visoko spoštuje legitimno vez med možem in ženo in ki je prisoten pri slovesnosti, polni raznih senzualnih momentov.
Za nama je bila Kana s svojimi granatami, simbolom ljubezni in plodovitnosti, s svojimi konju do glave segajo-čimi kaktusi, s svojim okrog vasi se raztezajočim zelenim grmovjem, vinskimi nasadi in zakrivljenimi figovimi drevesi. Varno in oprezno stopajoč je ubral moj žrebček pot po kameniti planjavi; srečajo naju osli, na katerih sedijo dragoceno oblečene bule, katerim zakrivajo obraz polusvileni, temnorujavi prti. Nekoliko požirkov vina, katerega sem dobil v Kanaanskem župnišču, mi je pregnalo žejo. Vino pa, katero je dal Krist pokusiti pri gostiji gostom, je bilo gotovo bolje, nego to, katero sem jaz pi!. Mala steklenica, katero sem imel vedno v žepu, je bila vsa razgreta od vročine in vino je dobilo od gorkote neprijeten okus.
Po isti poti, po kateri jaham sedaj z molčečim, mrkim Arabcem, je hodil nekdaj Krist s svojimi učenci, vračajoč se iz Kane, kjer je včasi tuli delj Časa prebival, v svoje mesto v Kapernaum. Pač malukje na svetu se je arhitektura, šege prebivalstva, v kolikor ni uplival islam, in posebno pa psii, katere so vodile iz mesta v mesto, iz sela v selo v tej meri ohranile kakor, v Palestini. Verjetno, da gotovo je, da je služila ta steza že kot pot do genezaretskega jezera pred devetnajstimi veki, in da jo je Krist posvetil hodeč po njej. Kak sprevod je bil to, ko so hodili učenci s Kristom po gostiji domu. Kristovi učenci so še pred nekaterimi urami
le domnevali, sodeči po <.cm ali onem slučajnem dogodku da njih učitelj ni človek, kakoršni so oni. Sedaj se pa spominjajo na nekatere njegove pomenljive besede, naenkrat se jim zasveti v glavi in oni verujejo sedaj, da so učenci Boga, ki je prišel, da osreči svet. Strašna groza se jih je polastila, kakoršna pretrese človeka, ki čuti, da je našel novo, večno resnico, večen zakon narave ali da se nahaja v bližini vsegamogoČnega, vsemir vladajočega bitja. Luskine so jim padale raz oči in prepričani so bili, da ne hodijo za navadnim židovskim rabljem, temveč za nadčloveškim bitjem. Njih rabi ni političen agitator, verski in socijalen reformator, ampak Spasitelj, poslan od božje previdnosti. In ko so korakali preko kamenitih plošč, ki ležijo sredi poti, ko so trgali tu in tam kako figo z dreves, pravil je primere, katerih priprosti ribiči niso razumeli.
V dolino pridemo, velike črede koz se pasejo nabornih pašnikih, tudi žitnega polja ne manjka. Blizu neke iuže, kjer je mukari pojil konje, sta stala dva voza, na prverr- mlade in stare Židinje z otroci, na drugem Nemca, ki sta čakala, da voz po kratkem počitku zopet odrine. Za seboj imamo selo Lubije. Scenerija se nekoliko spreminja. Gor> so bile zopet neizmerno fino zaokrožene in bile podobne onim goram, katere sem občudoval na potu iz Hajfe v Nazaret. Tu ni nikakih strmin, v teh skoro ravnih in le malo zaokroženih in zakrivljenih črtah je izražena harmonija klasične kulture, pa tudi mirna tiha harmonija evangelija, ki je v najv ^jem nasprotju s Šekspirjevim ali sploh germanskim duhom, kajti temu ugajajo zobati planinski vrhi in bučeči vodopadi. Brezkončen mir je razlit po tej sanjajoči pokrajini; pod nami se razteza plodna ezdreionska planjava.
Pot se vije navkreber in navzdol, tam spodaj nekje mora biti galilejsko morje. Vidi se v megleni daljavi navpično, golo gorovje, katero najbrž obroblja jezero. Vsak ovinek nas razočara, vedno na novo se prikaže gričevje, katero zaslanja pogled navzdol. Bič frči konju po hrbtu; z
OD PEKLA.
Po starem rokopisu za slovensko javnost priredil
F. K. (I? ,J^dnakopr.») VuržJvh je leta, kir u peklu ni nobene reči po ordengil Kir je ta peklenski ogin veliko taužentkrat bel uroč, kober ta naš ogin, toku tudi ta peklenski meraz je veliko bel taužentkrat marzu, koker ta posveten meraz. To je Bog sturu k štratengi tem ferdamanim. Oh! premisli, kaj je to za en velik meraz! Oh, koku se bo serce treslu; oh kcku ti poide ta meraz skuz vse gade in ude! Zmisli, koku bo ta ferdaman opou v ti vodi*) koku^se bo
on tresu in obrazov! Oh ubogi grešnik, oh koku joka in upije, caguje in kla-t,uje — vender ni nobenga, de bi ga ktir odrešu! Ja, tud nobenga upanje, deb kedej odrešen biu. Oh, gorje tebi, kader boš to martro terpu, ker en tak rezločik je med tem našem merazem in peklenskim, koker deleč je od Nebes do zemlje.
Kader že ta ferdaman toku sedi al leži u ti nazrečeni marzli vodi*) in potem ga ta hudič hitru popade in ga verze u ta ogin, in v en minut je toku rezbelen, de je rudeč koker živo oglu.
Kristjanska duša! Premisli vender, kaj bo enkrat, koku bo grozovitna raartra enga vsakiga zmerzliga u en tak uroč ogin ureči na naglima, ktir ogin je tok uroč, de enkrat je sam hudič povedou z ene obsedene perSone in je hrib s perstam pokazou, in je djau: »K bi ta gora u ta peklenski ogin padla, toku u eni minuti bi se stopila koker vosik!«
O Bog! Koku bo en ferdaman prestau ta uročina in ta meraz t Kader že u temu ognju ves izioan leži, toku ga zupet ti hudiči z rezbelenim klešam popadejo in ga veržejo u ta merzli bajer, de se čez glava noter pogrezne! To ni nobena fabala al zmišluvanje, to nam pove s, Job v S. Pismu na 44 postau rekoč: Ti boš veržen (v) ta nar vič uročina, tvoj grehi so tebi u poku perprauli in ta**) milost je pozabila nate.«
Kader bodo ti ferdamani vsi rez-beleni in bodo verženi u ta voda, oh! koku bo ratalu to truplu vse rezmcčenu, koker bi to železu iz ognja vzeu in bi ga zupet noter u to vodo vergu.
Te dva bajerja sta oba napolnena s tem dušam in zmiram iz enga u ta druziga jih hudiči mečejo te duše. Oh • Kaj bo tamkej slišat za en jokanje, klagovanje! Oh, premisli grešnik, kaj bodo tukej za ene nezrečene martre u temu peklenskimu ognju, o grešnik, zdej pokora delej, dokler imaš še cajt in ura. Amen. O! S. Duh.
•) Tega zmerznenga bajerja. (Opomba starca.) '•) vsegavedna. Op. stavca.
Ta 4. Kapitel: od peklenske lakote in žeje.
Ranim koker so ti grešniki Boga na vse viže reželili, toku je tud Bog vse sorte martre preprau tem ferdamanim k njeh štrafengi. Se tud ve, de nektir ljudje čez maso jedo in pijo in se nič nočejo pertargat za vol Boga, ampak dostikrat u prepovedaneh jedeh in pijačah se vesele in Boga žaljo. Zatorej je tud Bog ustvaru ena martro te lakot in žeje, ktiro bodo ti ferdaman terpel. To nam sam Kristus pove per sv. Lukežu na 6 postau rekoč: tloh in gorje vam, katir ste skuz sit, zakaj vi bote lakot terpeli.« — Kir Kristus sam_pravi :_j»gore va§, tem sitem,« toku mora gvišnu nekej hudiga poment. Zatorej očma premislit to peklensko lakot.
Koku žalostna in težka je ta lakot, tu mi ne vemo, kir še nismo skusli, vedo ta taisti, ktir neso po devet dni jedli. Kadar ti ceu teden nič ne ješ, koko se tebi dan doug zdi, koku ti gledaš, deb kej jest dobiu. Oh strašna lakota, ker dostikrat je bla taka lakota, de so soje ljudi jedli, miši, mačke, konje, ja človek človeka, mat svojga otroka, ja človk sam sebe; kir neiso neč imel, tok so mogli od lakot umreti.
Oh! Ker to stri ta posvetna lakota, kaj bo še le sturila ta peklenska lakota, ker ne bo le nektere dni terpela, ampak večnu. Oh! peklenska lakota, kedo more tebe brez grozovitnost premislit ! Oh! strašna lakota! Gorje temu, katir tebe skuša!
Sam Bog nam toku pove u svetmu Pismu na 32 postau, rekoč: »Jest očem use hudu čez nje poslat in se bom čez nje veseliv; oni bodo od lakot konc jemal, in od te strupene žival bodo snejdeni.« Zupet Gospod Bog govori per tem preroku Tzajia na 5 postau, rekoč: »Jest sem klicou, in oni niso otli meni antvert dati; in kader sem jest govoru, oni niso otli poslušat. •» Zatorej moj služabniki bodo jedli, vi pa bote od žalost eagvali.«
Oh! to je pač ena velika lakota, de usi ljudje je na mor jo zreč. Ta učeni psalmist prau na 58 Pesalmu: »Oni bodo lačni in bodo tako lakota terpeli koker psi; ja, koker psi niso nikol zadost na-siteni, toku tudi ti ferdamani ne bodo nikol siti; ja vse skuz bodo bel lačni. In ena taka lakota in pozrešnost bodo imeli, de ni mogoče izreč, jen na večne čase ne bodo dobili te nar manjši reči jesti. Premisli, koko bodo oni jokali, klagvali in vpili in eagvali, kir nikdar ne bodo imeli svoje lakote potolažit.
Kir ta lakota jim bo nemogoče prenasti, toku bodo začeli sami sebe to meso na rokah, ramah jest j a te perste na  rokah  in  nogah si  bodo  odjedli,
vender na bodo alti. — To nam pove S. Pismu per Izajiu preroku na 9 postau, rekoč: »Ta folk bo za spiža tega ognja, nobeden se ne bo šonov svojga brata; vsak se bo obernu na desnica in na ti levi strani bo začeu svojiga tovarša jesti, grist in targati; al oni vender ne bodo nasiteni, vsak bo od svojih ram odjedu.c Oh strašna beseda, oh strašna lakota, kir bodo toku eden drugiga grizli in targali, koker voukovi. Oh večna peklenska lakota! Oh! deb vi le vsaku letu en dan imeli, deb vi dobili vsak dan kose h niha al en mal, deb se vender en mal poživili. Oh! koku bi se veselili tega dneva! Ker pa na večne čase nič jest ne bodo imeli, oh ! kaj bo to" za ena lakota... To imate vi za vaš Ion, vi kir sto skuzi siti bli in niste otli enga piselca odtergat Bogu k časti!...
Oh! še eno martro terpe ti ferdamani zdraven to lakoto: eno neizrečeno žejo, katira nej z nobena reč j o perglihat.
Leta posvetna žeja, kedar je eden prou žejn, tok pije kar on dobi; toku si ne more žeja potolažit, tok on mora od žeje umret. Oh! če je ta posvetna žeja toku huda, oh! kaj za eno žejo bodo ti ferdamani terpeli v peklu, kir ne en let, ampak večna leta ne bodo ene kaple na njeh razbeleni jezik dobil. Tako žeja morejo ti ferdamani terpeti, de ni iz nobena rečjo perglihat. K bi en člouk en ferkelc ure tako žejo imu, tok bo od žeje umaru. Ta žeja je več tal zato toko huda, kir je vse truplu, jezik, serce in vse grozovitnu izicanu in razbelenu. Poslušaj, koku vsak ferdaman upije k Bogu in prav: »Oče Abraham, pošli Lazera, de nej eno kapla pusti od svojiga persta, de rez« friša moj rezbelen jezik. O moj milastiu Bog, jest ne pogirvam vina al volja f- mva), ampak ena samo kapla vode, jen Še tiste na moram doseči.« Oh! ne-izgruntana žeja! Oh Bog! de si ti toko vojster prut tem ferdamanim! Namest njeh jedi bodo: ti hudiči, krote in kače; namest njeh pitje bodo s strupam, s svincam in smolo in žveplam naliti in napojeni; posebnu pa bodo tisti, ktir na temu svetu pijančvaja in so skuz vina siti. Tukej prau sv. Pauel: »Ti pijanei ne bodo nič dosegli.< — O Bog! de  si ti vendar  toko  vojster in  toko
grozovitnu   štrafuješ  te ferdamane___
Amen.                            (Dalje sledi.)
Anton Pečenko
Vrtna ui.ca 8   - GORICA       Via «iardino 8 priporoča
briških, dalmatinskih in istarskih vinogradov.
Dostavlja na dom ta razpoJUja po železnim na vse fcraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSiija tudi uzoree.
C«n« xmmrmm. Postrežba aa*l«na,
pristna bala in črna vina izvlpavskth, furlanskih.
Fran Wilhelmov
odvajajoči čaj
FRANA VilLHELMA
tekirarf! to c. Ir. iw ˇ Keniiktrebeii, Spodnje Avstrijska
se dobi v vsaki lekarni 1 zavitek za 2 kroni avstr. veljave.
Kjer se ne Mi, vrti se peiiljitev direktni.
PiiUi zavej = 15 zavitkov 24 kron franki
n vsaki avstn-iierski poštB.
V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirehen (devet cerkva).
= Tomaž Huala =
trgovec z lončarskimi, porcelanskimi in steklenimi izdelki
v Gorici na Travniku št. 8,
naznanja, da je prevzel steklarsko obrt g. Waldllch-a in se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi z zagotovilom točne in solidne postrežbe opiraje se na svojo obilno znanje v tej stroki kot večletni uslužbenec v trgovinah gg, Sturll in Monari na Travniku.
Vsa po šmarnih conah 1
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Anton Potatzkv v Gorici.
Na »redi Rtiltelj* 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalilčo nlrnberfkegt In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in ševljarje.
Svetliijice. — Kožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letna čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
j: Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho a in trgih 1                       ter na deželi,    2    35-8
ostrim robom stremen, podobnim lopatom, izpodbodevaj konja k brzemu teku in oba zdirjata v osvežujočem galopu mimo Žitnega polja z zrelim klasjem, katero ziblje lahen) vetrič. Pot se spušča navzdol; kos srebra se zabliska tam; doii in le edna beseda se izvije Iz grla: »Genezareisko jezero«. Po stranski poti jahamo navzdol, žitna polja na levi in desni. Vodnik mi kaže goro Hasin, kjer je bajda Krist sitil pet tisoč mož in katera je bila pozneje usodepolna križarjem, ki so tu podlegli. Težko je bilo za križarje se boriti na tej nekoliko nagnjeni pusti planjavi. Razumljivo je, da križarji s svojimi težkimi konji niso mogli zmagati nad Saladinom, čigar vojščaki so imeli zgolj konje, vajene dirjati tudi po takih tleh. Prav prijetno je bilo galopirati po ozki stezi, treba je bilo le se izogibati po poti ležečemu kamenju. Arabski konji so navajeni, da jih jahač s krepkim sunkom z vajeti odmakne od kamna. Prezrl sem to in konj se je| izpodtaknil pri nekem skritem kamnu, padel sicer ni, pač si je nekoliko odkrhnil krono na kopitu, kar pa ni bila nikaka nesreča, ker krona sama ni bila ranjena.
Vedno bolj se je širil pogled na temno, zeleno jezero, ki se je zlatilo globoko pod nami obrobljeno od srednje visokega, neobraščenega v divno mehkih konturah od nebeškega azura se odrazujočega gorovja. Vse črte so valovite, gore se polagoma dvigujejo in ravno tako polagoma znižujejo, ter vzbujajo neko povsem harmonično mehko duševno razpoloženje. Zopet smo krenili na cesto, ki se vije v rajdah navzdol. Že je vidna Tiberija. Malo trenutkov na celem potovanju bi se dalo primerjati onemu trenutku, ko sem zagledal kup hiš z ravnimi strehami, minarete, obdane od palm in črno razpadlo mestno zidovje, katero opasa to židovsko gnezdo, to mesto, katero je bilo nekdaj Tiberiju na čast sezidano. V Tiberiji niso smeli bivati Krist in njegovi učenci, oni so zaničevali to mesto razkošja in propad-losti iz dna duše. Tiberija se ne odlikuje po posebni važnosti za krščanstvo, pač pa -nas preseneča izvanredno
slikovita lega ob jezeru, neki čisto poseben mestni značaj, j radi česa nam mesto bolj dopada od zunaj nego od znotraj, in pa pokrajina, katera obdaja mesto in katera je vkljub pomanjkanju vegetacjie vendar neodogljivo lepa. Neznosna vročina je bila spodaj, kajli Tiberija leži v kotlu, kamor nikdar ne prihajajo sveži vetri. Bilo je ravno opoldne, ko sva prijahala do Črnikastega mestnega zidovja. V bližini mošeje z vitkim minarelom in lepe skupine palm, odkoder j se vidijo na gorah pobeljeni grobovi slavnega Ben Akibei in drugih židovskih filozofov, sem skočil iz sedla in vodil konja po neregularnih ulicah s hišami iz ilovice do vrat Čase nuove. Kakor v Nazaretu imajo tudi tu frančiškani svoj velik, prostoren hospic. Koj pri vhodu me sreča brat, kateremu se je moglo kar z obraza brati, ča irpi na mrzlici. Bil je Španec, ali dobro govoril italijansko. Kooperator in nemški profesor sta že sedela pri mizi. Bil sem po ježi v vročini, kakoršne še nisem doživel, hudo utrujen, ko sem se nekoliko ohladil in napil, začel sem segati po jedilih. Po obedu sem nekoliko spal in nato sem se pogovarjal s svojim mukarijem z zemljevidom v roki, da bi natančneje Še določila, kje da se ustaviva na nadaljnem potu v Jeruzalem. Naročil em mu, naj bode pripravljen jutri opoldne za odhod. Solnce je neusmiljeno pripekalo, bil sem čisto pobit. Pogodil sem se z mladim dragomanom, da se vozim z onima dvema popoldne v čolnu v Kapermaum.
Na galilejskem morju. — Vihar.
Bilo je v čolnu pet veslarjev. Zaukazali smo, naj veslajo blizu obrežja, ker nismo zaupali jezeru. Komaj so veslarji z nekaterimi udarci odmaknili čoln od obrežja, že sem se počutil dosti svežejši, ona utrujenost, apatija in otrpnelost je izginila; nikdar še nisem občutil v tej meri, kako morski sveži zrak prodira v pljuča in usta ter učini, da nam je glava prosta in pripravljena za najbolj napeto duševno delo, razžene vse skrbi in budi v nas zopet veselje k življenju.
Ob morju vodi steza, katero so imenovali kniarji via maris in katero senčijo lepi kaktusi in visoka grmovja v Magdalo in Kapernaum. Urni veslarji so privedli Čoln prav blizu tja do Magdale, domovine Marije Magdalene, one lepe grešnice, ki je mnogo ljubila in ji je bilo mnogo odpuščeno. Brezkončno žalostno je sedaj tam. Ob vznožju gorovja je kup ilovnatih bajt, katere nadkriljujejo veličastne palme. Prav nič me ni mikalo si Še bližje ogledati Magdalo, in zadovoljen sem bil, da sem mogel le iz daljave občudovati mirno pokrajino, ne da bi me na kopnem razočarale umazane in borne vasi. Obrežje ni ednolično. Naopične skale in morski jeziki podajajo sliki mičen in ljubki značaj. Obraščeno je obrežje z bujno cvetečimi oleandri, lavoričjem, divjimi rožami, tamarindami in s košatim, skoraj nepredirnim grmovjem.
Najmanj dve uri je trajalo, predno smo stopili na kopno. Poleg malega pristana je vhod v posestvo frančiškanov. Antični kapitelji, ostanki stebrov in frizov ležijo okrog po vrtu, kjer raste različna zelenjava. Po srednji poti pridemo do pritličnega poslopja, pozdravlja nas pravi hrust, italijanski frančiškan z lepo, dolgo brado, ki biva sam tu. V Kapernaumu se je že dosti našlo in se bode še mnogo izkopalo, ali treba se je vedno bati Turka, radi tega je vse pokrito in ni ničesar videti. Vtem mestu, kjer je Jezus silno rad prebival in katero je imenoval svoje mesto,'je ozdravil hlapca stotnikovtga. To je menda edini slučaj, da je prišel Jezus v dotiko v Galileji z zastopnikom rimske vlade. Stotnik je bil udan Jezusu in v Kapernaumu je sezidal šolo. V čoln so vkladali precejšno število košev z rajskimi jabelkami. Ko je bilo to gotovo, odveslali so nas tja proti Tabgi. Na pristanišču, ob katero so bili valovi, je stal menili in nam odzdravljal z roko. Prikupil se mi je ta mož, ki vztraja v tej samoti, kjer je nevarna človeškemu zdravju malarija, kjer nima niti najnavadnejših udobnosti in kjer je jepasno in nič posebno prijetno prebivati sredi bednin | Arabcev.                                                    (Dalje pride).
J. Zorni k    Gorica, GospBska ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakotn svojo zalogo, modnega blaga: Zadamo:                                         Za gospoda:
Krasne okraske za obleke,                         Raznovrstno belo in barvano
trakove, svile zadnje novosti                      perilo najbolje vrste, jopice
za bluse, pajcolane, pasove,                       zL^flr/whrcw^d«s^!^
predpasniker rokavice, nogavice,                 zadnje novosti ovratnic,              *
dežnike, soln&nike, bluze, Čevlje,                 ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor: :            "rokavic, hlačni kov, čepic,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                  čevljev, dežnikov itd.
vezenja, zaponke itd.
' Oporarja-    .. prečastite dame, na svojo veliko
_______________    zalogo obče priznano najboljih___________
m o de rce v vsake cene.
Za blrmance
in otroke: rokavice, nogavice, pajcolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo.
Za slavnosfl in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise.
Cono liro« vsako konkurenco.
Mizarska zadruga
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
izgotuvljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohižtv« tvrdke Ant. Čcrožgoja v Trstu, Via Piazza vecchia It. i, katero bodorao vodili pod jodnakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši toftno po naroČilu v najkrajšem času.
Cene zmerne.
Dela Je liim ter Mri
Christofle & C.^
c. in kr. dvorni založniki
Znaka lotim«                                                                                                                  Znanki
Heinrlehhor Dunaj I. Opern RIng 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodje vseh vrst
(žlice, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepših modelov.
||p-> Ilustrovan cenik na zahtevanje. *^i
Vsi Ghri&toflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Ivan Schindler Dunaj ill.|l.
politjo žo veliko lat dobro znano alrofe
vsilit vrste za poljedelske in sortne potrebe:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje In grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitlje, trijerje, čistilnice za žito, Iuicllnice za koruzo, slamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za gohnje, kotle za kuhanje Maje, sesalke za vodnjake in gnojnice, železne cevi, vodovode itd,
ti sedaj vsakomur pi zopet riatie znižanih cenah;
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesaljke za vino, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, stroj za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, itd. itd.
Vsi pod rfeljoletnin jamstvom po najugoilnjifi plačilnih ptiojih!
Tudi na obroke. Ceniki s več kot 100 slikami brezplačno in franko.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piše se naj naravnost:
Ivan Schindler, Dunaj lll.|1.
Erdbergstrassc 12.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
1902 "tSkSl"lY° ^ n*d*orslY° 3e skle»H° v skupni seji dne 28. nov.
Hranilno vlogo ^obrestujejo po 4%*. Stalne vloge od 10.000 kron "dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentnidavek plačuje posojilnica sama.
na\L°"lilV n» v^ji2b.f po %*' na ™*cino ali zastavo 6*. na menice 6%, s x\%% uradmno. Glavni deleži koncem leta 6»/.%,
m v •%&•?' d<L* t90i'SY to0**® • članov 1819 s 7932 deleži po 0 \= 1?,640VTPxr,aiilJ^e/l ° 8 e i.318-965. -Posojila 1,879.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne veo). ~ Reservni ?A* °. gJB3.014._ ____________   __________________
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Trtorejci pozor!
Ne zamudite ugodne prilike cenega nakupa gumijevih vezij » cepljeni*.
Tvrdka
Konjedic & Zajec
Gorica pred nadSkoflJo št. 5
Vam nudi iste klg kron 18 na drobno
20 sfoflnk radi opustitve.
Božjast.
Odlikovana krojaška delavnica
Kdor Irpi na boljasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahleva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Schrrauiien. Apoteko, Frank-fnrt a. H.
Jakob Stiligoj,
urar o. kr, državnih ggfeg železnic        jlpt
v Gericl Bupitki illei 25.
Priporoča  svojo veliko izbiro ratn .vratnih Švicarskih žepnih ur in verižic posebno sedaj v času
W   mrma     pm
l>o jako nizkih cenah in sicer: srebrne | ure asa dečke od 4 gld. in pol naprej, zlato II
od 20 gld. naprej, srebrne ure m deklico " od 5 gld. naprej lu zlate od 11 gld. naprej. .
Sprejemam tudi poprave vsakovrsln b in  nazidnih ur.  Vsako popravo garantiram 1 f leto. Delo   solidno.   Cene   zmerne. -rojakom v mestu in na deželi se za blagohotna J naročila toplo priporočani.
Itn*. Hruste
krojaški mojster v Vrtni ulici itev. 26.
Priporoča ee slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato za« logo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Gene zmerne.
H^» Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladn.  sezono.    "^Nfl
Izdolke iz lastnega blaga Jamčim t
O. kr *mKB^>   privil,
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
no Travniku il. B.
Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam* garn, pitjuel laslink, adria, ievjot itd., blaga is avstrijskih in Inozomskih tovarn ter gotove obleko, perilo vseh vrat in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki slan, Blago na mrter in gotove obleke so prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemo« goča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   9 let K 540  in vito ,        ,      ,      .    3  .  15 ,   ,   8-50      , ,       t      ,  16 datfe . . , 15-      ,
vrhne suknje vrakt mode....., 24'—      ,
.        .za častilo duhovSčino   , 28-—      ,
hlače...............   5*—      ,
Haveloke  in sobne plašče  15 K m pre'. Za dame In gosplce:
Haveloke...............25 K
Sako in pelegrine........... .  9 ,
V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
Pfaff-ovli šivalni stroji
¦NT* so najboljl. *fM|
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši več kot 30-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfsffovl Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfnffovlm.
PUftai tivalRi stroji {&L•• «*¦•*»"•'*• Pfaffavl iivahi •troji S^JES?" d'""'s° ™b0 to
Pfaffnui iiualni stali! so posebno pripravni za umetno vezenje nailOVI elValfH SirOjI   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
Pfaffovi Šivalni stroji fiSt ™Jt?* '**°lovarDO-
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfoffovo šivalne stroje.
laloga Ifaffimfa šifalnih m drugih stroje? y Boiici fia iumeipo štev, 1
SAUNIG & DEKLEVA.
Popravljmlnlca Šivalnih strojev, Arokoles Natiska itllea 14.
Hitite v BAZAR, Riva Castelio štev. 4
prodaja se samo še nekaj dni.
Cele volnene obleke dobivajo se že od gld, 180 naprej.
v lorici (Solkan)
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeH, svof o
prodajalnlco jestvln.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevcc, domači tropinovec, fini rum., različna vina, gornžice (Seni), Cirfl-Metodovo kavo in Ciril-Hetodovo mOo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba' točna Li po zmernih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v SeannlSM aliei it. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*
Zahtevajte
moj iluslrovaai cenik i več kakor 500 pMtabaml od ar, zlatih, srebrnih h MBZikaHeaih predmetov, katerega polih« zastaaj in BsatahMi preste
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   ekannrtna   hiša Mas* M. 24». — (fr Sko).
Rimske toplice v Tržiču
(Hoafalcoaa)
= in blatne kopelji =
priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmn, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Gamti.
E LEBHERZ
Bana«
tovarna už Igallc priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice
Nezaslišano 1
38S komadov za samo gld. 190
1 krasna, garant, dobro in točno lahko 36 ur i ofa ura, t eleg. double verižica, 1 krasna ovrataa igla s Similis brujantom, t v cgnju pozlačen prstan z imiliranim kamt lin za gospode eli gospe, 1 krasn i garnitura obstoje« iz zapestnih, ovratnih, in prsnih gumbov iz *ar. 3% ^ouhle zlat*, 3 pristne lanene žepne rute, 1 eleg. žepna pisalna priprava iz niklja, 1 lepo toaletno ogledalo v toku z glavnikom, 1 fino vezan notes, 15 kom. basnih razglednic. 72 kom. angleških peres in ?e 380 kom. različnih stvari, katere so v hiSi koristne in neobhodno potrebne, zastonj, '.lazposuje po povzetji ali v naprej poslanem denaru trgovska hiša
G, GrQnar„ Krakovo it- 27.
Pri oddaji dveh za?iikov dodam lep žepni noži* z dvemi rezili zastonj. Pri oddaji teč. nego 2 zavitkov dodam k vsakemu takemu po en tak nožlč. Za neugojajoče se takoj d nar vrne.
LINIMEIIT. CARICI CMMS.
pripoznano kot lavrstaa bal ablaSaJeče ¦azila; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošne nrUjttbUeaa domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previden* s to zaSčitno znamko.
Hefclnjm Idama „pri zlate« leti" r pragi. Ellzabethgasse *t&.fjL
Dobi se v lekarni               [| .T
,rr ZnUaiji' lcHrt-«ut*r, Titaff.     tW
Zaloga piva
Iz prve kranjske izvozne pivovarne in slad ovne na par
T. Frohlich-Vrhnika (Kranjsko).
Priporoča se za bodočo sezono cen. gg. gostilničarjem in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho blagohotnih naročil izbornih vrst piva kakor; »Eksportnomarčno«, »Kranjski biser« in »Granat-Porter« v sodčkih in steklenicah. Jamči se za solidno in točno postrežbo po najnižje mogočih konkurenčnih cenah. — Za udobnost Y*\J>S* odJemalcev iz Vipavskega ima tvrdka na Goričici »pri Itdbknc in v Dornbergu pri Alb. 8inigoj-u z ledom in vedno svežim pivom dobro oskrbljene ledenice.
Glavni zastopnik za Gorico in deželo
Josip Rovan,
s zalogo v Gorici — Rabatlšče štv. 20.
r^arol prašaH,
pekovski mojster in sladdičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za binnance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko -nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili.
j Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende
»Goriška ljudska posojilnica",
vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici vabi na
REDNI OBČNI ZBOR,
btfri bife v Kfclji to 7. junija 1903 bb 9. uri dspaludne v zadružnih prostorih, Gosposka ulica h. št. 7.
Dnevni   red:
1.  Poročilo nadelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Potrditev računov in bilance za leto 1902.
4.  Volitev nadzorstva._______   _      _      _
~X^UuEdeY^'^BtiB^lioYi^fu
6. Privolitev nagrade načelstvu.
V Gorici, dne 18. maja 1903.
Načelstvo
TrLo\/5ko~obrtqa rej^troVaiia zadruga
z neomejenim Jamstvom v Godci.
Hraailaa wlata obrestuje po 4',*, — večje stalne, naložene najmunj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. PaaaJHa daje na poroštvo ali zastavo na  5-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varSčine tudi na 10-letno odplačevanje Zaaruialkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključka petletja .masa vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. dec 1902:
Oalail: a) podpisani......... K    943.200-—
b) vplačani.........»    305.874-50
Oaaa aasojila..........»   1,248.171-07
Dopolnilni zaklad......>     244.139-23
VUaa................»    912.745-25
vzajemno zavarovalna banka v Pragrl
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnina in kapital!]®: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave
z vsmkozl slovansko-naroJiio upravo.
Vsa pojasnil« dsjet
Generalni zastopv LJubljani, čerjar pisarne so ? Iistoej bančnej hiši
Gospodskili ulicah štev. i2s.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne; podpore v narodne in obČnokoristne L namene.                        ¦
Schichtovo hranilno jedernato milo
tarstveno znamko
%   garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•   •   •     Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko.     #   #   #   #
Zastop na debelo: Hu.mbert Bozzini - Gorica.
Dobi se povsod!
Apollo