LETO I. ŠTEVILKA 17 MiNCMETALEC NAS 607N\ TOVARIŠ r iw»i/vv t j 3campfkameradey\K Telkl mlnometalec je učinkovito oroijo. Njegovi zamolkli rafali dajejo takt iikoraj slehernemu vefjemu apopadu domobrancev s komunisti. Clnv veCja je trma komunistično brigade, tem hitreje udrihajo teJtke mine po pololajlh. Zmagovit domobranski naskok po-tanje uspehe. — V velilh rokah je telkl mlnometalec zelo nevaren za nasprotnika. Bistre domobranske glave kaj hitro prodro v njegove skrivnosti In spretne roke se kmalu privadijo potrebnih prijemov. Dle schweren Granatwerfer smd bel elner geschlckten Kampf-fOhrtmg oft eine entscheidende Waffe. Ihre dumpfen AbschOsse und das Krachen lhrer Granaten geben bel Jedem grfltteren Elnsatz dem Kampf semen Takt. Je hartnackiger der Elgensinn der kommu-nlstischen Brigad en lst. desto scnneller schlagen dle Granaten ln lhren Stellungen eln. Ole Handhabungen an dleser fUr den Felnd auflerrt geOhrllchen Waffe hat der intelllgente Landeswehrmann sehr bald begriffen und bald wlrd slch tm Kampf das bewShren, waj er ln elner elngehenden Ausblldung gelernt hat. ŽA VARSTVO NAŠEs^j PRESTOLNICE Ljubljančani še niso pozabili tistih dni, ko so trepetali pred zahrbtnimi pouličnimi morilci ln še hujšimi savojskimi represali-Jami. Slovensko domobranstvo, ki mu je bila poverjena skrb za mirno življenje naše prestolnice. Je zato uvedlo kontrolo vseh prehodov v ljubljanski okolici ter tako preprečilo nadaljnja komunistična zločlnstva. Dle Lalbacher vergeuen noch immer nlcht Jene Tage, ln denen sle vor StraUcnmubern und den noch ttrgeren savoyischen Reoressallen zltterten. Dle alowenlsche Landeswehr, der dle ruhlge Abwlcklung des ganzen Offentllchen Lebeni ln der Resldenzstadt anvertraut wurde. hat deahalb In der ganzen Lalbacher Umgebung dle Kontrolle der ObergSnge elngefOhrt und damlt Jeder vvelteren kommunlstlschen Untat Elnhalt geboten. Konec marca so notranJegorlSki domobranci obiskali Krimsko Jamo. eno strahotnih grobISC. v katera so rdeCl rablji leta 1942. In 1913 /metali na »totlne svojih irtev. Posebna skupina domobrancev se Je spustila v brezno. fotografirala notranjost ln prinesla Iz nje več lobanj, lenske Čevlje in ostanke oblek v brezno vrienth Slovencev. Das waren zwe| Menschen, xwel Junge Slowenen. dle elnst mit netOer Llebe und ganzem Herzen zu Ihrem Volk und Ihrem Vuterlandr stamlrn und es nlcht der WtllkUr der Kommunisten Uberlassen wollten Zwel, untrr vlelen hunderten. dle In den Jahren 1M1U erschlagen und lilnelngealoUrn wurden ln dle KarsthOhlen des Krim. Sle und dir viclen hundert Opfer. dle oft noch halb lebend hlnuntergestUrzt wurden, sollten vcr«chwindcn. um nlcht Zeugen der bolschewtstischen Mordgler zu seln. Ein Grauen Uberkommt alle. dir hier du» unmenschllche WUten der Banden feststellen muDten und dle slch In dle kaum zuglngllchen LAcher hlnabllellen. um wemgstens sch&Uungsurelse dle vielen Opfer festzustrllen Nun slnd uns dle Toten stumme Mahner und wurnen uns, nlcht abzuwelchen von dem \Veg. den wlr zur Rettung unseres Volkes und unserer Helmut brachrttten haben. Sle verpfllchten uns, den Kampf fortiusetzen. bl» wlr tU* Zlel errelcht haben. das uns vor dlesen Greueltaten ftlr Immer schUuen soli. 2 5. IV. 1945 O strahotni Krimski jmiii, ki je množičen grob naših rojakov, /rteY rdečih rabljev, s<-ni slišal že zdavnaj prej. V glavnem sem si lo nesrečno mesto predstavljal tako kot je: globoko, kraško brc/no s strmimi in vlažnimi stenumi, ki se na dnn potem širijo. Krimska jama pa je globoka približno 2r> m in se nu dnn razširi samo v eno smer, tako da je podobna veliki skalnati razpoki. Dne 21. marca v najzgodnejših jutranjih urah smo izstopili pred borovniškim mostom skupno z notranjegoriškimi domobranci. Bila je Se noč, ko smo korukali pod visokimi oboki starega žele/.niSkegu viadukta tiho in enakomerno. Le poveljnikov ovčjuk Pino, ki je nekoč služil cesarsko — savojsko vojsko, dokler ga ni vzel k sebi četni poveljnik, bivši častnik i/, vaških straž, se .je razposajeno podil po svežem mrzlem zruku prihajajočega spomladanskega jutru. Ko so pogusnilc že po večini vse zvezde nu nebu, se nam je ini križpotju pridružilo še nekaj domobrancev i/, sosednje postojanke, ki so prav tako bili namenjeni z numi. Sli smo v smeri jugu. Ko smo prešli ravnico med grmičevjem in potokom, smo se vzpeli strmo navkreber. Po dveinpolurni hoji smo bili nu mestu. Jamu leži nekaj deset metrov vstran od gozdne poti in je ob-dunu s smrečjem in bukovjem. Ob jamskem žrelu smo se oprijemali debelih in močnih \ ej nu grmovju, da smo lahko gledali v globino. Iz nje so se bleščale bele kosti, izza vejevja in tanjših debel, ki so jih rdeči zločinci nuinctali na trupla nesrečnih žrtev, du bi prikrili svoj gnusen zločin. Ker sem imel že izkušnje iz strahotnih jelendolskih grobišč, sem se prav rad odzval čustnikovemu povabilu, ko je odpiral nahrbtnik iu odpusal čutaro, du se z malico okrepimo. Bil sem pripravljen še nu hujše prizore, kakršni zahtevajo, du se človek tudi telesno pripravi nanje. V Jelendolu sem se z lastnim nadziranjem preizkusil, koliko lahko prenesem; moram ugotoviti, da se z močnim duhom premagajo najhujši trenutki. Tukaj nisem pričakoval tako strahotnih prizorov in z po razkrajajoči!) telesih nasičenega zraka, ker so mi očividci pripovedovali pred časom, da so trupla že skoraj zgnila. Domobranci so privezovali k drevesom dolge vrvi. drugi so pripravljali karbidovko, naš fotograf, viš. narednik Puvlovčič. se je ukvarjal s fotoaparatom, poročnik Beriinek pa je že skiciral žrelo jame. Oblekel sem suknjič iz šotorskega krila, si popravil šajkačo in čakal na trenutek, ko bo prvi domobranec javil, du je na dnu, ter odvezal vrv. Ko se je to zgodilo, so me privezali čez prsi, v roke pa sem prijel še drugo vzporedno vrv. Prst in kamenje se je kotalilo pred menoj in za menoj, da so mi padali tudi debelejši kamni po ramenih in po glavi, ko so me spuščali če/, previs, ki je kot nalašč za to, da ti posname kožo s prstov, če nisi pri tem previden. Ko sem prispel na dno in se odvezoval, ji- moj predhodnik že dvigal trumovje in svetil s karbidovko med vlažnimi stenami. Sele sedaj sem videl, kako težavno je tukaj delo. Jama je ozka in globoka, na skeletih pa leži grmada vejevja in drugega lesa. /rak je čist in niti najmanjšega sledu ni o ruzkrajujočih se telesih. Vse je že gola kost. Mirno, kakor tla opravljam običajen posel, sem dvigal lobanje in kosti ter jih zlugul na skupno mesto. — Kadar doživlja človek velike in tragične dogodke, otopi ali pa gre mimo njih kot da se ni zgodilo nič posebnega. V tem vidim skrb božje previdnosti, ki je prizanesla slabotnemu človeškemu srcu ter mu pomagala tako, da ga v takih trenutkih nekako omrtvi, sicer ne bi moglo prenesti vsega težkega bremena. — Prvič v življenju imam v rokah človeško lobanjo iz groba in prav mirno ogledujem vdrte kosti na njej, ki so se poškodovale bodisi pri padcu ali pri mučenju. Druga lobanja, ki jo imam v roki, ima ob sencih pravilno okroglo luknjo. Na drugi strani je luknja večja; je popolnoma razvidno, kako je šla krogla noter in ven. Resda sem bil tokrat že drugič pri tukem težkem poslu in da mi je zaradi tega laže prenašati, toda tudi če odbijemo to dejstvo, moramo ugotoviti, da bi vsakdo laže prenesel Krimsko jamo kot pa pogled na gnijoča trupla v Jelendolu. Eno je, kar človeka presune, da zatrepeta. Gre namreč za to, kako surov, živinski in strahoten je način, s katerim so spravljali rdeči rablji s sveta nedolžne Slovence na tem nesrečnem kraju. Zamišljam si žrtev, ki so jo pripeljali ob rob prepada ter jo sunili s puškinim kopitom v črno globino. Koliko jih je živelo s polomljenimi udi še več dni in pričakovalo brez nade na rešitev smrt. V tem je Krimska jama neprimerno groznejša kot pa Jelendol. Za nami prihajajo še drugi domobranci. Tiščimo se k stenam in si pokrivamo glave z rokami, da se obvarujemo pred padajočim kamenjem. Nekje smo izvlekli rjave ženske čevlje, po katerih bi sorodniki prav gotovo lahko spoznali svojo pokojnico. Ko je poslednji nas prišel iz jame, stopimo vsi okoli njenega žrela in z enominutnim molkom počastimo spomin teh, ki ležijo v tej globini in svarijo svoje rojake, da ne bi kdaj koli pozneje več zašli s svoje narodne poti na stranpota, kot je protinarodni komunizem s svojimi hlapci, zbranimi v lažni osvobodilni fronti. • Ljenko Urbančič. KRAŠKI GROBOVI 1" visokih jelkah šum cihra nad krasom : mehkim basom. Telesa v irelu jam ... Slrkljale vanje so se lobanje — udarile ob dno; — in molk žaluje r spominu kljuje. Poljubljamo kosti — čeleč miru vam — in blagoslov nam. M. 5. a Obnova dužjci ^ pogoj szmage Govorjenje in pisanje o novi Evropi, o noveni svetu in o novem človeku je tako na vrsti vsak dan in ob vsaki priliki, da je pojem »novega« včasih že močno poplitvel in da je postal lahkotna krilatica, ki se je poslužujejo ljudje na vsakem koraku. Ta pojem je doživel strahovito razvrednotenje, da je kakor na slabem papirju tiskan bon, s katerim naj nam bo poplačana vsa škoda, povzročena zaradi vojne. Pa naj bo to že tako ali tako: rojstvo misli o »novem« v svetu ima svoje korenine v nujnosti obnove. Vsestranska obnova je resnično potrebna. To nam povedo kupi ruševin v evropskih mestih in pri nas podrtine naših vasi, trgov in mest, od katerih nekatere že prerašča plevel, ker so že minila leta, odkar se je začela rušiti naša domovina — nekatere pa so šele od včeraj ali od danes. Se bolj pa kriči po obnovi zbegaai človeški duh. 2e dolgo časa sem z duševnostjo pri ljudeh ni vse v redu. Vprašajmo samo zdravo pamet: ali ne meji hlepenje in hlastanje po novicah že na duševno bolezen. Vsi pričakujemo oziroma zahtevamo od slehernega dne, da bi nam prinesel novic, ki bi dražile kakor injekcije opija našo razrvano domišljijo. Drugi znak bolestnega razpoloženja je hlapčevanje laži. Raj vse danes mogočega in nemogočega ljudje verjamejo, za kakšne laži so danes ljudje dovzetni, je skoraj nerazumljivo in ob zdravi pameti neopravičljivo. Tretji znak usodnega duševnega razkroja je malikovanje zločinov. Lahko rečemo, da,mnogi ljudje danes spoštujejo zločin in zločinca, da so mnogi pod vtisom časa žrtvovali svoj tenko-vestni čut za pravico in krivico na račun sadističnih gonov. Najnevarnejše duševno obolenje pa, ki se je na široko lotilo človeštva v naši dobi. je komunizem. V zadnjih stoletjih je zašla Evropa in zapadna kultura sploh na čudno pot sumljivega »napredka«. Ravnati se je začela vedno bolj in bolj po varljivih kažipotih raznih lažnih obnov. Dasi so te obnove razburkale sprva čisto duhovna področja, so vendar vedno naj krutejše izzvenele v vseh slojih evropskega človeštva, čeprav se morda žrtvam teh trenj niti od daleč ni sanjalo^ kdo in kje je vzrok njihovega trpljenja. Tudi komunizem moramo uvrstiti med take zgrešene poskuse obnove. Se več! Komunizem ni saino poskus obnove, marveč si komunizem zastavlja nalogo: odrešenje človeka sploh. (Kako jo reši. to je drugo vprašanje.) Občutek, zavest in spoznanje, da je človek prav za prav padel v nižino, kamor ne spada, je splošen. Človek ni več na tistem mestu v stvarstvu, kjer je nekoč bil in kjer bi moral biti. Soglasja v stvarstvu zaradi človekovega padca ni več. Človek vedno hrepeni po neki odrešitvi: iz sedanjega zla ali splošne gospodarske krize, iz osebnih tegob ali iz stisk duhovne praznote itd. Zavestno ali podzavestno hrepenenje slehernega človeškega srca po odrešenju je naša dediščina. Ta prehaja od rodu do rodu in njegova sila ne kaže nikakršnega pojemanja. Misel o potrebnosti odrešitve in želja po odrešitvi je nekaj najprvotnejšega v človeku, je nekaj, za kar lahko trdimo, da človeka bistveno loči od ostalega stvarstva. Najnevarnejša privlačnost, ki jo vsebuje komunizem je v sovpad njegovega navideznega odrešilnega poslanstva in v resnici potrebnosti odrešitve človeka. Komunistična odrešitev je navidezna. Komunizem ne odreši človeka, nasprotno komunizem ga še bolj zasužnji. Ta rcsnica je dovolj dokazana s sicer žalostnimi, a zato nič manj prepričljivimi poskusi, tako da o tem ne more biti nikakršnega dvoma več niti niso potrebni novi dokazi. Navidezno komunistično odrešilno poslanstvo je zgodovinska laž — morda največja in naj-strupenejša laž sploh, kar se jih je kdaj porodilo in razbohotilo na zemeljski obli. Komunizem človeka ne odreši, že zaradi svoje vsebine ne — in ker je zgodovinsko dejstvo odrešenja že izvršeno z nastopom krščanstva. Odrešilni nauk vsebuje evangelij. To ni samo zapisan recept za ozdravitev takratnega bolnega človeštva, temveč evangelij velja za vse čase in za slehernega. Evangelij prinaša predvsem svobodo duha in ga razvezuje vezi snovnosti. Svoboda duha je osnova vsakršne druge svobode, brez svobode duha ni tudi nobene druge oziroma je vsaka druga še tako lepo okrašena in poveličevana svoboda samo navidezna koprena, ki zakriva verige suženjstva snovi, čimbolj se oddaljujemo od evangelija, tembolj ugaša v nas svoboda duha in vedno bolj se zapletamo v zanke snovnosti. Včasih kdo dobi na prvi pogled občutek, tla tudi komunizem stremi za tem, da čimbolj obračuna s plitvostjo in površnostjo, če že govorimo o oddaljevanju od plitve površine, potem vidimo pri komunizmu poglobitev v snovnost, tako rekoč prepad v snovnost, in pri krščanstvu veličastno goro duhovnosti. Razdalja med vrhom goro in dnom prepada je vsekakor silna ako sta drug ob drugem. Ako je komunizem poglobitev v snovnost, je razumljivo, d« mu je res nasprotna samo poglobitev v duhovnost. Razumljivo je tudi, da je samo poglobitov v duhovnost obnova duha pravi in za vzdržanje vseh udarcev edino sposobni temelj. Temeljito ozdravljenje od komunistične bolezni bo prinesla samo temeljita duhovna obnova. To je tista sila, na katero komunisti he morejo računati, ker je niti ne poznajo in ker je nimajo. Kjer komunizem zadene na to silo, tam se skrha njegova moč. Pri tem se nam ponuja samo ob sebi svarilo: pazimo, da ne bomo zapravili tako dragocenega orožja. Pazimo, du ne bo prodiral komunizem neopazno med naše vrste. Pazimo, dn bomo zavzeli vedno pravilno razmerje do snovi, tla se ne bomo borili samo na zunaj s komunizmom na življenje in smrt, tekom hoja pa da bomo sami mimogrede postuli inaterialisli in s tem že naredili pni in edino potrebni korak v nasprotni tabor, Se zdaleč ni naš namen, dn bi čimveč ljudi pobili. Naš namen in dolžnost je, da očistimo domovino komunizma. Ako pri tem lezemo v materializem, zelo grešimo in je našu odgovornost velika. Odpreti moramo nujno še to drugo fronto boja proti komunizmu oziromu se mu moramo postaviti v bran ua tej fronti. Te fronte mnogokrat nismo uiti opazili - pa je zelo nevarna, ker ni tuko vidna in ker se mnogi niti ne zavedajo, du sploh obstoji. Popustiti prodoru materializma bi pomenilo, da smo se odrekli ztuagi, ker zmaga nud komunizmom leži v zmagi duha nad snovjo. Ta je sicer že vnaprej zagotovljena, samo priznati je. treba prvenstvo duha in z ozirom ua to prvenstvo duhu pravilno ravnati. Tu je tudi izvor nušega pravega in vedrega optimizma, ki ne postane nikdar čmeren, pa najsi bo položaj še tako grozeče temen. Ako torej govorimo o novem človeku in o obnovi, str zave« damo, da je temelj »novega« v bistvu obnova duhu. Taka obnova kot jo prinaša krščanstvo. Vse drugo bo zrustlo iz sile obnovljenega duha. V zgodovini vidimo silno zmago krščanstva nud poganstvom. Boj je bil krvav in dolgotrajen — tristo let je trajal. Tudi seduj verujemo, da bo krščanstvo dobro rešilo svojo nalogo. Mnogi mislijo, da je evangelij v moderni dobi odpovedul. Krščanstvo ni odpovedalo, odpovedali so ljudje. Kar je dobrega in kolikor je dobrega v zapadni kulturi in civilizaciji, je od krščanstva in je pognalo iz krščunskih korenin. Kar je slabega in kolikor je slabega, je tedaj in v toliko, kadar in v kolikor so se ljudje oddaljevali v teku časov od krščanske luči. Tudi v sedanji dobi bo edino evangelij osnovni in resnično uspešni pripomoček pri izpolnitvi naše dvojne naloge: pri zajezitvi komunistične povodnji in pri graditvi novega svetu. Poudariti pa moramo eno: lučka, naj si bo še tako majhna, je vedno ostro ločena od teme in se s temo nikdar ne meša. Tudi krščanstvo ne more biti nekaj motnega in medlega, nekaj na pol. Ali je jasno, — ali ga pa sploh ni. Tudi za domobrance ni globlje osnove za njihov boj s komunizmom, kot jim ga daje krščanstvo. Ako hočemo okrepiti in poglobiti naš nacionalizem, ga moramo in moremo utemeljiti in okrepiti samo na krščanskih osnovah. Žrtve v tej vojni so za naš narod strašne. Ze zato nam ne more biti vseeno, kakšen bo »novi« svet po vojni. Ako smo že žrtvovali, moramo paziti, da to ne bo res čisto zastonj, Ako bomo dali globlji pomen novemu v našem svetu in tisto novo tudi uresničili, bomo izpolnili oporoko nušili padlih in nam bo ob spominu nanje nekoliko lažje. Sušteršič Mirko. Pogled v bodočnost Miijlicu narod smo — to je ugotovitev, ki smo jo že večkrat slišali, vendar pa se nam zdi, du ni dobro preveč poudarjati besedico »majhen«. Kujti če le preveč to poudarjamo, se bomo navadili vse gleduti in delati s te perspektive, ki pa je vendarle zelo relativna. Zavedati se je treba, da veličina narodov ni v'njih številčni moči, temveč v njih življenjski sposobnosti in volji do življenja. Kajti če smo še tako številčno majhni, nas ne sme biti strah pred bodočnostjo, dokler imamo trdno voljo živeti in se boriti za dostojno mesto v novi Evropi. l'ač pa se nam zdi absolutno točna in vsega upoštevanja vredna trditev, da smo narod majhnih ljudi. To je resnično dejstvo, ki ni bilo pogojeno sumo zaradi naše majhne številnosti, temveč rudi gospodarskih in socialnih razmer, v katerih smo živeli, kuterih pu tudi ne bo mogoče tako spremeniti, kot si domišljajo nekateri. Seveda ne smemo pasti v nadaljnje skrajnosti, da bi trdili, da smo narod beračev. Skromni smo, zavedamo se tegu, kur imamo, pu tudi svojega človeškega dostojanstva. Vemo tudi, da nam je sedanja vojna zaradi zločinskega izdajstva nad narodom, ki so ga zagrešili predvsem ljudje slovenskega rodu, ki pa so ne samo pozabili na narod, temveč ga hoteli celo uničiti, ker druguče ne bi služil njih srumotnim ciljem, ki so predvsem v tem, du hočejo naš narod proletarizirati, da bi bil dostopen in poslušen suženj tuje miselnosti azijatskega vzhoda, izredno zadala ran, katere bomo lahko preboleli le z največjimi težavami in s težkim in vztrajnim delom že v sedanjih, še bolj pa v povojnih časih. Narod majhnih in srednjih ljudi smo, gledano z gospodarskega vidika, kuterega radi uporabljajo tudi zločinski izdajalci nad našim narodom, ko se navdušujejo za stvari, ki so ne samo tuje našemu narodu v gospodarskem oziru, temveč pomenijo tudi njegovo gospodarsko Murt. Nismo imeli veliko kapitalistov, pa še kolikor smo jih imeli, so bili relativno majhni »kapitalisti«, ko si jih predstavljamo v plutokratskem smislu. Na drugi strani pa priznavamo, du je bilo pri nas mnogo nepotrebne revščine, vendar pu je v glavnem v naši gospodarski strukturi prevladoval zdrav srednji stan, med katerega ni bilo šteti samo našega kmeta in meščana, temveč tudi veliko večino našega delavstva, ki je po svoji gospodarski moči in sociološki poziciji bil bolj pripadnik srednjega stanu kot pa gol proletarec. Upoštevati moramo pri tem tudi še dejstvo, da je bil naš delavec v ogromni večini ptiden in vurčen ter da je bil še vedno ozko zvezan z našo zemljo in da je bil njegov cilj, ki se mu je marsikdaj že v veliki meri izpolnil, postati majhen posestnik svoje hišice z vrtom. Taki seveda ne bi bili pristopni besedam, v katere so oblačili svoje cilje levičarski elementi. Zato smo že v prejšnjih časih videli, kako so nekateri delavski voditelji, ki jim je bilo prej vse drugo pri srcu, kot prava in resnična korist delavstva, bili proti temu. da bi se delavec osamosvojil na ta način, da bi dobil majhno hišico z vrtom, kjer bi bila njegova starostna preskrba bolj zagotovljena kot pa z dragim socialnim zavarovanjem, ki samo žre upravne stroške z nepotrebnim birokratskim aparatom. Posest majhnega koščka zemlje bi dvignila samozavest našega delavca in mu dala občutek, da je zopet zvezan s svojo zemljo, ki ga naj preživlja v vsej skromni meri, in da ima varno stalno streho nad seboj. Toda kaj takega se ne bi smelo zgoditi: bolje je, da je delavec v večni odvisnosti od podjetja, ker bo tako bolj dostopen za tuje misli, ki so mu jih na vse načine skušali vcepljati marksistični agitatorju Naš narod je tvoril tedaj predvsem srednji stan, od kmeta pa do delavca, od obrtnika in trgovca do uradnika. Ta srednji stan naj bi torej izginil po napovedi marksistične ideologije, izginil naj bi zato, da bi dal prostora »diktaturi proletariata«, kateremu bi zopet diktirali svoja povelja levičarski voditelji rnark-sistično-boljševiške šole. Ta srednji stan naj bi izginil, ker je le ovira tem voditeljem, da se ne morejo povzpeti do gospodarske in politične moči, do katere hočejo priti tudi za ceno take žrtve, kot je sploh obstoj našega naroda. Kajti uničiti naš srednji stan, to je našega kmeta, trgovca, uradnika, obrtnika in delavca, pomeni uničiti gospodurske in biološke osnove, na katerih je doslej počivalo naše življenje. Uničiti srednji stan, pomeni uničenje našega naroda. Po pravici povedano, kaj je uničenje našega srednjega stanu? Uničenje našega kmeta bi pomenila socializacija njegove zemlje. Odvzeta bi mu bila zemlja in vsako veselje do dela v kolhozih, za katere ni pri nas niti tehničnih predpogojev ne zaradi raznolikosti naše zemlje. Uničenje našega poštenega trgovskega in obrtniškega stanu bi pomenilo podržavljenje trgovine in proizvajalnih sredstev, kar zahteva tuja miselnost, čeprav vemo, da sta se naš trgovec in obrtnik morala z lastnimi skromnimi sredstvi prebijati skozi življenje, in bosta tako oropana prihrankov svojega dolgotrajnega truda in dela. Uničenje našega uredništva — pa naj bo to javno ali zasebno — bi pomenila izvedba marksistično-boljševiških načrtov, ker bi jih pahnila na raven onega najslabšega plačanega delavstva, ki bo slepo orodje v rokah tujih sil. Ne bomo naštevali še drugih stanov, ki so tudi več ali manj številno tvorili važen sestavni del našega naroda, kateri imajo v lepih bodočih časih, katere nam obeta leva propaganda, zgubiti vse in postati odvisniki od dobre volje in zahtev diktatorjev, ki se ponujajo našemu narodu. Vse to nam dokazuje, da pri nas niso bile dane osnove za tisto, kar imenujejo z lepimi besedami socialna revolucija, ker bi nam revolucija vzela še tisto, kar imamo stvarnih vrednot, poleg tega pa še druge vrednote, ki se ne dajo izraziti v denarju ali v pozemeljskih dobrinah. Te vrednote pa so nam ravno tako potrebne kot naš vsakdanji kruh. Kdor misli na bodočnost našega naroda, mu je jasno, da ni njegova bodočnost v uvedbi stvari, ki so za naše razmere absolutno neprikladne in nam celo tako škodljive, da ne rečemo, da pomenijo našo narodno smrt, temveč je edina prava in pametna pot tista, ki hoče ohraniti dosedanje vrednote, v kolikor so dobre, in jih razvijati naprej v smeri, ki bo povečala naše narodno blagostanje, kakor tudi blagostanje posameznika. Edina prava in pametna pot je odpraviti napake preteklosti pri gradnji naše prihodnosti Graditi je treba na temeljih, ki so dani našemu narodu z njegovo zemljo, dosedanjim načinom dela, z njegovo dosedanjo socialno strukturo. To je pozitivno graditeljsko delo, ki nam mora biti vsem pri srcu. Danes sicer nimamo časa mnogo delati na prepotrebni obnovi naše zemlje, naših domov, prosvete itd., ne da bi s tem hoteli zanikati važnosti tega dela v bližnji bodočnosti Danes imamo skrb za vsakdanjost, da napravimo vsaj tisto, kar moremo in moramo napraviti takoj. Ne smemo pa seveda pozabiti, da se je treba pripraviti na bodočo temeljito obnovo našega gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja, na kar moramo misliti že sedaj. Pri tem delu pa bomo morali vedno imeti pred očmi dejstvo, da smo narod srednjega stanu in da je naša bodočnost predvsem v tem, da temu našemu srednjemu človeku zagotovimo človeka dostojno samostojno življenje, da mu vzamemo skrb pred krizami in bodočnostjo v starosti, da mu ne damo samo kruha in vsakdanje strehe, temveč mu pomagamo gospodarsko se vedno bolj dvigati, da se bo povečalo njegovo materialno blagostanje, da "bo poleg tega imel priliko poskrbeti za svoje kulturne in druge potrebe, ki niso samo potrebe želodca. Ker smo narod srednjega stanu, ni naša pot, uničiti ta srednji stan in s tem našo gospodarsko osnovo in postati narod beračev, temveč mora biti naša pot usmerjena v to, da se nam ohrani, kar je zdravega in za nas dobrega. Tuja miselnost nam je vsilila sedanje gorje, premaga naj jo pa domača miselnost ki drugače upošteva koristi našega ljudstva kot gospodarska in socialna politika ljudi, ki so s svojim delom dokazali, da jim ni pri srcu dvig našega naroda, temveč njegovo uničenje, da bodo preko trupel našega ljudstva prišli do svojih ciljevl L. K. Vojaški in politični položaj 14. fuppite Večkrat smo že brali odkrite nemške izjave, da je sedanja odločilna bitka v prvi vrsti bitka za čas, bitka, v kateri je Nemčija sklenila za vsako ceno vzdržati vse dotlej, da nastopi med zavezniki javen razkol, ki ga /daj, kakor kažejo razni politični dogodki, samo še umetno zakrivajo. Celo Goebbels je pred nedavnim zapisal tele značilne besede: »Sovražniki Nemčije so si le glede ene točke svoiega sporeda edini, namreč da je treba Nemčijo uničiti in nemški narod ugonobiti. Toda tudi v tem vprašanju predlagajo različne smeri in metode, in vsak bi rad drugemu iztrgal čim več plena iz rok. Težišča glavnih spopadov se naglo menjavajo. Kjer je na primer še pred tednom kazalo, da sovražnik skuša zadati najhujši iti najgloblji udarec, tam se je zdaj najsilovitejša premikalna vojna spremenila spričo odločnega nemškega odpora v srdito obrambuo bitko na več ali manj istem bojišču. Z nič manjšo pozornostjo kakor na razvoj premikajočih se bojišč na zahodu, da, celo z večjo čuječnostjo pa gleda nemško vojaško vodstvo na ustaljeno bojno črto ob Odri. Bojišče med stettinskim zalivom in zahodnimi Beskidi je zanje bojišče prve vrste. Tu so obrnjene najmočnejše nemške sile / licem proti \ /hodu — piše sotrudnik DNB-ja — in čakajo na sovražnika, tako da se bitka v srednji Nemčiji vodi tako rekoč v zaledju najvažnejših nemških zapornih zidov in so v njej zaposleni razmeroma šibkejši oddelki. Odločilnih uspehov Sovjeti na tej glavni vzhodni bojni črti niso mosrli izsiliti. Obramba ob Odri je vzdržala vse njihove napade in zato se je sovražnik odločil pritisniti spet drugod. Le tako si lahko razlagamo, zakaj boljševiki s tolikšno vztrajnostjo skušajo zadnje čase doseči globlje vdore na južnem odseku vzhodnega bojišča, v dunajski kotlini. V tem boljševiškem poskusu vdora na Češko lahko vidimo del skupnesra anglo-ameriško-sovjetskega operacijskega načrt a. Slika zahodnega bojišča je bila te dni nekako naslednja: Izraziti premikalni boji so se odigravali zlasti na vsem severnem odseku, kjer so na skrajnem levem krilu Angleži in Kanadci prodrli do krajev vzhodno od Z&iderskega jezera na Nizozemskem, v smeri proti severovzhodu pa do spodnje Wesere. ki so jo na nekaterih krajih tudi prekoračili in od tod usmerili svoje osti na črto Hamburg— Liibeck. očitno z namenom, da bi odrezali severozahodni konec Nemčije z Dansko vred. Desno krilo te severne zavezniške vojske je ubralo vzhodno smer ter do srede tega tedna prodrlo preko Hannovra in Hildesheima do~bližine Braunschweiga. Na srednjem odseku zahodnega bojišča se je napredovanje angloameriških tan-kovskih osti vsaj v prvi polovici tedna spričo zagrizene nemške obrambe in težav z oskrbo skoraj povsem ustavilo v dolinah južno od gorovja Harz in na obeh straneh Tiirinškega gozda, zlasti pa so na hudo obrambo naleteli zavezniki tudi na jugovzhodnem odseku med gornjo Werro, in Maino ter v severni Wiir-temberški. Južno od Harza so sovražne tankovske osti dosegle Nordhausen, v severni Turingiji pa kotlino pri Erfurtu. Na južni strani Tiirinškega lesa se odigravajo siloviti boji v bližini Koburga, ob Mainu pa vzhodno od Schveinfurta in Kitzingena. Na severnem koncu Schvrarz-vralda so ameriške sile ob podpori Francozov zavzele Pforzheim. od koder zdaj pritiskajo proti mestu Stuttgart Če si hočemo ustvariti pravilno sliko vsega zahodnega bojišča, nikakor ne smemo mimo obrambnih bojev, ki jih bijejo, /lasti na prostoru med severnim robom Porulirja, Renom, reko Sieg ter gorovjem Rothaar, obkoljene nemško bojne skupine. Svoj obroč okoli tega prostora skušajo angloameriške sile za vsako ceno stisniti, a povsod zadevajo na močan nemški odpor. Zavezniško poveljstvo si je i/, tega položaja skušalo pomagati na ta način, ua je pognalo tudi med Diisseldor-fom in Roluoni čez Ren močne oddelke, ki pa so jih Nemci po večini odločno vrgli nazaj. Da na zahodnem bojišču le ne gre vse tako lahko, kakor so zavezniki morda prvi hip pričakovali, dokazuje poleg drugega tudi dejstvo, da so si zadnje čase vzlic svoji ogromni premoči — po nemškem računu so si nasprotujoče si sile v razmerju 7: t — morali na več krajih spet pomagati s padalci, ki so jih v večjih trumah spuščali v nemško zaledje, da bi omajali obrambo. Vzlic temu da bodo te dni potekli že trije meseci, odkar so Sovjeti sprožili svojo veliko ofenzivo ob Visli, še zmeraj nimajo v rokah vse obale Baltiškega morja od Stettina do severnega konca Letonske. Se vedno se odigravajo na treh. med seboj sicer ločenih točkah siloviti boji, v katerih so boljševiške armade utrpele visoke izgube na vojaštvu. Kakor čete, ki so se zaanje dni izmaknile v zahodni Prusiji na polotok llelo, so tudi one s področja južno od konigsberga odlično oprav ile svojo nalogo, saj cenijo izgube, ki so jih boljševiki utrpeli samo na teni odseku, v celoti na več ko 350.000 mož. Na konigsberg, ki jim je bil oči-\idno hud trn v peti, pa so zdaj pognali kar cele štiri armade, in šele s tolikšno premočjo jim je uspelo vdreti vanj. OI> Odri in Neissi ves teden ni bilo nobenih večjih sovjetskih napadov. Tudi trdnjava Breslau še zmeraj vztraja, čeprav so jo zadnje dni boljševiki močno naskakovali otl /uho d no strani. Največjo pozornost pa zadnje čase vzbujajo sovjetski napadi na južnem odseku vzhodnega gojišča. l'u so boljševiške čete izsilile s svojo številčno premočjo prodor tlo Dunaja, kjer so že siloviti poulični boji \ mestnem središču samem, /lasti pa /a mostove čez Donavo. Združeni vojski naj bi potem nadaljevali svojo prodiranje v češki protektorut. Na skrajnem iu/ne 111 koncu vzhodnega bojišča, med Muro in alpskim predhribjeiu vzhodno od Gradca in južno od Dunajskega Novega mesta pa je obramba zadržala sovjetske oddelke in jih na nekaterih mestih, kakor pri Pehringu in Feldbachu, potisnila celo nazaj. O bojih na Balkanu je mednarodni ohveščavalui urad sredi tega tedna poročal naslednje: Po večtedenskem težkem boju so nemške čete spričo ruzvojji ua nemški meji pri Dunaju odšle s svojih postojank pri Sarajevu ter so v ogorčenih pouličnih bojih v mestu samem zadržale močne tolpe, ki so pritisnile za njimi. Izgube tolp v teh bojih znušajo nad 5000 mož. Prav tuko so se nadaljevali tudi ta teden boji s Titovimi tolovaji pri Gospi-ču in Bihaču. Po dolgem zatišju je /daj oživelo tudi bojno delovanje v Italiji, Po dolgotrajnem hudem topniškem obilju so Angleži in Amerikanci začeli s silovitimi napadi med Bologuo in jezerom Coiuucchio ob jadranskem morju. Hkrati pa so z močnimi silami pritisnili na odseku ob ligur->ki obali, kjer so zavzeli mestece Masso in usmerili svoje napade proti Speziji. Pred važnimi političnimi dogodki Svetovno časopisje obravnava v zadnjem času vedno bolj odkrito o bližajoči se zavezniški konferenci v San Franclscu. Nevtralni tisk potrjuje nasprotstva v zavezniškem taboru, ki so sr pokazala že po Jaltskem sestanku in poostrila zlasti zaradi poljske vlade, ki Jo Moskva kljub dogovoru sestavlja brez Londona ln Washlngtona. Sovjeti so ne le prekršili dogovor, po katerem naj bi zavezniki skupno sestavili koalicijsko poljsko vlado, temveč so celo IS najuglednejših poljskih politikov odpeljali v .Moskvo, kjer bodo morali potrditi moskovske sklepe, ali Iti na pot kaijnskih žrtev. Angleška vlada Je priznala, da tudi ona ni mogla dobiti pojasnila o usodi teh ljudi. Zgleda, da so Jih ie -osvobodili«. Zadeva Je bila že davno Jasna: Sovjeti priznavajo le lublinski komite, Angleži In Amerikancl pa le poljsko emigrantsko vlado. Angloamerlškl tisk Je začel prav pisan boj proti SovJetUI. Tako pravi neko newyorško poročilo »News Cronlcla«: »Nezaupanje proti sovjetskim namenom, ki Je med severnoameriškim ljudstvom vedno obstajalo ln se Je šele spričo propagande o priliki Jaltske konference nekoliko ublažilo. Je zopet zelo močno.« Se bolj Jasno prikazuje položaj izjava ameriškega zunanjega ministra: »Ako Sovjeti menijo, da bodo mogli tudi v bodočnosti nadaljevati s svojo politično ofenzivo proti svojim zaveznikom, potem naj vedo, da imajo Zedinjene ameriške države dovolj divizij za tretjo svetovno vojno!« Pa tudi drugod so že vidni znaki političnih preokretov. V Grčiji Je nastopila nova. še bolj »reakcionarna< desničarska vlada, na Finskem Je morala odstopiti pred nedavnim sestavljena vlada, Tito pa je sklenil s Kremljem »prijateljsko pogodbo«, ki vsebuje obojestranske obljube pomoči po tej vojni z obvezo, da se noben pogodbenik ne bo mogel udeležiti pri koaliciji, ki Je usmerjena proti drugemu pogodbeniku. Tako si je Moskva zagotovila poslušnega vazala v slučaju. ki ga že predvideva, če bi bila zapletena v vojno z novim sovražnikom. Kako bo Tito zmogel poleg protinarodne fronte še kako novo, pojasnjuje Titov prijatelj Anglež Harrison, ki Je poslal v svet naslednjo sliko o položaju v Srbiji: »Tu se skoraj pripravlja narodni odpor!« — Smrt predsednika Združenih držav Severne Amerike Fr. Roosevelta, ki je umrl 12. aprila zadet od mo/ganske kapi. v ameriški politiki ne Jiomenl nlkakcgj preobrata. Njegov tiaine»tnlk e senator Harry Truman, ki Je te ob prevzemu prosil vlado, da nadaljuje ln podpira politiko, kakršno bo po Kooseveltovlh mislih vodil tudi on. Komunistična partija Slovenije Je ob priliki Itooseveltove smrti razširila letake, katerih vsebina tudi mnogo pojasnjuje. Navajamo le najvažnejše: »ropolnnma brez programa Ji- umrl prezldent USA. Toda ml vemo, da Je bil tudi Fr. lloosevelt — kakor tudi Churchill — samo častitljivo orodje kapitalistične reakcije. Ne more se nas natvezlti! Tudi nova lutka nas ne more premotiti v tem, da bo šla kapitalistična lutka k vragu in se bo nekoč zrušila!« Napad se končuje z vzkliki Titu In njegovemu velikemu vodji Stalinu. Zadnje tedne skoraj nI dneva, da ne bi slišali preko raznih prekomorsklh oddaj kritiko o polo/aju v Srbiji. Veliki severnoameriški dnevnik -Chrlstian Science Monitor« objavlja članek svojega balkanskega strokovnjaka, v katerem obširno dokazuje, da v Iieogradu nI sestavljena nova Jugoslovanska vlada, temveč Je ostala na oblasti stara komunistična skupina. Prav tako Je brez pomena nasvet krimske konference o razširjenju AVNOJ-a z narodnimi zastopniki, izvoljenimi L 1938. Velika ameriška lista »Wa-shinglon Post« in »New Vork Post« prinašata članek o težkem političnem položaju v Srbiji, v kateri imajo oblast komunisti. Ameriški dnevniki poleg tega publlclrajo zelo obširno nastop srbske pravoslavne cerkve v Zedinjenih ameriških državah proti komunistični oblasti v Srbiji. Nevtralno časopisje pogosto priobčuje te glasove in s svoje strani opozarja, da narod v sedanjih razmerah v Srbiji ne more vzdržati. Beograd o vsem tem molči, kakor mora molčati o strašnih zver-stvih svojih tolp na Hrvaškem, kjer so komu-r- sti pobili n. pr. samo v Širokem Briegu vse frančiškane itd. Prav tako Beograd molči o zgodovinski obsodbi in nastopu hrvaških škofov proti Titu In njegovi vladi. Tito samo grozi In grozi. Slovenski narod, ki so ga preizkušnje zadnjih let dovolj poučile, odgovarja na vse to s;, t ■/. bojem proti komunizmu. To Je tudi poglavitno delo Slovenskega domobranstva. Vse to, kar se v svetu In pri nas javlja, le potrjuje, da smo na pravi poti — na poti neizprosnega boja proti komunizmu ln v boju za novo Evropol Savinje Stojan. OB FIIHRERJEVEM ROJSTNEM DNEVE Dne 20. npr i lo obhaja Adolf Hitler, Fiihrer in Itcieliskanzler Velike Nemčije, 56letnico svojega rojstva. Ves nemški narod ravno v teh dneh /.re poln zaupanja v njega, ki mu je dal notranjo edinost in vero v lepšo bodočnost, za katero danes narod doprinašu največje žrtve. Ta hoj, ki se liijc na tradicionalnih evropskih bojiščih in za katerega zgodovina ne pozna primere, ni le boj za bodočnost itemškega naroda, temveč boj za obstoj zupadne kulture. S strani azijatskega boljševizma in plutokratsko-deinokratičnih držav preti vsej evropski kulturi in z njo vsem nacionalnim silam tega kontinenta smrtna nevarnost in le njemu velja zahvala, da Evropa še ui podlegla valovom tujih idej in vojsk, ki pljuskajo z vso srditostjo ob njene stene. To so spoznali tudi Slovenci in stopili k orožju, da branijo svojo slovensko dediščino: vero, domovino in kulturo svojih očetov. Ob tem našem spoznanju so uprte vse oči v Adolfa Hitler-ja, rešitelja evropske kulture in stvaritelja nove Evrope, ki bo zujumčiln vsem narodom nemoten nacionalni razvoj na podlagi nacionalne strpnosti, pravičnega socialnega reda in gospodarske povezanosti med seboj. Njegov zgled, vztrajnost in odločnost v boju s svojimi zunanjimi nasprotniki jamčijo za zmagovito končanje te njemu in Evropi vsiljene vojne in vzbujajo občudovanje vsega svet*1. Njegov narod ga obožuje in šel bo nekoč v zgodovino kot največji sin svoje domovine. SS- Kriegberichter Schulz. Domobranci v Ljubljanski drami V petek, 15. aprila ob 5 pop. so nam domobranci pripravili v dramskem gledališču lep glasbeno recitacijski večer. Prireditve so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, med njimi gosp. knezoškof dr. Rožman, predsednik Akad. znanosti in umetnosti g. prof. dr. Vidmar in drugi. Uvodno besedo je govoril v. n. g. M. Sušteršič, nato pa je vojaška godba pod vodstvom kapelnika nadporočnika g. Florjana F. Leskovarja zaigrala njegovo novo koračnico »General Rupnik , ki je s tem doživela svojo krstno izvedbo. Nato je godba izvajala dve večji skladbi, Jenkovo uverturo »Kosovoc in Parmovo baletno glasbo iz »Zlatorogac; s tema dvema skladbama kakor tudi s Petricevimi »Metliškimi plesi« (krstna izvedba) in Učakarjevim venčkom narodnih -Fantje na vasi« je godba pokazala izredno tehnično in intonacijsko dovršenost, tako da je mogla vse skladbe izvesti v povsem koncertni obliki. Tako posreduje vojaška godba tudi lažje dostopno glasbeno umetnost domačih avtorjev v do-\ ršeni obliki in izvršuje s tem važno kulturno poslanstvo. Recitacijsko solistični del so izvajali ga. in g. por. Čekuta. \. ri. g. Matjašič in g. Cankar. Pod vodstvom g. Pfeiferja pa je domobranski pevski zbor zapel deloma sam deloma s spremljavo vojaške godbe nekaj slovenskih umetnih pesmi in dve domobranski koračnici. Zbor je sledil vsem dirigentovim željam, tako da nam je predstavil pesmi v njihovi pravi glasbeno umetniški vrednosti. Zvočnost bi bila brez dvoma bogatejša pri večjem številu pevcev — seveda z enako tehnično dovršenostjo. Zbor je nastopil tudi igralsko in sicer v Kunaverjem Prizoru na straži* in Čeku tov i zborni recitaciji »Narod naš, mi tvoji smo< (krstna izvedba). Veliko zanimanje, s katerim so prisotni spremljali spored, dokazuje, kako je plemenita umetnost potrebna in tudi razumljiva ne samo izbrancem, marveč predvsem nepokvarjenemu in zdravemu človeku pri vsem njegovem težkem delu. Zato veljaj tudi vnaprej za podobne prireditve: od najboljšega najboljše. Ji^na. Pogled v Ljubljansko dramo ob priliki domobranske prireditve 4 »SLAVA IX. KORPUSA« Komunistično vodstvo je razdelilo slovensko ozemlje na posebna vojaška področja — na VIL korpus (Dolenjska, Kočevsko in Notranjsko), na IX. korpus (Primorsko in Gorenjsko do Save), dočim je na Štajerskem ustanovilo tako imenovano IV. operacijsko zono. Ze lani, zlasti v decembru in v prvih letošnjih mesecih je najprej prišlo na vrsto štajersko gošarstvo, ki so ga nemške čete popolnoma razkropile, večinoma pobile in ujele. Število mrtvih in ujetih je presegalo 6000 ljudi. Štajersko ljudstvo, ki je toliko trpelo zaradi gošarjev in tudi samo okusilo sadove njihovega »osvobodilnega dela«, je začelo spoznavati OF in jo kot narodu škodljivo organizacijo odklanjait. Tako je OF tudi na Štajerskem izgubila za svojo organizacijo sicer ugodna tla in politično pogorela. Vodstvo OF je zato zbralo svoje glavnine na ozemlju od Suhe do Bele Krajine, ki ga je določilo za izhodišča in nastope proti domobrancem. VIL korpus je v zadnjih mesecih izgubil ogromno vojakov, orožja in streliva. Politkomisarji so kljub temu s samokresi in s puškinimi kopiti znova in znova zbirali čete. dobro zavedajoč se, da more tolovajstvo za nekaj časa le rešiti neizprosna komunistična pest Komunistično vodstvo se je v zadregi pred že vidnim koncem moralo združiti z italijansko komunistično sodrgo — z Garibaldijevo divizijo, ki so jo priključili tako imenovanemu IX. korpusu na področju Trnovski gozd— Cerkno — bivša italijansko-jugoslovanska meja. Tako so slovenski komunisti na slovenskih tleh spet bili močno okrepljeni s tistimi zločinci, s katerimi so že pred 8. septembrom 1945 uničevali naše ljudstvo in požigali dolenjske in notranjske vasi. IX. korpus, o katerem je rdeča propaganda vedno tako vneto pela slavo, četudi dejansko ni v bojih imela nikoli kakšnega večjega uspeha, pa je začel s svojim koncem že po prvih večjih napadih protikomunističnih bojnih skupin. Tolovajski major Mirko Bizjak je napisal v »Partizanskem dnevniku« o IX. korpusu tele vrstice: »Našemu slavnemu korpusu! Tako nam pravijo žene in dekleta, tako pravi in hoče tudi velika večiae Italijanov, poitenih Italijanov... IX. korpus je tudi za njih največja garancija svobode... Tudi ti Italijaui se z nami skupno borijo z nami za skupno zmago...« In končno: »Veličastni so že uspehi naše vojske na tem ozemlju...« Tolovajske skupine še niso imele prilike prebrati slavospeva svojega majorja, pa so jim strojnice, puške in minometi protikomunističnih borcev že zapele >slavo«, z njo pa tudi »glorio« njihovim zvestim savojskim pajdašem. Srbski dobrovoljci, četniki. domobranci in nemški vojaki so jih tokrat tako temeljito zgrabili, da je bilo komunistično vodstvo popolnoma brez glave. Vse zgodbe o nezavzetnih utrdbah so postale bajke, ki so se razblinile v begu razkropljenih tolp in obkoljenih skupin- Boji so se vršili v trikotu Ziri—Blegaš—Cerkno-Idrija. Vsi nastopi so bili načrtno pripravljeni, zato je bil uspeh tudi popoln: IX. tolovajski korpus je dejansko razbit, njegove tolpe uničene. Na področju, kjer so paševali komunisti z dve-tretjinsko večino Boqomijevih komunističnih plačancev, so ostale le manjše tolovajske skupinice. Po poročilih so tolovaji imeli nad 5000 mrtvih in ujetih, izgubili pa so skoro vse orožje in strelivo, skladišča in zaloge. Letošnja Velika noč je bila za IX. korpus veliki petek. Na ta dan so tolovajske tolpe doživele najhujše poraze. V Cerknem so tolovaji imeli na stotine mrtvih. Tolovajsko vodstvo je imelo v okolici glavna skladišča, zato je bil plen ogromen. Vojaki so zaplenili ogromno živil, streliva in orožja. Zajeti sta bili tudi dve popolni bolnišnici z zdravniškimi aparati in sanitetnimi potrebščinami. Tolovaji so dajali odpor le na Vojskem, Sinjem vrhu in Zajčjem hribu. Skupine, ki so se hotele prebiti v Trnovski gozd, so zadele ob Rupnikovo bojno skupino. Nemške čete so z druge strani napadle tolovajske utrjene položaje in pobile okrog 800 tolovajev. Odkrili so več popolnih tolovajskih delavnic. Tako je končal IX. tolovajski korpus. Njegovo »slavo« bodo naši domobranci proslavili takrat, ko bo uničen tudi VII. korpus in vse tolovajstvo na naših tlehl In ta čas se že bliža. ne-ko. J dej a /zmaguje. 7. Dolenjskega prihajajo vedno nova poročila o domobranskih zmagah nad komunistični tolpami v Suhi in Beli Krajini. Človek kar strmi ob junaštvu posameznikov v boju s tolovaji. Tako se je pred dnevi zgodilo, da je domobranski poročnik Petric s svojo majhno skupino razbil celo brigado in potolkel več desetin tolovajev. Na drugi strani komunistični poveljniki be/e kakor dež na čelu svojih tolp. Domobranec, ki je prišel te dni v Ljubljano in so ga tovariši radovedno izpraševali, kako je bilo doli. je pribil: »Ideja zmaguje!« Ideja Slovenskega doiuobraustva tudi v resnici zmaguje! Zajela je narod, iz katerega naše domobranstvo izhaja, okrepila je naše borce, da vztrajajo v boju proti tolovajem in zmagujejo. Domobranska ideja zmaguje, ker je ideja prave svobode, posvečene s krvjo naših najboljših sinov, ki danes druži vse Slovence, da v svoji odločitvi vzdrže zaradi obstoja in življenja slovenskega naroda. Ta ideja zmaguje, ker ji je slovenski narod vklesal temelje že pred tisoč leti, ko si je sam koval usodo, sam postavljal kneze in užival sadove svobode svoje lastne domovine. Ta ideja je bila in je močna! Bila je močna, saj je združila naš narod pred tisoč leti, ko so bili veliki narodi needini, trdna je danes, ko naš narod druži in ohranja v edinosti, ki je predpogoj našega obstoja in naše svobode. Mnogo hudega je že prišlo nad naš ubogi narod, a prestal je vse preizkušnje, ker je imel vero v Boga in vase ter nikoli ni izgubil zavesti o svoji narodni in evropski pripadnosti. To ga je tudi ohranilo stoletja in ga ohranjuje tudi danes. Ta ideja zmaguje, ker je močna in ukoreninjena v Slovenskem domobranstvu. Niso je. mogle uničiti komunistična propaganda niti komunistična nasilja in zločini. Nasprotno! Vse to jo je okrepilo, da gori s svetlim plamenom in kaže pot našim rodovom v boljšo bodočnost Komunistična propaganda dan za dnem širi nove gorostasne in otipljive laži, s katerimi hoče zavajati in plašiti Slovensko domobranstvo in slovenski narod pa vesta, kje je njuna edina pot. Trde so bile preizkušnje in naš' nurod je že dokazal, da ni omahljiv, da bi v teh resnih časih ne spoznal pravega. Naš nurod se je že navadil presojati svetovni politični položaj, kakršen je, realno. Omahljive! se v takih zmešnjavah, tako se jim vsuj ob površni presoji zdi, radi izprašujejo o bodočnostil — Ta je naša! Naša je in bo, če bomo zvesti domobranski ideji, disciplinirani in zaupali vodstvu! Bijino komunizem do zadnjega! Zaupajmo v Boga, v vodstvo in vase! Z nami je Bog, z nami je general Rupnik z vsemi slovenskimi domobranci, * nami so srbski dobrovoljci in četniki, z nami je vsa nacionalna Evropa! Ideja zmaguje! Zuto bomo zmagali mil Suvinjc Stojun. Komunizem povsod in vselej isti Iz Zagreba so prispela nova poročilu o komunističnih — Titovih zločinih v Bosni in Hercegovini, zlasti v Širokem Briegu, ki so ga Titove tolpe šele pred nedavnim zasedle. Titove drhuli so takoj po zasedbi kraja zažgale v tem kraju znamenito frančiškansko gimnazijo, cerkev, samostan in dijaški dom. Profesorje in redovnike so tolovaji zaprli v nek bunker, jih polili z bencinom in nato žive zažgali. Druge so Titovi morilci pobili kur v cerkvi, nu deželi pu so jih vlačili iz župnišč in Sol ter jih zverinsko mučili iu končno ustrelili. Pred tem so požgali tudi frun-čiškunski samostan v Tomislavgradu, uničili sumostun in cerkev na Humcu pri Ljubuškem, dočim so frančiškansko cerkev v Mo-sturju porušila budoljevsku struhovulnu letulu s Titovimi piloti. Hercegovska frančiškanska provinciju (tu jo velika kakor manjša škofija) je pruv za stoletnico svojega delu med narodom danes brez samostana in hiše, večina duhovnikov in redovnikov pa je pobitih. Komunisti so zurudi narodovega odporu in obsojanju teh zločinov prepoveduli vsak obisk v Širokem Briegu. Njihova zločin-stva so pustila zu sabo toliko krvavih znukov, du zločinci niso pustili uikogur do hrvuškegu Monte Cassina, ki pa je še vse hujši od prave: požgun in porušen, vse pa oškropljeno s krvjo zverinsko mučenih in pobitih frunčiškanov. Beogrujski radio je bil šele po dolgem času prisiljen, da »opraviči« tu pokolj in uničevanje. Čez nekuj dni je beograjski radio že trobil v svet o »izdajalski vlogi frančiškanov in njihovi fašistični vzgoji mladine«. Klusični pesniki so v svojih dramuh izpuščali krvave prizore, a komunisti so te prizore izvršili, da sami už.ivujo nad svojim poživinjenjem. Frunčiškuni v Širokem Briegu so bili skozi desetletja v tem delu Hrvutske edini voditelji in zato so bili tudi pobiti. Komunisti so tako hudo divjali tod, da so streljuli svoje številne žrtve kar pred oltarjem. Pobili so jih brez kakšnega zaslišanja in obsodbe, s katerimi so drugod vsuj hoteli opravičiti svoje zločine. Hrvuški škofje so na čelu s svojim metropolitom dr. Stepin-ceui izduli pustirsko pismo, v katerem obsojajo Titova zločinstva in vse one, ki jim pomugajo, du luhko še vedno nadaljujejo s svojimi zločini in pokolji. Izvirno poročilo iz Zagreba in pastirsko pismo zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, o katerem je splošno znano, da je ves čas bil pravičen v odnosu do vsake politike in politikov, objavljamo v presojo onim. ki so pod plaščem neprave krščanske ljubezni pred leti in nekaj še danes obsojali le samoobrambo naroda, umorjence pa dolžili krivde za umor, morilce nikoli. To poročilo objavljamo v presojo onim, ki so še pred dnevi v »Mladi Sloveniji« pisali prav za ta majhen krog ljudi, ki mu v prvi vrsti velja to opozorilo, da sloni Titova vlada na diktaturi, nasilju in anarhiji, pu jo kljub temu priznavajo, ker mislijo, da bodo tako odnesli glave. Slovenci, ki smo sumi doživeli take komunistične strahote, smo si na jasnem. Boj komunizmu do konca! Komunizem je povsod in vedno isti — zločinski! Kjer se le pojavi, tam je smrt in uničenje. Prav zaradi tega se človek kljub žrtvam v boju proti našim tolovajem veseli domobranskih zmag in zato tudi ves naš narod spremlja slovensko domobranstvo, ki bije prav te dni odločilne boje proti zadnjim večjim tolovajskim tolpam na Dolenjskem, Kočevskem in Beli Krajini. Te zmage in narodna edinost ter močna volja ter domobranska vztrajnost in odločnost so nam porok, da komunisti na naši sveti slovenski zemlji ne bodo nikoli imeli več prilike, da bi pobijali na stotine slovenskih sinov, kakor so jih v Turjaku, Jelendolu, Grčaricah, Mozlju, v Mačkovcu, Tehovcu, Javorniku, Krimski jami in drugod! Kri tisočev pokla-nih Slovencev, ki so padli pod komunističnim kopitom le zaradi ljubezni do svojega naroda in vere, nas obvezuje, da vztrajamo v tem boju in ne verjamemo Titovi propagandi, ki še danes trobi v svet o svobodi cerkve v Srbiji, Bosni in Hercegovini in celo v Beli Krajini. Krvavi dogodki v Širokem Briegu nas znova opozarjajo! —ne —ko. Vito Kraigher v Ljubljani V zapore ljubljanske policije so pripeljali te dni iz Gorice voditelja zloglasne komunistične organizacije VOS Vita Kraigherja. Ujeli so ga Nemci v čistilnih akcijah na Goriškem. Najprej sie je izdajal za angleškega častnika, pa so ga kmalu spoznali in razkrinkali. Bil je prepričan, da ga bodo nemške oblasti zamenjale s kakim nemškim ujetnikom in da se bo zmazal. Bil pa je zelo presenečen. Nemška oblast ga je izročila ljubljanski policiji. Pri njem so našli važne dokumentarne listine. Tako sedi v ljubljanskih zaporih eden največjih komunističnih zločincev in organizatorjev morij po vsem Slovenskem. Viktor Kraigher je bil tudi organizator skoraj vseh morij po ljubljanskih ulicah v letih 1942—1943. Bil je na čelu partijske trojke, ki je s Kardeljem in Šentjurčevo določevala in izvajala umore. Sedaj kazni ne bo ušel! Zaseda Sad gozdom ob potoku prašna cesta leči tez klanec kakor belouška. Sad njo za grmom idi skupina zvesta. »Tod mimo spodaj morajo nam priti pod strojnice... Hej, to si damo duška! Vse moramo na cesto položiti! Kii tam pod klancem rokonuivhe? Krave in voli. rmes pa voz poln vref! Tri svinje čez prednji oplen visijo krvave. Zdaj pa pozor na strel! Glej, rajda rdeta čcz klanec te pokladn zdaj stopinje... H uri! Zdaj vigimo! Bog in junaška sreča!« In strojnice odspred, odzad. na sredi se vrtajo v telesa iiva, bombe na cesto zabobnijo... i' divji zmedi. preplahu, kriku, stokanju in begu krdelo škafe v potok, si zaslombe za grmi išče, divja v hrib po bregu. Hej, ogenj strojnic pa kot rep iz svinca opleta in vse v prek spodnaša noge in širi smrtonosni krog vrtinca... S a cesti r oz pre vrnjen je obležal. Okrog mrliča so krvi maroge. Trop krav, volov tuleč se je razbcžal. In voli planili so v stran in v ježo ojč zabodli in obstali vdano pod plazom krogel pred uporno težo. Zdaj fantje iz zasede so skočili! Z obilnim plenom, pesmijo ubrano prišli so v vas in kmetom rop vrnili. Vinko Žitnik. Jife* MILOŠ ŠUŠTERŠIČ »Smatram, da je umetnost najtesneje povezana z življenjem. To trdijo tudi komunisti, kadar Je govora o njihovih »progresivnih« umetnikih. Ce pa razkrije protikomunlst-umetnik svoje poglede na svet. planejo po njem, naj nikar ne meša politike z umetnostjo. Sam sem pripadal do 1. 1941 naj odločnejšim levičarjem, zato prav dobro poznam rdeč« voditelje s Kidričem na čelu, d asi nisem bil nikoli član KPS in ateist. Ti ljudje pač ne morejo ustvariti boljšega reda. ker so sami popolnoma pokvarjeni in propadli. Ko sem L 1943 videl, kaj počnejo ti rdeči »progresisti« po Dolenjskem, sem se izjavil jasno in odločno proti njim ter proti nJim tudi nastopil, za kar so mi grozili s smrtjo. — Borba, ki jo bije današnje človeštvo, je prav za prav stara toliko kot človeštvo samo; gre za večni spopad človeka s človekom — živino, zato je potrebno, da tudi umetnost zavzame določeno stališče do komunizma, ki se proglaša za progresivnega.« Slikar Miloš SuSterSIČ, ki sedaj te petič razstavlja svoja dela In se * svojim talentom uvršča med nafte vidnejše slikarske mojstre, Je dal našemu uredniku v razgovoru med drugim tudi naslednje Izjave, ki Jih radi prlobčujemo: V domu mašil} jjrvif) borce v Domobranska misel in narodna dolžnost sta vodstvu Slovenskega domobranstva že po prvih domobranskih nastopih proti' komunističnim tolpam nurekovula skrb /.a one borce, ki so v boju darovali /a rešitev in lepo bodočnost slovenskega naroda najdražje - svoje zdravje. Po tihem, toda velikem delu, ki se je izvršilo kljub mnogim težavam in oviram, je bil Domobranski invalidski dom v nedeljo I?, aprila odprt in blagoslovljen ter izročen svojemu namenu: Domobranski invalidi so dobili na lenem prostoru ob cesti na Brdo lep, udoben dom, kjer se bodo lahko res dobro počutili. Slovensko domobranstvo je že kmalu po ustanovitvi iskalo primerne Zgradbe za svoje ranjence-invalide. Težko je bilo najti primerno zgradbo, dokler niso našli hiše ob cesti na Brdo, ki so jo zgradili v prejšnji svetovni vojni primorski begunci in je služila vsem namenom. Prezident in vrhovni inšpektor Slovenskega domobranstva general Kupuik je odločil, da je ljubljanska mestna občina odstopila to hišo zu te namene. Notranjost zgradbe je bila hudo poškodovana in zanemarjena in v začetku ni bila uiti primerna za stanovanje. Mestna občina, ki je prevzela najnujnejša popravila, zaradi pomanjkanja materiala, kredita in delavcev ni zmogla izvršiti odgovarjajoče obnovitve, da bi bila stavba primerna za vselitev domobranskih invalidov. V tej zagati ie priskočil na pomoč šef tehničnega odseka Slovenskega domobranstva stotnik ing. Skof. Bazen surove stavbe ni imel ničesar pred seboj, vendar so pridne roke tehničnega odseka pod njegovim vodstvom in ing. Pograjcem pripravile iz nje lep, udoben Domobranski invalidski dom. Vodstvo si je zastavilo vse sile, da je nabavilo potreben material, osobje tehničnega odseka pa je od ranega jutra do pozne noči brez počitka z ljubeznijo pripravljalo ta dom. Zgradbo so prepleskali, preslikali, opremiti pa so morali tudi vse svetle in velike prostore tako, da imajo naši domobranski invalidi danes zračen in udobno opremljen dom, ki v polui meri služi svojemu namenu. Blagoslovitev in izročitev Domobranskega invalidskega doma domobranskim invalidom je bila v nedeljo ob pol 10 dopoldne. Blagoslovitvi in slovesni otvoritvi so prisostvovali prezident general Itupnik s soprogo, poveljnik polkovnik Krener, podpolkovnik Vizjak in več domobranskih častnikov. Goste je pozdravil šef Zdravstvenega odseka stotnik dr. Grapar. V otvoritvenem govoru se je zahvalil zlasti g. prezidentu in injj. Škofu ter vsem, ki so pripomogli, da so naši invalidi dobili svoj dom. Svoj govor je zaključil na prisotne invalide z naslednjimi besedami: »Končno velja moj in pozdrav nas vseh vum. ki vam bo tu hiša začasni dom. Izročamo vam ta dom v znak hvaležnosti vsega slovenskega domobranstva za vave žrtve. Izročamo vam ta dom, da si v njem ustvarite l«-po prijateljsko, družinsko življenje, kjer boste v vzajemni pomoči drug drugemu, v delu in zabavi preživljali v miru bodoče dni in se pripravljali za bodočnost — vsak po svoji zmožnosti in sposobnosti. Ta dom naj vam bo dom počitka, pa tudi dom dela, vedno pa tudi dom, kjer bo globoko živela domobranska zavest, domobranska misel, ki ima temelje v svetih ciljih: Bog, narod, domovina!« Nato je višji vojni kurat dr. lonček blagoslovil dom. domobranski moški pevski zbor pod vodstvom g. Pfeiferja pa je zapel »Najvišji«. Po blagoslovitvenih obredih je spregovoril invalidom prezident, ki je dejal: Dragi moji soborci — domobranski invalidi! Vi ste svojo dolžnost do Boga, naroda in domovine zvesto izpolnili. Viden dokaz za to vašo požrtvovalnost so vaša močno prizadeta telesa. Zaupanje v Boga in hrabrost, s katero ste se borili in vzeli na«ic težko žrtev, naj vas tudi odslej spremljata skozi vse življenje; zakaj samo z njuno pomočjo boste lahko prenašali svojo žrtev, ki ste jo doprinesli za slovensko narodno skupnost. Za nas za katerih \arnost ste se borili in krvaveli, nastopata sedaj dolžnost in zadolžitev, da vam na vaši nadaljnji življenjski poti poplačamo zasluženo zahvalo tako, da se ne boste nikoli čutili pozabljeni in zapuščeni, ampak da boste ponosno in samozavestno zavzeli ono častno mesto v slovenski narodni skupnosti, ki ste si ga s svojo žrtvijo za dobrobit slovenskega naroda priborili in zaslužili. Za prvo silo so vam z ozirom na težko muko in stisko, ki tlačita ves naš narod, nudili prvo pomoč v glavnem vaši zdravi soborci, naši vrli domobranci. Toda praN to je najboljši dokaz za to, da vas ves narod ceni, ljubi in skrbi za vas, zakaj naši najboljši rojaki so zbrani prav v našem hrabrem domobranstvu. Iz njihove srede bodo prišli preizkušeni bodoči voditelji novega življenja v novi svobodi slovenskega naroda. Iz njihove srede bodo nastopili tisti, ki bodo slovenskemu narodu prižgali svetlo luč novih časov boljšega in pravičnejšega reda, kot smo ga kdaj-koli imeli. Ti, v žrtvan, stiskah, borbah in krvi najtežjih časov slovenske zgodovine preizkušeni novi voditelji slovenske usode, svojih soboreev, vas, dragi naši invalidi, prav gotovo ne bodo nikdar pozabili. Tudi za ta vaš prvi »Invalidski dom« gre v prvi vrsti zahvala prav vašim dičnim, hrabrim soborcem-domobrancem. Naši ljubljeni domobranci, naš ponos in naši prvoboritelji na vseh področjih slovenskega preporoda, so iz svoje skromne vojaške plače nabrali najpotrebnejša sredstva, da so vam s pomočjo Mestne občine ljubljanske uredili to prebivališče in vam tudi omogočili, da boste po odgovarjajočem strokovnem šolanju navzlic prestreljenim udom lahko še naprej delali v svojih dosedanjih ali novih poklicih. Tako boste zopet lahko stopili kot polnoveljavni člani v delovne vrste slovenske narodne skupnosti. Ko vas v tem vašem novem domu toplo pozdravljam, vas pozivam, da tudi vnaprej ostanete neomahljivi, dobri Slovenci in vrli domobranci, vsem Slovencem v zgled izpolnjevanja dolžnosti do Boga, naroda in domovine! Božji blagoslov naj bo z vami v vašem novem domu! Srca vsega slovenskega naroda so in ostanejo z vami. Živeli! Prezident je po svojem govoru obšel še enkrat, kakor ob prihodu, invalide, jih obdaril ter vsakemu privoščil toplo očetovsko besedo. Nato si je ogledal domove prostore, zlasti zračne in svetle spalnice, kuhinjo, kopalnico in vse druge prostore, nazadnje še vrt, kjer so invalidom pripravili še posebne kotičke za sončenje in balinanje. Visoki gost se je s svojim spremstvom nad eno uro zadržal med invalidi in se z njimi prijazno raz-govarjal. Dalj časa se je zadržal v kmečki sobi, kjer je prisostvoval šahiranju domobranskih invalidov. Pevci tehničnega odseka so zapeli fantom še več lepih slovenskih pesmi, invalid pa je zagodel še udarno koračnico s harmoniko. Ob slovesu so domobranci prisrčno pozdravljali odhajajočega prezidenta, ki je še ob svojem odhodu znova želel invalidom mnogo miru v novem domu. Tako so naši domobranski invalidi dobili svoj dom. V kratkem se bo začel zanje tudi zadružni tečaj, na katerem se bodo invalidi usposobili za zadružne tajnike in pomožne uradnike ter se tako pripravili za mirne čase, za katere so se oni v prvi vrsti žrtvovali. Tečaj bosta organizirali Pokrajinska uprava in Zadružna zveza. Vse slovensko domobranstvo želi domobranskim invalidom, da bi se v resnici počutili v novem domu zadovoljne in se z novim delom pripravili na čase, ko bodo z vsem domobranstvom kovali slovenskemu narodu novo, lepše življenje. Savinje Stojan. t »Blagoslov z vami S temi besedami Je prezldent ln Inšpektor vsega Sloven-skeKa domobranstva armljskl general L Rupnlk IzroClI v nedeljo IS. aprila domobranskim Invalidom njihov nov Domobranski Invalidski dom. Sprejem generala Rupnlka, ki se Je pripeljal k blagoslovitvi. Je bil domaČ ln zelo prisrčen. Visokega gosta z gospo ln a spremstvom so te pred domom pozdravili poveljnik Slovenskega domobranstva polkovnik Krener, podpolkovnik Vtzjak ln domobranski Častniki. Prezldent je najprej pozdravil Invalide, takoj nato Je stotnik dr. Crapar odprl dom, nakar Je vojni kurat dr. LcnCek blagoslovil vse prostore. Po prezldentovlm nagovoru domobran- v vašem domu« cem, so il gostje ogledali dom ln se dalj časa zadržali med Invalidi v kmečki sobi (spodaj), spalnici In na IgrlSiu. General Je Imel za vsakega Invalida toplo očetovsko besedo ln >c * fanti dolgo razgovarjal, končno tel med nje v krasno urejeno kmečko sobo ln prljpstvoval njihovim Igram. Potem ata zadoneli le pesem In harmonik«. Sef Tehničnega odseka itotnlk Ing. Skof In ief Zdravstvenega odseka dr. Grapar, kl Imata prvenstvene zasluge, da so naSi Invalidi dobili ■voj dom, sta se te dolgo zadržala s častniki med domobranskimi invalidi (desno spodaj) ln se z njimi kot oskrbnika novega doma pogovorila v njihovem bodočem delu. Foto Pavlovčlč. Udarnik I. bataljona pripoveduje Tedaj, ko se je ustanovila naša bojna skupina, ki je bila 1. domobranska bojna skupina, so bili komunisti vojaško žo zelo močni in spretni, doiuobranstvo pa še \ defenzivnem stanju. Imeli smo tudi le malo zasedenega ozemlja. Toda že takrat, ko smo dno 4. aprila ll>44 prvič udarili na »osvobojeno ozemlje«, sem začutil, da se je v zgodovini slovenskega domobranstva in protikomuni-stičnega boja zgodilo nekaj velikega in mogočnega, kar je pomenilo sicer počasno, a gotovo smrt za rdeče. S tistim dnem je slovensko doiuobranstvo po svoji elitni bojni skupini prešlo i/ obrambe v napad in pričelo zadajati komunistom težke udarce. Poslej nismo več mirovali. Udarjali snio na Dolenjsko in Notranjsko iu bili komuniste, kjer koli smo nanje naleteli. To je bilo povsod. Naša srca so zato od neprestanih borb in pohodov ojekle-nela, naša volja po zmagi pa postala nepremagljiva. Iz vojakov in borcev smo postajali junaki, ki smo prezirali smrt, trpljenje in hude napore ter v srečanju in dotikanju s tolovaji poznali le eno geslo in en sam zmagoslaven »juriš, hitra«. Sčasoma smo se tako navadili bojev in ognja, du nam je po dveh dneh počitka v Ljubljani že postalo dolg čas in smo si vedno znova zaželeli nazaj v akcije in ofenzive na komuniste. Pa zakaj tudi ne. Saj je bila bojna skupina po veliki večini formirana iz samih preizkušenih in že nad stokrat v bojih in ognju prekaljenih borcev. Pa tudi naše vodstvo je bilo na mestu, lo so bili komandirji in vodniki, ki so šli vedno prvi v napad in ogenj ter zadnji iz njega. Imeli so vse vrline dobrega in hrabrega poveljnika iu nam bili zmožni biti tudi očetje in dobri tovariši. Vojaki smo v njih gledali vzor slovenskega vojaka-domobranca, ki ga je bilo vredno posnemati in za katerega smo si želeli le eno, da bi tudi sami postali njim enaki. Potem so se začele ofenzive, tiste, ki so prinesle našemu orožju in naši bojni skupini največ zmag in slave. Mi smo bili prvi. ki smo v udarnem, ofenzivnem pohodu prešli vso Dolenjsko iu se v maju lanskega leta pojavili pred novomeškimi bloki. Takrat nam ni tega nihče verjel. Dejali so, da smo prišli v Novo mesto čez Štajersko, ne pa čez Dolenjsko, ki so jo takrat imeli še večinoma zasedeno komunisti. Ta naš pohod nam je prinesel nove slave in nam spletel nov lovorjev venec zmage, kajti domobranci iz drugih čet, ki so bili kakor mi, prežeti in napolnjeni s sveto narodno in protikomunistično idejo, so si želeli le eno: postati člani naše bojne skupine: starejši pa so kleli svoja leta. ker so se zavedali, da zmore take pohode le. mlad, navdufen, idealen vojak. Pa tudi širom Slovenije je takrat že udaril sloves našega bataljona. To so bili časi, ko so nas dekleta in žene ob prihodih v vasi že čakale s kruhom in vinom, cvetjem in dobro besedo. Komunisti so s strahom izgovarjali ime našega bataljona in govorili, da, kamor pridejo ti >hudiči«. njihove brigade borbo že izgube. Mnogokrat je že zadostovalo, da so zvedeli samo to, da se bliža naš bataljon, pa so jo ucvrli v paničen beg. Mi pa smo ostali nespremenjeni, neizprosni za rdeče ter dobri in ljubeči za tiste, ki jih je preganjala komunistična zver! Vedno znova smo odhajali s pesmijo in s smehom v boj iu vedno z istim smo se tudi vračali. Poznali smo le eno: zmago ali smrt. Premnogokrnt je jurišal ves bataljon od poveljnika pa do zudnjcga vojaka. Sčasoma smo si nabrali toliko izkušenj iz bojev s komunisti, spoznali njihovo taktiko iu način vojskovanju, da smo znali sklepati njihove načrte že iz najmanjših vidnih znakov iu postavili proti njim učinkovit protinačrt, tako da nam ni bilo prav nič novega, če smo izvedeli, da smo samo \ enem mesecu ofenzivnih nastopov, akcij in pohodov potolkli čez 40(1 tolovajev. In Se eno smo se navadili: udariti po komunistih nu najbolj občutljivem in bolečem mestu. V tem oziru jim nismo prizanašali. Ker smo vedeli, da je najbolj občutljivo mesto Komunistične partije v njihovih terencih, ki so »oči iu ušesa« OF, se nismo poinišljali seči tudi po njih, ki so bili že od nekdaj naši »ljubljenci«, l.juhljiin-skim O Farjem smo zadali ne najmanjši udarec s tem, du jo ravno naš ljubljanski udarni bataljon prvi potolkel cvet ljubljanske rdeče promenade ter jim dal napotnice za večnost. Po prvih ofenzivah smo odšli na lg, kjer smo doživeli svojo prvo tragedijo, ki pa nam je ni prineslo tolovajsko orožje, temveč terenska zlobnost in znhrbtnost. / Iga smo udarili znova nu Dolenjsko in 30. junija lanskega leta zasedli Stično, ki nam je bila naša nova postojanka, Zdaj smo bili že v Dolenjski sami in nam ni bilo treba več hoditi tja v akcije in pohode j/, oddaljene Ljubljane. Iz Stične smo udarili širom Dolenjske in doživljali vedno nove dogodke in zgodke. ki so se včasih še nam samim, ki smo živeli vedno v ognju, borbuh iu presenečenj, zdele neverjetne, kuj šele onim. ki so jih le poslušuli. Eno pu smo vedeli vsi, ko smo se podajali v najbolj tvegane nt nevarne akcije, da se bijemo za pošteno sUvensko stvar in da bi v teli naših pohodih skoprncli od strahu vsi tisti, ki bi temu ne bili vajeni. Danes vojaki I. domobranske udarne skupine nismo ponosni le zato. ker smo bili prvi domobranski jurištirji po ustanovitvi, temveč tudi zato, ker smo prvi po moči iu udarnosti tudi ostali. Danes nismo več sumi. Poleg nas nastopajo še druge domobransko udarne bojne skupine, ki so z nami vred pripomogle, tla »e naša oblast in moč ne raztezata samo nad Ljubljano in njeno okolico, kot se j«- ob čusu ustanovitve SD, temveč Sirom vse Dolenjske in Suhe Krajine. Ob obletnici ustunovitve našega bataljon« prisegamo, da v boju s komunisti ne bomo odnehali prej, dokler ne bo uničen in strt poslednji tolovuj. ki se kluti po naši prelepi slovenski zemlji. 2ar France. ZMAGA ZA ZMAGO Komunistično vodstvo na Slovenskem se zaradi stalnih porazov svojih tolp skoro ne znajde več. Kjer koli se skušajo razbite tolpe znova zbrati, že morajo bežati. Tolovajsko vodstva je skušalo koncentrirati svoje sile na tako imenovanih korpusnih področjih, kjer pa je prav v zadnjem času kljub sodelovanju laških komunističnih in mongolskih tolp doživelo hude poraze. IX. korpus je popolnoma razbit, sedaj je na vrsti še VII. korpus. Z Dolenjskega so prav ob zaključku lista prišla sporočila o novih domobranskih zmagah. 2e nekaj tednov se klati po Suhi Krajini VII. tolovajski korpus in »osvobaja« vasi. Ker pa v dokaz »osvobajanja« ni doslej mogel pokazati drugega ko naropane krave in vole, na desetine požganih vasi, na tisoče beračev in pregnancev, mu je bila dana od »maršala« Tita zapoved, naj. pokaže kakšne lepe uspehe. VII. korpus je torej dobil nalogo, da mora likvidirati domobransko posadko v Strugah. Maršalovo zapoved je treba izpolniti in zato so se začele velike priprave. Okrog 3000 tolovajev je osnažilo puške, pripravili so topništvo in poslednje savojske tanke. Vso to množico ljudi in orožja je tolovajska komanda napodila proti Strugam. Domobranci so zaslutili, da se pripravlja napad, zato so se tudi sami dobro pripravili, čeprav sta bili v Strugah samo dve četi. Prvi boji so bili že 5. aprila proti večeru. Majhna domobranska oglednica se je vtihotapila prav v sredo tolovajskih položajev. Ko so domobranci dobro pregledali, kod imajo tolovaji zasede, so jih nenadoma napadli. Vse dotlej tolovaji namreč niso vedeli, da so to domobrancL Po kratkem boju je obležalo 13 tolovajev mrtvih, med njimi tudi en »kapetan«. V tem boju so domobranci napodili celo X. brigado in zaplenili dosti blaga, celo težki minomet in 300 min. Tudi ves pratež brigade je pdstel last domobrancev. V petek ob 3 popoldne pa se je začel pravi boj. Iz 6 topov so začeli tolovaji bruhati ogenj na vas Struge in v okolico. Domobranci so imeli dobre zaklone in so z njimi tudi civilnemu prebivalstvu rešili živino in obleko. Tolovaji so ves ta topovski ogenj opazovali od daleč, kajti dobro vedo, da je nevarno priti v bližino domobrancev, ker so predobri strelci. Domobranci so prepevali in klicali tolovaje, naj vendar pridejo v bližino, tla se bodo po moško z njimi pomenili. Tolovaji so pa še vedno oklevali in naredili še drug poizkus. Iz skrivališč v Kočevskem Rogu so namreč privlekli na dan tri plesnive tanke, ki so jim jih leta 1943. podarili budoljevci. S temi so prihrumeli do Strug in začeli metati granate v vus. Pa tudi badoljevske pločevine se domobranci niso nič ustrašili. Tolovaji so iz samega maščevanja nad neuspehom začeli metati v vas samo zažigalne granate. Zažgali so najprej vso vas Pako, nato pa so se spravili na župno cerkev v Strugali, zažgali stolp, ki se je nato tudi zrušil z zvonovi vred. Ujetniki so jk>-vedali, da so to divjaško dejanje naredili iz golega besa, kajti napad na Struge jim ni uspel. Ognja iz tankov je bilo domobrancem kmalu dovolj, zato je eden s tankovsko pestjo uničil prvega izmed njih. Ostala dva sta izgubila korujžo in jo v divjem begu pobrisala nazaj proti ilinjam in Smuki. Ves tu boj so komunisti opazovali s svojih položajev. Ko so videli, kako celo tanki beže pred domobranci, so jo tudi oni ucvrli v divji beg in se niso ustavili prej ko daleč v kočevskih gozdovih. Kljub temu da so domobranci pobili dosti tolovajev s svojim topništvom, ki je neprenehoma obstreljevalo tolovajske položaje, jim to še ni bilo dovolj. Naredili so iz Strug izpad in v naglem naskoku udarili na rdeče. Kmalu so naleteli na X. tolovajsko brigado, ki je imela nalogo varovati tolovajski beg. Po višinah okrog 2virč se je vnel hud boj, v katerem je padlo nad 30 tolovajev. Kar je še ostalo živega, pa je v neredu bežalo proti Hinjam. Struge je napadalo veliko število tolovajev, v pomoč jim je bil »artilerski divizijon« VII. korpusa in trije tanki. Na domobranski strani pa sta bili le dve četi. Uspeh je naslednji: komunistov je adlo okrog 80 in bilo je zaplenjenega ogromno blaga. Med omunističae »uspehe« je treba seveda šteti tudi požgano vas Pako in porušeno struško cerkev. Na domobranski strani ni nobene izgube ne v ljudeh ne v blagu. Dejstvo, da daje že ena sama bojna domobranska skupina take težave celotnemu tolovujskemu korpusu, nam daje poroštvo, da bo tudi ta zudnja komunistična formacija zapisana smrtil Od 26.3.1944 do 26. 3.1945 StiSku bojna skupina je te dni proslavila v znamenju bojev prvo obletnico svojega obstoju. Ko si; ob tem jubileju delu in žrtvovanja ozremo nu njeno delo, nas njeni in uspehi slovenskega domobranstva navdajajo s trdnim zaupanjem in vero, da čas rešitve slovenskemu ljudstvu izpod komunistične strahovlade nu zadnjem koščku naSe svete zemlje ni več daleč. Bojna skupina je bila formirana 26. marca 1944 po večini iz preživelih turjaških borcev in iz borcev stotniku Cerkvenika, skoraj izključno borcev vaških straž, že do tukrut prekaljenih v neštevilnih borbah. Pbdrcienu je bila poveljstvu majorja Križa. Poveljstvo je določilo le dober teden, Odkar sem padel, z rami hodim, vas vodim, ne puščam vas same. Ne hodile do moje jame, saj ni me tam! Težko je bili sam! Oh, z vami vsako noč, z vami vsaki dan, hodim, vas vodim, ne morem vas pustiti same — vaš desetar. Pošto j! PaziU Izgine... V' grmovju nekaj lezi. Poleg mene mitraljez zasika. V grmovju krik, tolpa v beg, črni se sneg, grgranje mrtvo ... Skočim tja: v obraz neznan rdeča zvezda sije, oči osteklenele, mrtev partizan. Cez polja, čez v asi nazaj samotna pot nas vodi, pred nami kakor duh nekdo hodi. Mesec srebrni sveti, zvezde so kakor cveti, na nebu samoten oblak blodi. v NASA KULTURA ŽIVI v , Ivvten. tvvvua AvC&vvt /M-v-vvvac, at ^ <^evvvto' fta Se dež bo na noč,« je pomislil Cena in vstal. Voda nekje spodaj je zamolklo klokala kakor da jo duši. Kruvji zvonci so se oglašali iz senc in nekaj živali je odšlo gasit žejo. Voda se jim je odcejala iz slinastih gobcev in v drobnih, svetlih curkih padala nazaj. Cena se je razgledoval po nebu in ugibal. Bilo mu je dolgčas do obupa. Samota in trudnost še nikdar nista tako jiritiskala nanj. In zdaj še ta soparna teža, ki je visela nad dolino kakor svinčena plošča. Odšel je h kravam in jih čohal med rogovi. Nemo in leno so gledale vanj, kakor da iščejo vzroka za njegovo dobroto. Hrepenel je po človeku, s katerim bi se mogel razgovoriti in prebiti večer. Nocoj se je bal noči. Misli na preteklost so se stekale od vseh koncev, se sprelivale in se vrtinčile v tej dremavosti kakor vrtinci v skritem tolmunu, ki s svojo temno modrino kar vleče na dno. Rad bi stresel z ramen kar ga je tiščalo, toda nevidne roke so ga stiskale, da si ni znal pomagati. Spodvito stopalo se mu je režalo v obraz, nepopravljivo dejstvo ga je prepričevalo, da ima življenje svoje muhe, ki se jim je treba vdati. Večerilo se je, ko je stopil v kočo in užgal na kaminu ogenj. Pristavil je lonec z vodo in spet odšel pred vrata. Nikjer ni imel obstanka. V koči se mu je zdelo pusto, dišalo je po sesirjenem mleku in preležanem senu. »Cenaaa!« »Kaj?« »Gor pridi.« »Pepca je,< je koj uganil in se zagnal v breg. Kar vesel je bil, da so ga klicali. Odleglo mu je, kakor da je čakal samo na ta klic. Izmikal se je sicer ljudem, toda nocoj je hrepenel po družbi, po ljudeh, s katerimi je nekoč živel, po obrazih, ki so spokojnejši od njegovega in po toplem razgovoru. Rad je imel živino, toda z njo se ni mogel meniti. Tolkel je s palico po kamenju in metal pohabljeno nogo na stran. 2e dobro leto je tako hodil, a vendar mu je bilo vsak dan sproti hudo, kakor da bi šele včeraj prišel iz bolnišnice. Rad bi stopil naravnost, toda noga se je sama od sebe zvila, nerodno zamotovilila in kakor mrtva udarila ob tla. Vedel je, do smrti bo tako in nikoli drugače. »Cenaaa — Cenaaa!« >2e grem. Saj veš, da —« Hitro je utrgal besedo in stisnil ustnice. Saj morajo vedeti, da bi bil že na vrhu, ko bi bil zdrav. Po poti navzdol mu je nekdo prihajal naproti. Ugibal je in napenjal oči, toda le to je mogel spoznati, da je ženska. >Se je mar kaj zgodilo, da se jim tako mudi?« se je ustrašil in skušal hitreje stopiti. Postajalo mu je vroče, da je snel klobuk. 2enska je stekla. Cena je obstal in buljil vanjo. Brez rute je bila, zasopla in s culo v rokah. Cenetu so se zatresle roke. Trdo je stisnil palico in nenadoma ga je napolnila grenkoba, ki se je celo poletje stekala vanj. »Maričkal« Motoglav se je obrnil, zadel s pokvarjeno nogo v štor. da je zaječal od bolečine in odšel nazaj. Nekoč je mislil, da ji bo pal pred noge, če bi prišla za njim, še danes je sanjal tako, zdaj pa ji ni mogel stopiti za korak naproti. Nebo nad Triglavom je gorelo od bliskov. >Ce—naa!« Njen glas je kriknil v soparni večer kakor bokanje obstre-Ijene srne. >Ce—naa!« Ustavil se je in strmel vanjo. Počasi je stopala proti njemu, •solze so ji tekle po Jicih in drhtela je od joka, da se je culica stresala. Gledal je njene prepotene lase in zaprašene čevlje. Nato je s palico pokazal na svojo spodvito stopalo in tiho rekel: »Ne inore biti drugače, vem. Saj sem prišel do spoznanja.« »Zato sem prišla. Grešila sem in naredila sem pokoro. Ljubiti bi te morala po nesreči še bolj, pa sem se odvrnila od tebe. Odpusti, Cena!« »Tomaž je zdrav. Z njim pojdi. Odpustil sem ti že davno, le pozabiti te še moram. Potem se bom vrnil.« »Cena. ali res ne more biti več kakor nekoč?« Bruhnila je v jok, da se ji je stresalo celo telo. »Saj sem še taka kakor ob tebi,« je hlipala in tiščala robec na oči. Zdaj ga je zmagalo. V grlu ga je tiščalo. Nerodno je stopil proti njej in jo prijel za roke. »Marička!« Pogledala ga je s solznimi očmi. S tresočo se roko ji je počesal preprotene lase s čela in ji tiho rekel: »Pojdiva. Pristavil -eni vodo za žgance. Gotovo že vre. Skupaj bova večerjala, nato boš šla na Veliko Poljano, Marička!« Pred kočo so mukale krave in ga klicale. »Rozko in lisko sem navadil na sol in me čakata.« Nasmehnil se je. Sla sta navzdol in se gledala. Nebo se je kopalo v bliskavici »Dež bo.« je rekla Marička spokojno. Ne bo ga.< je veselo dejal Cena. »Soparica izgoreva in proti jutru bo rosa. To je bliskavica. Pride in mine in jutri bo spet sonce, kakor pri nama.« Marička se je nasmehnila in pred njim stopila v kočo. Izpod strehe se je vzdigoval dim in se zgubljal v smrekovje. Skoz odprta vratu je dišalo po domačnosti in vdanosti Cena je žvižgal. Jč£atxča>ijev ,,ta huxt" To vam je liček. Tako navihanega težko dobite. Hvala Bogu, da ima starejšega brata — pravimo mu »vitez Jurij« — ki čuva nad njim ko skrbni oče. Res je »vitez Jurij« v olikani družbi neroden in se ne zna vesti. Kolikokrat so ga dekleta že ozmerjala in ga bodo še morala, ker ne kaže nobenih znakov poboljSanja. Je pač starinski Podgorec. Spoznaš ga po palčki, ki jo nosi zataknjeno tik ob šivu v desnem škornju; »ta malega« Klančarja pa po kapi, ki jo nosi v razliko od drugih na levi strani in je prava »šnofeljca«. V starih časih je nosil italijansko brzostrelko na šest ognjev s pasom od bluze in, če je nanjo nataknil še bajonet — ojej, kdo se ga ne bi ustrašil! Poprej mu je trda predla. Posebno za časa »vladanja« in »naredževanja« desetarja »hop-hop-hop«. Tako smo mu rekli, ker je za vsakim poveljem dostavil dvakrat ali trikrat »hop«. Na primer: »Na mir, hop, hop; na levo poglej in se obrni, hop, hop, hop.« Koliko bridkih ur so mu prizadejali ti škratje. Skrivali so mu čevlje, lovili bolhe in jih nosili pod njegovo odejo. (Zdaj veste, čemu moram zamolčati njegovo pravo ime.) Klančarjev je bil glavni krivec. Ko je bilo kaj narobe, ga je že poklical in: jutri se javi na raport. Fant je naslanjal glavo na roki in vso noč »gruntal«. Pri raportu je vedno dobro zvozil. Je imel srečo. Vsaka stvar na tem božjem svetu ima svoj konec. Tako je tudi Klančarjev končal šolanje pri »hop-hop«. Izpričevala pa ni dobil. E, bo že, ker še žive očividci, ki so ga videli tekati od grma do grma. skakati čez jarke, čistiti čevlje in orožje in Bog vedi kaj še, skratka: opravljati službo in dolžnost »unterpucfleka«. Tak, šele zdaj je posial Klančarjev pravo seme. To ti je hla-čal in racal po mestu, da bi se vse iskrilo, če bi se kaj imelo. Bil je tako vztrajen, da so se mu izpolnile vse želje, le ena ne: škornje ni mogel nikjer dobiti. Saj ni res, dobil bi jih že zdavnaj lahko, a vsi so mu bili preveliki. Rabil jih je samo zato, da bi v nje vtaknil palčko, kakor »vitez Jurij«. Kratko in malo: postal je krasen fant, a kaj, ko pa je vsa dekleta — sovražil iz globine srca. Vabile so ga: Mimi, Mira, Iva, Slavka, Pepca, Ančka, a njemu te prošnje niso nič zalegle. Tudi z darili se mu niso mogle prikupiti. Vztrajal je pri svojem: vsa šentjernejska dekleta bom skupaj pobral, jih v žakelj zavezal, za četo poslal! (Teste dekleta, tole vam svetujem: pustite ga pri miru in se ne vtikajte v njegove muhe, če no vam jo bo zagodel. Posebno ve, jezikave, se pazite.) Neko noč smo šli na rdeče. Vodil je »vitez Jurij«. »Taj majčken« je hlačal zadaj in se držal »smrkavca« Tončka. Bila sta neločljiva prijatelja. Vedno sta racala skupaj, včasih daleč za drugimi. Tako sta imela priložnost za — učenje. Učila sta se nemško. Prvo lekcijo sta si hitro »noter vtisnila«: »Mačka miša fres-sen, po dolini laufcn, rep u luft trngcn.« V drugi je bilo že »es-sen«: »Jaz. petelina essen, ti mačka fressen, Boričevee iz škafa / roko essen, Slavka rada melšpajz fressen, tele mleko trinken.« Zagledata kmečko ženico. >llej, mati, etwas zu, zu tako. no, saj zastopite, no trinken. Tisto, ki na Berg u luft raste. Kaj nas tako gledate? Midva dajč kruh drhausen in putrh nagibe). Hej, Dolfck, počakaj en biskel.c ln so se se sporazumeli. Šli so naprej. »Ah, pobje, nič ne bo danes, nič,« je potožil Klančarjev, Tisti hip je že zavpil: »Ho-op. ga že imamo!« Dvignil je zajca. Pa kašnega. »Gorak je še, gorak,« so ugotuvljali po vrsti. Dober bo za pretopiti.« »2e, a crknjenega ne bo nihče maral.« »Ustrelimo ga, ustrelimo! To bo kupčija!« Prvi je ustrelil Klančarjev. Samo meter stran. Drugi Matja-vec. Ni zadel. Pograjca je ujezilo. Nastavil mu je puško med rebra: »Boš hin ali ne!«, in sprožil. Pa so ga. zajca so ustrelili. Stric so ga pogledali, poteškali, ga pretipali in ugotovili, da je še gorak. »Včasih sem bil lovec. Zdaj že dolgo nisem ničesar dobil, pa mi ta zajček kar diši.« »Stric,< se je muzul Znider; >tako velikega ne dobite zlepa. Komaj smo ga obkolili in ustrelili. Veste kaj, za štiri klobase bomo naredili. < »No, naj bo, ker ste fest fantje.« V pisarni je Klančarjev nalagal »angeljčka Jožeka, da so, enega potolkli, kar je Jože kot vestni »kompaničato« takoj zapisal v poročilo: v boju dne tegu in tega je tam in tam padel en nasprotnik. Lastnih izgub nismo utrpeli. Le škoda, da je zahteval nadporočnik od »viteza Jurija« dokumente padlega. Da bi mu vsaj uho odrezal!« je vzdihnil in se nasmejal. Klančarjev »ta mal« pa je le jedel klobase. —čič—ne. i TRDOVRATNI LJUBLJANSKI FIRBEC Konec« udarnih domobranskih bataljonov? Snoj Vladimir, sekretar 2KM I. SOB končuje svoje porodilo z dne 14. avgusta 1944 s sledečimi besedami: »Sedaj so borbe na dnevnem redu. posebno v dolini Krke so izpadi sovražnika 12 postojank že nekaj vsakdanjega. Zlasti rogovilt tod neki »junšni bataljon« lačnih in raztrganih švabobransklh banditov. Res, da so parkrat presenetili nekatere edinlce NOV, sicer pa bomo tudi temu divjanju belih kmalu napravm konec.« Tovariš sekretar menda pri tem misli na Memčamnov udarni bataljon, ki je prav v Žužemberku žel svoje največje zmage. Splošno je znano in komunisti tudi sami priznavajo, da so Jim prav domobranski udarni bataljoni najbolj napoti ln ob sami besedi •udarni« Je že marsikateremu komunistu postalo slabo. Da pa se to ne bi več dogajalo, so komunistični voditelji sedaj prepovedali izgovarjati besedo »udarni«j pač pa Jih smejo imenovati le »bataljone«. — Potemtakem za tolovaje domobranski udarni bataljoni sploh več ne obstajajo, ker so jun s to prepovedjo komunisti »napravili konec«, kot je že avgusta meseca prerokoval tov. Snoj Vladimir. Jasno pa je, da niso s tem naše zmage nič manjše, pa naj jih Izvojujejo »udarni bataljoni« ali pa samo »bataljoni«. Tega si pa res ne želimo. Komunisti so z novim letom začeli izdajati nov časopis »Novice«, ki naj bi bil glasilo O F za Dolenjsko m Notranjsko. V uvodnem članku prve Številke, ki je izšla 2S. januarja, so naznačeni vzroki, zakaj je list začel izhajati. Konča pa se uvodnik takole: »Novice — glas ljudstva, gredo med vas z eno samo veliko željo, da vam bodo kmalu naznanile prihod tistih velikih, lepih in srečnih dni. kakršne ie preživljajo osvobojen; Belgrad. Sofija in Varšava«. — Takih »srečnih, velikih in lepih« dni, kot Jih doživljajo Belgrad. Sofija ln Varšava, si pa prav gotovo ne želimo preveč. Celo marsikak OFar ali ljubitelj »osvobodilcev« se danes popraska za ušesom, ko sliši, kaj boljševiki počenjajo v osvobojenih krajih in si tudi on misli: »Nak. kaj takega si pa tudi jaz ne želim.« Najvažnejša Je mobilizacija. Dan za dnem komunisti doživljajo poraze. Vsak dan jim prinaša nove težave, ker naše domobranske edi-mee ne poznajo počitka pri uničevanju komunistične golazni. Včasih si komunistom ni bilo treba beliti glave, če Je kje obležalo na desetine partizanskih borcev, saj so pač vedeli, da bodo na njihovo mesto prišli drugi Dolenjci. Primorci ali Gorenjci, kateri so še verjeli njihovim leptm in vabljivim besedam, ali pa so jih prisilno odvajali s seboj. Ko pa Je tam zmanjkalo ljudi, s katerimi bi mašili vrzeli, ki so nastajale v številnih komunističnih porazih. so se vrgli na Štajersko. Kazali so ljudem »osvobojeno« ozemlje na Dolenjskem in vse dobrote, ki jih tamkajšnji prebivalci uživajo pod komunistično oblastjo, m ki čakajo tudi nje. ako se priključijo tolovajskim tolpam. A ko so Štajerci prešli Savo. so videli, kakšna Je »svoboda« pn komunistih, in kolikšno je njihovo »svobodno« ozemlje. Mnogo Jih je padio v vsakodnevnih borbah, še več pa Je spoznalo pravočasno cilje komunizma in ušlo. Ko smo domobranci ustanovili nove postojanke ob cesti Novo mesto—LJubljana je bila s tem odrezana komunistom žila za pritok novih moči s Štajerske. Toda porazov s tem še ni bilo konec, moštva Je vedno manj. toda kje dobiti tako potrebnih rezerv? Zato ni čudno, če si komunistični voditelji danes belijo glave, kje bi dobil! ljudi ln pošiljajo svojim zaupnikom v raznih krajih prošnje, naj mobilizirajo. Tako Je pisal Okrožni Komitet KPS Kozje, to se nahaja nekje na »svobodnem« ozemlju Dolenjske, dne 29. L 1943 tovarišu Marjanu, ki se mudi Se onstran Save, tole: »Najvažnejša naloga Je danes mobilizacija. Kolikor Je možno, se poveži tam s kakšno edinlco in z njeno pomočjo mobiliziraj. Na vsakem sestanku z ljudmi govori o potrebi tega, da danes vsak služi v narodnoosvobodilni vojski. — Nadalje Je treba napovedati naj-ostrejši boj skrivaštvu, kot izdajalskemu početju ln pa kot nevarnosti za osebno varnost in lastnino. Ljudem moraš prikazovati, da bo vsak. ki se odteguje vojni službi, odgovarjal pred ljudskim sodiščem, ki bo najstrožje sodilo. in pa, da Je njihova dolžnost, boriti se proti skrivačem, če se hočejo zavarovati pred roparskim) tolpami. Vsakdo, ki podpira skrt-vaštvo. bo odgovarjal tudi kot izdajalec.« »Najvažnejša naloga Je mobilizacija«. Ce ne moreš zlepa, poskusi z grožnjami, ker komunistični gospodje vendar ne bodo radi neumnih butic, ki nočejo v brigade. Izgubili glave. Ne vemo, kako se bo tovarišu kaj posrečila mobilizacija sedaj, ko ljudje že vedo. kaj Je cilj »osvobodilnega boja« in kam vse to vodL Vemo pa, da komunistov ne bodo rešile pred porazom nlkake prošnje, pa naj bodo še tako proseče in nujne. To pa drži. Komunisti po svojih časopisih navadno lažejo. Včasih pa tudi povedo kakšno, ki prav resno drži. Tako so napisali v »Naši vojski« z dne 14. novembra 1944 takole: »Parti- zani so živeli od žrtev svojega ljudstvi«. Kamor koli so naši partizani orlsll v vasi, takoj so v pečeh zagoreli ognji in povsod so so pristavili lonci. Lakota partizanov, ki Je Izvirala i/, težkih naporov Je bila splošno znan« ln boljših Jedcev, kakor so btll partizani, svet še nI poznal.« — Pa naj kdo reče, da ne povedo včasih po pravici ln resnlct. Mobilizirati so ga hoteli. Bog Je poslal na zemljo slovensko s padalom sv. Alojzij«, da bi se prepričal, kakšen je resničen položaj, ker so prihajala v nebesa tako nasprotujoča se poročila. V nebesih čakajo, a sv. Alojzija nI in ni bilo. Po si misli Bog: »Metuzalema bom poslal. Ta Je že 900 let star ln ga nihče ne bo mogel zavesti v kakšne zmote ln tudi nihče mu ne bo ničesar storil«. — Res se spusti Metuzalem po lestvi na zemljo, poleg pa Je imel vrv z zvoncem, za katero bi potegnil, če bi bil v nevarnosti na zemlji. Komaj Je dosegel zemljo, že je v nebesih zazvonil zvonček. Radovedni, kaj Je, ga nebeščanl hitro potegnejo kvišku. Ves zasopljen in preplašen Jim Metuzalem Izdavi: »Tako naglo sem pozvonil zato, ker sem prišel na zemljo ravno v Bell Krajini. Komaj so me zagledali, te so me hoteli — mobilizirati. Pa sem Jim rajši ušel v nebesa.« Aktivistke se Izmikajo. Anica, sekretarka OOOF Žužemberk, se pritožuje: »Dolenjski odred je naprosil, naj bi nabrale nekaj nogavic in perila. Pužva pravi, da ne gre. da nI čas za to, da naj počakamo. Velike težkoče Imam tudi z ostalimi tovarlšlcaml. vsako delo ml odpovejo.« Potem nI čudno, če ljudje nočejo sodelovati s komunisti, ko vidijo, da tudi njihove aktivistke niso nič kaj pri volji, da bi delale. Ix načelnika se norčujejo. »Ko Je Imel tov. načelnik NZ sestanek v Sadinjl vasi. so se po končanem sestanku, kakor se je opazilo, za njim spakovale ženske in delale norca. Možno je, da so ženske že prej vedele za to. da pridejo švabobrancl ln Je to posmehovanje izviralo iz tega.« — Takole Je pisal okrajni odbor OF 2užemberk Informacljskopropagand-nemu odseku Novo mesto. — Komunisti bi se ne smeli Jeziti, saj vedno pravijo, da Je zagotovljena »svoboda izražanja«. Zanimiva komunistična konferenca. Vodja obveščevalnega oddelka Pokrajinske Izpostave ONZ za severno Primorsko takole pravt v tvojem poročilu: »V vasi G. so imele Okrožne In Okrajne ZNS tridnevno konferenco. Bilo Je prisotnih 70 tovarišlc, ki so Imele vsega na razpolago (kosilo ln večerjo s prlkuho. vino in sadje), medtem ko ao tovariši, ki so stra-till, dobivali le čisto Juho. Ta okolnoat Je vzbudila med prebivalstvom nejevoljo, prav tako pa Je tudi razposajeno vedenje ln (mm-kanje ozlovoljllo domačine, ki so se Izražali, da Jim na tisoče belogardlstlčnlh letakov ne ubije tako morale, kot pa tako početje tovarišlc na konferenci.« — Besede komunističnega obveščevalca same dovolj Jasno govore, kakšna je bila ta »konferenca«. •Bom Sel pa k ta belim!« Ljudje v Bell Krajini strašno obupujejo pod komunističnim terorjem V svoji obupanosU si upajo komunistom odkrito zabrusiti nazaj. Ce pridejo ropat, Jim navadno pravijo: »Ce ml boste zopet pokradli. bom šel pa kar k ta belim«, ali: »Bo šel pa moj sin k ta belim.« — Pravijo, da take grožnje zaležejo ln da tudi ljudem zaradi njih ne napravijo nič več. Trliškl domobranci čistijo. Zaseda tržlškth domobrancev Je naletela na tolovajsko zasedo in ubila 4 tolovaje ter terenko Zobec Marto Iz St. Ruperta. Med ubitimi sta najbolj znana Kutnar Franc iz St. Ruperta, ki Je bil tudi član gospodarskega odseka za novomeško okrožje m tov. Josip Kremžar, tudi iz St. Ruperta, ki je imel neko funkcijo prt poveljniku NZ. — Se Istega dne Je prišla neka kmečka ženica k tem domobrancem in Jim dejala: »Samo Bog vam lahko povrne to dobroto, tako dobro delo ste napravili, ko ste obračunali s temi hudiči, ki so nas stalno samo strahovali in kradli. — Naslednjo noč so domobranci 35. čete dobili v roke tri terence m eno terenko. Razvila se Je sicer kratka a huda borba, v kateri sta bila dva terenca ubita, eden je pobegnil, tolovaj ka pa je bila ujeta. Čudno, da se tov. Mikut nI pritožil. Prebiram najnovejšo komunistično pesmarico, ki vsebuje nekaj skrajno nerodnih prevodov sovjetskih, ameriških ln angleških pesmi. Zanimala vas bo morda »Angleška himna« (God Save The King). Varuj nam kralja bog, dolgo nam naj živi, varuj ga bog. Naj z zmagovitostjo ln plemenitostjo dolgo nam vlada kralj, varuj ga bogi (Carey.) Da Imajo Angleži tako »lepo« himno, pa res nismo vedeli. Čudno pa se nam najbolj zdi, da se tov. Metod Mlkuž. ki se vedno tako samozavestno Imenuje »zavednega katoliškega duhovnika«, ne pritoži prt komunistični komandi. ki pusti pisati besedo Bog z malo začetnico. Saj če bi morda to enkrat napisali, bi Jim še oprostili, češ: Dela Imajo veliko, pa so napravili napako) Da pa so v teh par vrsticah trikrat pisali besedo Bog z malo začetnico, je jasno, da je bilo to nameravano, kar pa Je spet eden številnih dokazov, da Je OF komunistična. Kaj pa komunistu pomeni Bog, predobro vemo lz številnih nazornih dokazov pri nas. Obletnica image na Juvorovlcl. Marca Jo minilo leto dni, kar so novomeški domobranci zabeležili eno najlepših svoji zmag — znamenito zmagoslavno bilko na Jnvorovlcl, v kateri Je v kratki komaj polurni borbi padlo 1(14 komunistov. Ta uspeli Je So pomembnejši, čo upoštevamo, da so bili komunisti v tem času še sorazmerno zelo močni In da je bil to eden prvih večjih pohodov šele pred par mesccl ustanovljene domobranske vojske. Kljub vrsti poznejših večjih domobranskih zmog pri Žužemberku, Šmarju, Čatežu, Kočevju ln drugod bitka na Javorovicl nI Izgubila svojega velikega pomena, kajti prav ti prvi uspehi »o domo-branstvu polotili trdne temelje, v nas samih ln v civilnem prebivalstvu pa so utrdili prepričanje, da bomo domobranci kljub podlemu izdajstvu lladogltevccv kos nulogl, katero smo si zastavili — uničenju komunizma. To bo pa vojskal Domobranec, ki so mu Je posrečilo zbežali iz komunističnega rajji v Bell Krajini, Je vedel povedati marsikaj zanimivega. Komunisti so ga bil! ujeli In ga odgnali v Črnomelj, kjer Je prISel pred sodišče. Ze prej pa so mu slekli njegovo dobro uniformo In mu dali drugo tudi domobransko, vendar staro ln vso ruztrgano, ter ga fotografirali. Dodelili so ga v »dopolnilni bataljon«, ki je štel 20 ljudi, po večini starčkov, ki so v eni roki držali puško, z drugo pu »o se opirali na palico. Tam io se vežball In ne •gradili v nove vojake ln državljane« z vsakodnevnimi političnimi urami. — l.judje ne »mejo brez dovolilnice niti I« ene vasi v drugo, ker se komunisti bojijo, da bi se tako zvedelo, kakšen Je položaj drugje ln ne bi mogli več držati ljudstva na vajetih. Kogur dobilo brez dovoljenja, ga takoj ženejo pred sodišče. »O, zaljubljene metliške SKOJ-evkel« - Se nekaj zanimivih vrstlo Iz plsina lz Bele Krajine: »Nekoč pod Jugoslavijo io psi nosili svitlnje (znamke), temu podobno nosijo belokranjske SKOJ-arice ln žene AFZ (pločevinaste tablice z rdečo zvezdo ln Titovo podobo). Ce se katera od nas temu smeje, gre 3 mesece na zasliševanje. Najbolj Jim Je gorko, če so stnejetno, pravijo, da imamo zveze z belčki In da nekaj pričakujemo. O, zaljubljeno metliške SKOJ-evke. držita se ponosne, »aj sta lahko, ker Je izjavil neki inštruktor oficirske šole, da Jo v Metliki 10» punc, in da Je od teh s poštenih po 80 let starih. V DragumlJI vasi Ja Imenitno, tam so kranjski Janezi ženijo In poročajo kar za tri mesece, čeprav Imajo ženo in dva otroka. Se bolj imenitno pa Jo v Črnomlju, tam delajo na veliko bale (plese). Tamkaj gredo punce rade zato, ker Jo dovolj prijaznih zlatih rokavov. Naši belokranjski župniki Jamrajo, s čim bodo IU pred oltar, ker Jim hočejo oficirji vse plašče olupiti.« Brez volje so. Komunistični voditelji se sil* no trudijo, da bi z raznimi kampanjami ln po-llUčnlmi urami poživili svoje obupano moštvo. Koliko Imajo prt tem uspeha, nam zelo Jasno pove sekretar SKOJ-a Dolomitskega odreda v svojem poročilu: »Vsak večer hodijo SKOJ-evcl na akcije z ostalimi tovariši, žal ml Je le, da vse izgleda tako prisiljeno, da se vse ne vrši z veseljem 1b zadovoljstvom, z nekim mladostnim elanom. Skoraj v vseh vidim le starce, brez volje, brez življenja In mladosti.« — In te besede veljajo SKOJ-cvcem, mladim članom komunistične organizacije. Kako bi se tovariš sekretar neki moral pritožiti čez ostalo borce? Pa pravijo, da se »osvobojeno ozemlje« tiri. Se pred nedavnim Je nek preveč navdušen pisec v rdečem časopisu zagotavljal, da se od komunistov osvobojeno ozemlje v Sloveniji neprestano tlrt. Pa kot lahko ugotovimo sami. Je povsem obratno. Danes lahko brez nevarnosti sam potuješ v LJubljano preko Dolenjske, kar bi še pred nekaj meseci pomenilo pravo blaznost. In na Trebelnem. koder so se komunisti stalno zadrževali ln so domobranci ob vsaki akciji naleteli nanje, se komunisti že od božiča sem niso pojavili. Prebivalstvo je zopet z veseljem prijelo za delo. Kako se Je najbolj zagrizena protlkomunl-stična vas »spreobrnila«. V neki vasi Suhe Krajine — imena lz previdnosti ne objavimo — komunisti nikogar niso mogli spraviti na svoje mitinge. Prigovarjali so ln vabili, a vse zastonj. V tej ln oni hiši je kdo morda obljubil, da bo prišel, pa še tega potem nI bilo. Ko so pa komunisti požgali Hlnje. so se ljudje v tej vasi ustrašili, da ne bi tudi z njimi tako naredili kot so s Hlnjaml, če bodo še naprej bojkotirali komunistične prireditve. Ko so kmalu potem komunisti zopet vabili na miting, so va-ščanl — prav za prav vaščanke, ker moški so vsi pri domobrancih — sklenile takole: Dekleta ln mlajše žene naj se -poskrijejo, stare pa naj vse gredo na miting in naj živahno pritrjujejo govornikom. Na mitingu Je bilo treba Izvoliti nek! odbor. Na vprašanje, koga predlagajo v odbor, so ženske vse vprek odgovarjale: »Mene vpišite! — Jaz grem v odbori — Vse nas vpišite! Vse bomo odbornlce!« — In komunisti so bili slino zadovoljni, ker se Je zagrizena »bela« vas kar čez noč spremenila v »rdečo«. Lakota v Bell Krajini. Komunisti so že Itak revno Belo Krajino tako lzmozgall, da ljudstvo grozno strada. Prav nič več nima Jesti. Da Jim ljudje od lakote ne umirajo, so bili komunisti prisiljeni uvesti za sestradance kuhinje, kjer Jim delijo hrano. V Črnomlju Imajo 18 takih kuhinj, v katerih kuhajo za ljudi repo ln korenje brez soli ln brez zabele. »Primorske žene na svoji drugI konferenci«. Pod tem naslovom Je v »Ljudski pravici« z dne 3. marca 1945 Izšel daljši članek, v katerem Je poudarjeno bratstvo in ljubezen med Italijanskimi In slovenskimi »svobodoljubnimi« ženami. Na tej konferenci so zbirali tudi zlato za hrabro »Jugoslovansko vojsko«. Takole Je zoplsano: »Nii miz! hc blešči zlato, vedno več ga Je. Fn-Slsil ko hoteli, tla dajemo zlatnino za njihovo vojsko. Poskrbelo imo ga. Danes ga damo naSI vojski « To mora biti pn resno navdušenje, če si vfernj dni zlato enemu, danes pa dru2Cjnu. Štajerci so Jim odveč. Iz Črnomlja Je prISla vest, tla komunisti tam tarnajo, češ dn so ga močno polomili, ker so Štajerce mobilizirali In Jih privlekli no Kranjsko. Ti ljudje so Jim zdaj za samo nadlego. Knmo JamrnJo in si želijo domov ter ISčeJo priložnost, knko bi ušli. Med moštvom ustvnrjnjo nernzpoloženje in Sirijo nezadovoljstvo. Stari komunisti Imajo veliko, veliko dela, ko morujo povsod paziti nanje in Jih utražltl, tln ne uidejo. »Zadnja krava bo Sla Iz hleva!« V začetku decembra Jo Imel dr. Mnrjan nrecelj v Poljn-nnh govor, v katerem je poudaril tole: »Bliža se čas, ko se bo moralo odločiti, ali bomo sadove svojega triletnega osvobodilnega boja ohranili ali ne. Zn to končno borbo mora vsak žrtvovati vse. Morala bo Iti zadnja krava lz hleva, zadnje žito iz kaftče ln zadnji krompir Iz kleti. Tud! semensko žito ln krompir boste ■norall žrtvovati, če hočete, da zmagamo.« — Lepa tolažba! Kljub vsem naporom le malo dobijo. Čimbolj si komunisti prizadevajo, da bi čim več živil natopiti! po njim dostopnih vaseh, tem bolj Ijudji- živila skrivajo. Pred kakim tednom Je prišel ukaz. da mora semlfika občina dati za NOV aooo kg žita. Kljub vsemu prizadevanju odgovornih funkcionarjev so ga z veliko mujo spravili skupaj le G00 kg. Lastna ocena. Tov. Magollč Ivanka, sekretarka OOOF, St. Vid, Je menda Ljubljančanka, Pri komunistih Je v navadi, dn dajo komunistični funkcionar)! v svojih mesečnih poročilih delu tud! svojo lastno oceno. Ce vas morda zanima. za kakšno se Ima ta tovarlšlca, pa poslušajte njeno mnenje o sebi: »Mojc slabe lastnost! so: bojazen pred vlSJIm forumom, spuščam se v drobnarije, sem razburljiva. Dobre lastnosti so: sem samoiniciativna, tovarlška, predana In disciplinirana- Zanimivo. kaJneT Seved.i Je priznanja vredno, da Je tov. sploh priznala svoje napake. Le škoda, dn lastna Izjava prepogosto, lahko rečemo vedno, celo pri nnjbollšlh ljudeh ne odgovarja resnici. Z gotovostjo smemo trdit! tud! pri tov. Ivank!, da Je »pozabila« na marsikatero svojo največjo napako In slabost, d« pa bi z vso upravičenostjo katero od navedenih dobrih lastnosti prav lahko črtala. »O, oče, le meni prepustite.« V Trebčl vas! pri Žužemberku Je bilo. Star očnnec Je sedel na peči In večerjal. Tolovaj, ves raztrgan, pre-mražen. pa močno mu Je krulilo v želodcu, pride v hišo. da si malo pogreje roke In telo. Vonj po dobro prlpravlienl Jedi se Je razširjal po hI« In tolovaj, ki le <5tt prejšnjega dne nI ničesar zoužll. se Je nemirno presedal po klopi. Končno Je pokleknil no klop. se oprliel peči ter neprestano upiral pogled v skledo, če bo morda zanj le kaj ostalo. Očanec. ki Je bil že sit In se Je silil z jedjo, pa nI hotel videti lačnega. Toda nazadnje se ga Je le usmilil ter mu dejal: »Morda bi tudi ti Jedel?« — »O. oče. le meni pustite to. saj že ves čos na to čakam « ln tolovaj Je kot bi mignil pospravil žgance In prežganko, saj Je nocoj enkrat po dolgem, dolgem času spet Jedel zabeljeno. Gotovo bo zmagal. Okr. odbor OF Žužemberk piše »Tekmovalni komisiji« svojo poročilo, kjer beremo: »Referent za gospodarstvo Je v času tekmovanja nabral 20.000 kg lita.« — Ker Je tako pridno pobiral kmetom žito. bo gotovo pri tekmovanju zmagal In si zaslužil kakšno odlikovanje ali vsaj pohvalo. No, to pa res nI nevarno. Edvard Kardelj pravi v »Ljudski pravici« takole: »Nobena stvar nI v teh dneh nevarnejša za uspeh naSe narodnoosvobodilne borbe, kakor vrtoglavica od uspehov.« — No. za to pa res tov. Kardelju nI treba skrbeti, da bi bili njegovi borci pijani ln vrtoglavi od uspehov. So pijani, so. a ne od espehov. temveč od neprestanega bežanja tn velikih porazov. Saj le ne pomnimo, kdaj so komunisti Imeli zadnji svoj uspeh. rlvMnn prebivalstvo Je z nami. Da niso to lame izmišljotine, ampak resnica, nam dokazuje tudi poročilo sekretarja SKOJ-a tovariša Branka lz Ljubljanske brigade: »Civilno prebivalstvo Je na našem sektorju belogardlstično usmerjeno, napram nam se zadriuje zelo rezervirano. Dogodil se Jc primer, da so domačini novodošle tovariše vabili na dom in Jim tam pripravljati razne priboUške, obenem pa Jih nagovarjali k dezertaciji. Radi tega smo morali tovarišem raztolmačitl. kakšen odnos morajo zavzeti do civilnega prebivalstva in kako naj postopajo v sllčnih primerih.« — To se pa čisto drugače sliši, kot pišejo v svojih časopisih. Domobranska patrola Iz Kostanjevice Je pred kratkim ujela v neki hiši dva tolovaja, ki sta se nv.sila predati. Prišla sta lz Starega trga ob Kolpi. Pripovedovala sta: »Tam ljudje že kar Javno nasprotujejo tolovajem. Kdor Je navdušen za OF. ne dobi od ljudi ničesar, dočlrn prisilnim moblllzlrancem na vse načine pomagajo. da Jim nI treba tako stradati.« Kultura ln prosveta to naša Je osveta. Med najhujšimi zločini, ki so bili plod divjanja komunistov pri nas ln drugod po svetu, so požigi šol In prosvetnih domov ter sploh uničevanje vsega, kar tin kakršen koli način spominja na kulturo in preteklost vsakega naroda Komunisti namreč vedo. da bodo prav nešolanl ln neolikani ljudje, po domače bi dejali, tepci, najprej nasedli komunističnim naukom ln geslom, s pomočjo katerih skušajo uresničiti svo- je cilje. Tako Je bilo tudi v Tržišču ln okolici. Komunisti so najprej požgali tržlško šolo, ob napadu konec maja lanskega leta pa poleg drugih poslopij tudi dvorano. Toda domobranci, ki so se spet vrnili v Tržišče, so začeli obnavljati vse, kar so komunisti uničili ali poškodovali; pokrili so požgano cerkev, uredili dvorano ln tako se je začelo polagoma prebujati prosvetno življenje v Mirenski dolini. A težava Je bila s šolo. Otroci doraščajo brez šole. leta teko. postali bodo gospodarji in gospodinje, a se ne bodo znali niti podpisati. Na vsak način Je bilo torej treba urediti šolo vsaj za najpotrebnejše. Težave so bile seveda s prostorom, ker so Italijani in še bolj komunisti najlepša poslopja v vasi požgali, težko pa Je dobiti sredstev za popravilo in primernih učnih moči. Spet so tukaj poprijeti domobranci, ki so si po geslu: Kultura ln prosveta. to naša Je osveta! — sami naložili to skrb. V Prosvetnem domu se Je le našel skromen kotiček, kjer bo m!adlnn Mlrenske doline v teh najtežjih časih slovenske zgodovine prejemala najpotrebnejše znanje ln pravo krščansko vzgojo. Domobranec prosvetnr tamkajšnje čete opravlja službo učitelja. Nad 240 ukaželjnih otrok obiskuje to šolo In to po večini taki, ki ne znajo niti pisati niti brati. Priglasilo se Jih je še več. a za enkrat primanjkuje prostora in učnih moči. Občudujemo in si stavljamo za zgled delavnost ln iniciativnost tržiških domobrancev, ki poleg svojega težavnega dela pri uničevanju komunistične zalege še vendar najdejo toliko časa, da med ljudstvo širijo prosveto in kulturo ter mu skušajo s tem olajšati težave sedanjih časov. Nov tip slovenskega kmeta. Ena izmed mnogih »novosti«, ki jih uvaja boljševiški red. Je tudi skupno gospodarstvo — kolektiv. Komunisti dokazujejo, da Je pri takem skupnem gospodarstvu kmetovo imetje varno pred raznimi izkoriščevalci, obdelovanje polja pa je temelji-tejše in lažje. V resnici pa Je tako »skupno gospodarstvo« komunistom pri srcu samo zato. ker posameznik ne more ničesar In v ničemer odločati, temveč odloča vse »ljudstvo«, kakor sami nazlvajo svojo tiranijo. Ker nekateri »politiki« pri nas še vedno trdijo. da Je tako samo v Rusiji, da pa pri nas kaj takega ni mogoče, jim danes prinašamo nekaj odstavkov iz »Ljudske pravice« z dne 3. marca t. 1., kt govorijo o »zadrulnem gospodarstvu«: »Sedaj prihaja čas, ko bomo morali vedno bolj poudarjati, da iz zadružnega gospodarjenja lahko raste ljudsko blagostanje in pravo trdno ljudsko gospodarstvo.« — »Nove ln velike naloge nas čakajo, kakršnih od prej nismo poznali in ki jih izvršimo lahko samo z zadružnim delom. To so, kako bomo prijeli za delo tam. kjer bo treba s skupnimi močmi obnoviti poljedelstvo v popolnoma opustošenih krajih. Veliko takih zemljišč Je prišlo sedaj iz rok tujcev pod »Upravo narodne imovine«. Skupno obdelovanje in skupno iivljenje na taki zemlji je za nas novo ln ne lahko rešljivo vprašanje.« — »Nt lahko uvajati novosti, in oblast, četudi ljudska, polaga ob takih primerih izpit, kjer mora dokazati, da ravna v skladu z željami ljudstva in ga vodi k zadovoljivemu gospodarskemu uspehu. Bodoče zadružništvo pa bo lahko uživalo tudi posebne podpore od strani države in privilegije (predpravlce) pri državnih kreditih, pri nabavljanju modernih strojev In na tržiščih.« — »Končno Je razlika med takim užitkom in lastninsko pravico v glavnem le ta. da človek, ki Je zemljo dobil, zemlje ne more prodati, pač pa Jo v polni meri lahko uživa, kakor d.i bi bil njen lastnik.« — Naša oblast ne bo vsiljevala ljudem svojih predlogov. Tudi v Beli Krajini jih nI, ampak Je le svetovala ljudem, kaj naj store.« — »Iz polje- wv delskih zadrug bo zrasel nov tip slovenskega kmeta, zadrugar, ki bo napredno in demokratično misleč človek in bo eden od najvažnejših ustvarjalcev praveea ljudskega gospodarstva in steber nove Jugoslavije.« Komunisti sami takoj v začetku povedo, da Je sedaj prišel čas, da začno poudarjati važnost skupnega gospodarstva. Previdno so torej začeli pripravljati slovenskega kmeta na to, da je bolj pametno, da ne obdelule svojega kosa zemlje sam. temveč naj se rajši poveže v »zadrugo« z drugimi vaščani. »Naša oblast seveda ne bo vsiljevala predlogov«, sicer še pravijo sedaj, a če bi prišlo res do komunistične oblasti. bi kaj hitro ta »svet« postal ukaz. Danes imenujejo še »zadružno gospodarstvo«, jutri ca bodo imenovali že s pravim imenom — kolhoz in sovhoz. Ni potrebno človeku veliko bistrosti uma, da spozna, kakšni so načrti komunističnih »gospodarskih strokovnjakov«; sami povedo v zadnjem odstavku prav jasno, ko pravijo, da hočejo ustvariti nov tip slovenskega kmeta, ki bi le garal kot najemnik in suženj na svoji lastni zemlji, ki seveda ne bi bila več njegova, ker bi se komunistični trinogi bali, da ga ne bi kdo »izkoriščal«. Toda slovenski kmet je prvi spoznal, kaj je komunizem in zato se bo na vse komunistične »zadruge« požvižgal, ker ve. da bo njegova zemlja le tedaj prosta izkoriščevalcev, ko bodo komunisti zginili z njegove grude. Živela KPS! — Suha Krajina! Samo kamenje. Iz hiš se še povsod kaže nepobeljeno kamenje ali skala. Hribi so sivozeleni: skale, med katerimi si iščejo svoj življenjski prostor šopi trave. Tu in tam, kjer je le malo več prostora. je stisnjena majhna njivica, ki se čudno ogleduje med samim kamnom. Se iz srede te se šopiri skala. Nekateri pravijo, da je tod Bog s prazno vrečo mlatil. Zares je skop svet. Ljudje tu so pa dobri, tako dobri kakor pšeničnl kruh. Poštenje je tu doma. Zdi se, da vedo ti ljudje prav zato ceniti življenje in njegove dobrine, ker se morajo za vsak košček rodovitne zemlje boriti s kamenjem. Sleherni pridelek morajo tako rekoč z nohti izpuliti iz zemlje. Pred menoj je majhna, običajna suhokra-jinska hiša. Pokončni tramovi pred njo so zvezani med seboj z drugimi, da se po njih vzpenja kolenčasta trta. Na levi strani se dotika hiše gnojišče, ki meji na drugi strani na hlev s skednjem. Hiša sama ima dokaj čudno lice. Okna so delno zabita z deskami, deloma pokrita s papirjem, pod njimi ležita malomarno umazani deski, polomljena klop se dolgočasi pred pragom. Veža! Razbit štedilnik, vodovodna pipa je zamašena. vrata za kmečko peč. ki leži razbita v hiši, so odprta, kljuke v vratih snete, vse zapuščeno. Hiša ima še komaj videz, da so tu stanovali včasih pošteni ljudje. Stopnice od Bog ve kje. miza in vrata leže križem po razbitih tleh, stara skrinja se razgleduje po počeni skledi, ki ji delajo družbo stare nogavice in metla. Okna so brez šip. Skozi vso hišo poje svojo pusto pesem prepih. Se nekaj! Zunaj se bere na hiši napis: Živela KPS! Sonce že kar peče. ker ga večno skalovje odbija na vse konce v kotlino, da ima človek občutek, kakor bi bil v kotlu. Sedim na vodnjaku. premišljam ljudi tn kraj, pa gledam sprehajajoče se kokoši. Naenkrat me iz premišljanja zdrami nenehno ihtenje. Ozrem se. Ob drevesu sloni naslonjena na roko dekle, ki se stresa v krčevitem joku. Joka na glas kakor otrok. Zdi se mi. da vedno glasneje. Ni je sram ljudi. Začudeno se oziram okoli, ker si ne znam pojasniti tega ihtenja. Dekle ne pove ničesar, ampak samo joče. Vojak, od tod doma, mi pojasnjuje: ZALOŽBA »LUČ« — LJUBLJANA ru/.pisuje tri nagrude za izviren slovenski roman uli povest: I. nagrada........ 30.000 lir II. nagrada........ 20.000 lir III. nagrada........ 10 000 lir 1. Delo moru obsegati vsaj deset tiskanih pol. 2. Dogajanje romana ali povesti naj bo zajeto iz življenja našega človeka. 3. Nagrajeni pisutelj dobi poleg nagrade še običajen pisateljski honorar po tiskovnih polah. S podelitvijo nagrade in pisateljskega honorarja so odkupljene vse uvtorske pravice. 4. Založba »Luč« si pridržuje pravico, da prve nagrade ne podeli, če nobeno delo po njeni presoji ne ustreza v obeh glavnih ozirih, to je oblikovno in vsebinsko. 5. Založba »Luč« je pripravljena odkupiti tudi nenagrajena dela, čc ji bodo ustrezala. 6. Cc bi založba »Luč« smatrala, da nobeno poslano delo ni vredno tudi ne druge ali tretje nagrade, bo natečaj podaljšala, vendar v tem primeru nima pravice že vposlanih del odkupiti. 7. Rokopisi nuj bodo tipkani v dveh izvodih in opremljeni z avtorjevo šifro. Ista šifra naj bo napisana na ovitku posebne, zalepljene kuverte, v kateri sami naj bo pa navedeno avtorjevo ime in naslov. 8. Rokopise sprejema založba »Luč do 1. julija 1945. ZALOŽBA »LUČ« — LJUBLJANA — Ble>weisova cesta 13/111. »BiH so doma v tej razdrti htšl. Mati je bila, pa dve hčeri. Pre pošteni so bili pa so jih komunisti izselili. V drugem kraju je nenadoma mati umrla. Sedaj je prišla starejša hči gledat, kak Jen je dom. V teh razvalinah je skrito njeno najdražje: njen dom. otroška leta. mladostni spomini, kmečka peč s tisočimi svojih skrivnosti, zibel, sploh vse življenje.* Dekle malo preneha z jokom, stopi v hlev. Se glasneje ihtenje prihaja iz pol priprtih vrat. Hlev je prazen, zapuščen. Od vseh kotov zeva puščoba. Skozi pajčevinasta okna se le redko prikrade žarek. Sram ga je razsvetliti oskrunjeni kraj. Nesrečnica se sunkoma vzpenja po stopnicah v hišo. Ne more vstopiti. Njen pogled, poln groze, zdrkne v dlani. To naj bo blagoslovljena očetova hiša! To domače ognjišče! Kamnu na cesti bi se zasmililo pošteno dekle, ljudem se ni. Zato so to napravili. Po takih junaštvih naj bo le povsod napis: Živeta KPS! Jo bo vsaj vsakdo preklel, kdor bo videl njeno delo. Branko K. Vojaški položaj na Dolenjskem se v dveh tednih pred veliko nočjo ni bistveno izpreme-nil. Glavnine komunističnih tolp VII. korpusa so morale kljub nekaterim poskusom ostati tam. kamor so jih potisnile enote domobraiv-skih udarnih skupin še letošnjo zimo. V praskah domobranskih oddelkov s konumisti in nekaterih enot ROA je padlo mnogo komunistov. V tem času se je predalo domobrancem v Žužemberku tudi več prisilnih mobillzirancev. Napad dveh komunističnih brigad v preteklem tednu na novoustanovljeno postojanko na Kal ori Ambrusu je stal komuniste mnogo krvi. a ni rodil niti najmanjšega uspeha. Tudi tu je padlo več desetin komunistov. Zaplenjenega je bilo tudi nekaj orožja. xn. brigada, ki je dobila po nedavnih krvavih porazih spet ojačenja, se je ponovno podala na nevarno pot preko dolenjske ceste na sever proti nemški meji. Spotoma je v noči od 25. na 26. marec spopadla . ta brigada z Mamovim tehniškim oddelkom. Spopad je trajal le malo časa. Bežeče tolovaje so zasledo-dovali naši tanki in oklepniki. Tolovaji so imeli več mrtvih m ranjenih. Razkropljeni banditi so se umaknili v smeri severa, kjer so takoj naslednje jutro naleteli na prednje oddelke neke ukrajinske divizije, ki je XII. brigado cri Sv. Križu in Moravčah spet temeljito namestila. Padlo je okrog 25 bandttov. med njimi bataljonski politkomisar. Zaplenjeno je bilo nekaj strojnic, večje število pušk m drugega materiala. Naslednji dan so se nadaljevale borbe z ostanki te m neke druge banditske skupine severno :n severozahodno od Čateža in Prim-skovega. Tudi tu so imeli komunisti večje število mrtvih m ranjenih. Radi tekočih akcij v zahodnem delu pokrajine in na Gorenjskem se je gorenjski tolovajski odred umaknil na Dolenjsko. Domobranske patrote so izvedele, da se nahaja nekje v bližini Moravč in na nemški strani, koder izsiljujejo tolovaji hrano m vino. Gorenjskemu odredu se je pridružila tudi neka druga tolovajska enota, ki je prišla iz Štajerske. Neka udarna domobranska skupina, ki je krenila iz svoje izhodiščne točke proti Straži in naorej proti Gorjancem, je na svojem pohodu presenetila pri Gornji Straži kurirsko pa-trolo Vil. korpusa in zaplenila pn tem mnogo dragocenega obveščevalnega in agitacijskega materiala. — Novomeški udarni bataljon je na višini pri Vrhu. vzhodno od Novega mesta, napadel neko banditsko skupino. Padlo je več tolovajev. Na begu so tolovaji pustili tudi sto Je kosilo. Zaplenjenega je bilo nekaj orožja. Nadaljnje plenjenje in izmozgavanie civilnega prebivalstva se nadaljuje- Tako plenita že dobrih 14 dni XV. in Gubčeva brigada na ozemlju jugovzhodno in vzhodno od Novega mesta. Stanje v Suhi Krajini postaja čedalje nevzdržne je- 3rigade se hranijo sedaj že s svežo zelenjavo razne vrste, medtem ko jim sanitetni referentje govore o skorbutu in drugih avita-nunoznih boleznih. 2ivina, ki Jo rekvirirajo na svojih pohodih s področja, kjer je še količkaj ostalo, služi pod pretvezo plemenskega izbora za štabe raznih brigad in divizij. Politkomisar j: so začeli z veliko agitacijo za preselitev družin na »svobodno« ozemlje. Tudi se je začelo šušljati med samimi tolovžji, da se bodo morale vse tolovajske sile povleči proti vzhodu. Teroristični napadi na naselja se nadaljujejo. Ziasti je omeniti zadnji tak napad na 2užemberk m vasi okrog. Letala so Rrišla v več valovih m zmetala na razne »vojaške« cilje večje število bomb, ki so prizadejale občutno škodo zlasti na kmečkih poslopjih. Mnoge od bomb so biie zažigalne. Močan zahodni veter je požare v Trebči vasi. Sadinji vasi in drugod razširil malone na vsa poslopja. Skoda, ki jo Je utrpelo nedolžno civilno prebivalstvo, Je velika. — Vojni poročevalec L. P. Patrola domobranske čete velikolaške bojne skupine Je na obhodu proti Smuki ujela namestnika poveljnika oziroma zdravnika 15. divizije Bon voja Jeleniča. V Lazinah pri Hinjab se je pred nedavnim pojavila italijanska komunistična brigada. V Hi-njah samih pa je 9. brigada. Tako so naši tolovaji zopet po letu dni skupaj v Suhi Krajini s tistimi, s katerimi so jf> "•" letih 1942 in i343 skupaj požigali in uničevali. V Skocjanu so istega dne pokopali žrtvi bombnega napada na Žužemberk: podnaredni- ka Jožeta Medicina in Jožefa Severjn. Pogrebne obrede je opravil škocjanski župnik, pevski zbor pa je zapel žalostlnko. Pogreb Je bil veličasten: ogromno število vencev je pričalo, kako sta bila padla domobranca priljubljena med ljudstvom, udeležba pa je dokazala, kako Skoc-jan čuti s protlkomunlstlčnlml borci. Od fantov se je poslovil poveljnik domobranske baterije, v svojem govoru Je poudarjal vrednost žrtev, ki jih je doprinesla škocjanska fara v boju proti komunizmu. V skupnem grobu počiva zdaj tu že 50 fantov iz škocjanske fare. Na našem ozemlju se čestokrat dogodi, da strmoglavijo angloamerlškn strahovalna letala. Tako je na velikonočno soboto strmoglavil ameriški bombnik blizu Dolnjega Jezera pti Cerknici, nek drug bombnik pred nedavnim blizu Trebnjega, v petek pa Je strmoglavilo letalo pri Dragi. VelikolaSka bojna skupina Je pred dnevi zopet izvojevala nad komunisti veliko zmago. Komunisti: Cankarjeva m Levstikova brigada. Dolenjski odred in komunistična artllerlja Je s podporo dveh tankov ln s pomočjo štirih havbic Idil mm napadla bojno skupino prt Strugali. Patrola domobranske čete pod poveljstvom poročnika Petrlča se Je v času napada nahajala na terenu ln Je Iznenuda vpadla v hrbet celotnega tolovajskega obroč«. S tem svojim napadom Je poročnik razbil tolovaje, tolovajske brigade pa so se razbežale na vse strani, tako da se tolovajem nI posrečilo Izvesti nameravanega napada. V boju je padlo 20 tolovajev, zaplenjeno pa Je bilo: dve težki strojnici, težki mlnomet ln precej orožja. Bojna skupina Jo nato udarila za razkropljenimi brigadami ln pobila precej komunistov. I* Novega mesta Je prispelo poročilo, da tolovaji že Izseljujejo svoje družine v Dalmacijo. Komunisti so 6. aprila presenetili v Metnaju domobrancu Kostena Alojzija. Najprej so obstrellll, nato odvlekli lu ustrelili za skednjem. Dva domobranca, ki sta se pojavila v bližini, sta podrla tolovajskega miti iiljesea, ki Je straži! hišo. Preglednica (Boštjan) Četa Vodnik Ujetih Kraj 12 Sever 10 Bistrica U Kovačlč 22 Dovje 31 Travnik 30 Dobrunje 40 Potokar 42 Zasavje 21 Laznl k 20 Zalog 30 Kodrač 110 Lož 13 KremelJ — Logatec Rešitev za domobrančevo geslo! Šifrirana brzojavka (Radoš) l o • o • ! e • u • 11 — I • 51 — lo • 3o • e • lu • i*4a*51«o«3o*5o — 3 o • 5 o • a — o* 3 a • e — t * S t — 4 l • a • 5 o • I — 2 u . 4 I • a • 2 e • e. Zapuščina (C i P) Svojim štirim sinovom Je oče na smrtni postelji zapustil veliko parcelo s štirimi hišicami in štirimi sadnimi drevesi: »Vsakemu od vas,« je dejal, »zapuščam hišo ln sadno drevo ter pripadajoči del zemljišča. Vendar pogoj Je ta. da Imej vsakdo izmed vas enak kos zemljišča, na katerem bo po ena hiša in eno sadno drevo ...« Kako so si sinovi razdelili zapuščino? Dopolnilnica (C & P) OS S s os ML NE2 LANT ARNA EŠINA UENOST NIČ Konjiček In kraljeva pot (C 4 P) ker zgo a j sta to to, i o nih daj. Ko vi vso; let ne Vl; kaj za to o Ham Je sta ve. kaj dl. daj 1 po 1 pri prav bo Ke bo. zne j«; IJen no le | zdaj, bo ne ko bo je, J_ ko a a ne poz bo zdaj ; je; I pod A nost poz sob ču no nad vlm. cem ko Po bo j vid va na zdaj, če lo bo vrab ce Pre ne Dopolnjene črke dado rek! SaUivkl (Radoš) 1. Kateri sod partizanom nič kaj ne dlšIT 2. Kateri panj prezimuje največ čebclT Rešitev ugank št. 16 Veriga. Krlst Je vsul. Aleluja! Prerokba (Pred) en bo (pet) e Itn (dva) krat (za) pel me boš (tri) krat (za) tajil = Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. Skrivnostno pismo Beri v ogledalu: Vsem domobrancem In prijateljem prav vesele velikonočne praznike! Križanka za veliko noč Vodoravno: 1. Ajas, 5. Radomir, 9. Iva, 10. koleraba, 15. Jod, 17. pletllec, 18. dereze, 19. kes. 20. Ana, 21. Ocotek, 23. oče, 25. Per, 26. velika noč, 27. pi, 29. kap, 30. anoda, 31. Una, 32. ol. 33. ton. 34. Rim, 35. ar, 38. ab, 39. Ticlno, 41. cin, 43. osa, 45. uta, 46. Gomora, 48. mir, 49. krak, 52. as, 53. Damir, 55. vinar, 56. on, 58. šola, 59. anemone. 60. re, 61. sir, 62. kocl-nlca, 63. bet. 64. nakovalo, 65. Laban, Navpično: 1. arijec, 2. Javorovlna, 3. Ada, 4. sok, 6. Molč, 7. Ilek, 8. Retečan, 11. ris, 12. Ala, 13. Benečan, 14. raca. 16. dete, 17. plezalec, 18. dolinica, 22. kipar, 23. okarina, 24. enota, 25. podobar, 27. puritanec, 28. namig, 36. Roma, 37. komlltton, 39. Turino, 40. nos. 42. IRA, 44. sirar, 47. odirava, 49. kvak, 50. kamin, 51. krona, 54. Mosela, 56. kino, 57. ločen, 63. baba. Bezugspreis: Elnzetnummer 7 Lire. — Schrlftleltuig und Verwaltumuss»«mslfa cesta Nr. 22 — Lalbach — Fernruf 46-12 und 20-88. — Erschelnt Jedon . 2 Donnerstag. — Herausgeber: Slowenische Lande»wehr, /Vuck: Ljudska tiskarna ln Lalbach (verantwortl. Jože Krnmarlčl. Naročnina: Posamezna žtevllka 7 lir. - Uredništvi in uprava: RljflSka ceaUtp. 22 - Ljubljana — t •U-fori 46-12 ln 20-88. — Izhaja vsak 2. četrtek. — Izdaja Slovensko domobranstvo, oddelek Via, —^Tmlt* .ljudska tiskarna v LJubljani (Jože Krarnnrič). SRP IN KLADIVO KRI IN PLAMEN č^žimrner und Sickel -81 ut und l/ernjchtun? • •««« n Suh« Krajina Je v letih komunlstlč-ne strahovlade na Slovenskem huje trpela ko drugI deli naše domovine Tod so preganjani komunisti vselej našli varno pot v Kočevski Rog. u katerega so hodili ropat po obuboianih vaseh. Zaradi komunistov so badoljevci požgali cele vasi. tako da so danes tod le ruševine ln opaljene stene. I.etos so komunisti vendarle morali Iz teh krajev, kjer Jih Je ljudstvo kot gade moralo prehranjevati, ko Jr samo gludovalo. Komunisti so hoteli mobilizirati vse moške, ki pa so se umaknili. Zato so v svojem maščevanju zažgali dne 14. marca Hlnje, nato pa še Zvlrce. Vse ljudstvo so »podili na pokopališče In v cerkev, nato pa vse hiše Izropall ln vas zažgali. Na ruševinah In opaljenlh stenah so ostali le znaki »svobode«: srp In kladivo, AVNOJ m KPS, skoraj sto slovenskih družin pa Je moralo na pot beračev In brezdomcev. Dle »Suha Krajina« hat ln den Jah-ren der kommunlstischen Schreckens-herrschaft ln Slowenlen noch Irger ge-Utten, als andere Telle unserer Ileimat. In den Wftldern des Gottscheeder Horns (anden dle Bandcn Ihre Zuriucht und (lberftelen raubend dle Dflrfer der Um-gebung. — Nachdcm dle Banden thre AusplUnderung vollendet hatten und Ihnen dle BevOlkerung nlchts mehr ble-ten konnte. zogen sle ab, nlcht ohne dle Zwangsmoblllslerung der mttnnllchen Bc-vOlkerung zu versuchen. Da aber dleser Versuch durch dle Flucht der Bauern mlOlang, brannten dle Kommunlsten aus Rache am 14. 3. 1945 Hlnje und spflter-hln noch Z vir če ab. — Statt Frelhelt brachten si Not und Elend. Blut und Flammen. V V 5 mm " * . ,. A w * I ttM ■ immfr* »Mati, domovina, Bog« — to «o »veta gesla Slovenskega domobranstva, ki Jih nall protlkomunlstlCnl borci Izpolnjujejo z neizprosnim bojem proti boljševizmu na nailh tleh ter uresničujejo z delom ln s svojim varstvom nad naSo domovino. Kjer 10 oni, tam Je življenje, tam Je mir. Um kmet pridno obdeluje ivojo zemljo ter obnavlja tvoje domove, ki jih Je boljševizem uničil. *SS«3 »Mutter, Helmat und Gott« — lst die Parole, unter der dle Landeswehr Ihre unerblttlichen KSmpfe gegen den Kommunismus fflhrt. Die Kampfe, die dem Helmatlande den Schutz gewžhrleisten, unter dem es sich in Ruhe und Frieden seiner Arbeit und seinen Aulgaben widmen kann.