Številka 07 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXV • Oktober 2019 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke, v gobarskem društvu, v Zapo­toku so obeležili mednarodni dan miru, javili so se iz Cebe­larskega društva Ig, ki letos praznuje 85-letnico delovanja. Društva prirejajo tudi kultur­ne dogodke, o njih v rubriki Kultura. Poleg Govekarjevega vecera, je tokrat potekal še vecer, posvecen ižanskemu rojaku Francu Kramarju, ne­utrudnemu zbiratelju ljudskih pesmi in pripovedi. Zgodovina naših krajev prinaša novo zgodbo Bojana Jerlaha, ki jo je zabeležil po pripovedovanju svoje tašce iz Iške vasi. Že poleti je v organi­zaciji Društva Fran Govekar Ig potekala strokovna ekskurzija po italijanskih kolišcih, uspeš-no so se udeležili tudi medna­rodne regate drevakov. Ker je tokratna številka malo krajša, naj bo malo kraj­ši tudi naš uvodnik. Ob koncu vas vabimo na prireditve, ki se v teh vedno hladnejših dneh ponovno selijo v zaprte pro-store. Na številne prireditve za mlade in zanimiva strokovna predavanja vabi Knjižnica Ig; Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig prireja veliki koncert ob 15-letnici delova­nja, na Martinovo soboto pa vabljeni na koncert Na zdrav­je. Prijetno branje! Uredništvo Mostišcarja tokrat vas z naslovnice pozdravlja prizor z osrednjega obcinskega dogodka pretekle­ga meseca, namrec Ižanskega sejma, ki je tesno povezan s cebelarsko dejavnostjo – ta ima pri nas že zelo dolgo tra­dicijo. V obcinski hiši se je do-gajalo marsikaj. Verjetno ste opazili gradbišce v središcu Iga, tam se je zacela gradnja interpretacijskega centra, prvega dela obsežnega pro-jekta Na-kolih. Cez poletje in v jesenskih dneh je potekala prenova vec obcinskih cest ter vodovodne in kanalizacij­ske infrastrukture. O teh piše Režijski obrat, ki poziva tudi k ažurnemu javljanju stanja vo­domernih števcev. Javil se je SVS Škrilje, ki poroca o rekrea­tivnih aktivnostih, ki so vašca­nom na voljo kar v domacem gasilskem domu. Rubrika Aktualno je pos­vecena Ižanskemu sejmu, ki je potekal 14. septembra. Društvena dejavnost je bila tudi pretekli mesec bogata, v jesenskih dneh so zelo aktivni Obvestilo Rok za oddajo prispevkov za novembrsko številko Mostišcarja je ponedeljek, 28. oktober 2019. Številka bo predvidoma izšla 15. novembra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki, ce je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne objavljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostišcarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 11. oktober 2019 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Matjaž Zupan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Projekt Na-kolih Podpisana pogodba za projekt Na-kolih 4. septembra 2019 sta v prostorih Ministrstva za kulturo župan Obcine Ig Janez Cimperman in minister za kulturo mag. Zoran Poznic podpisala pogodbo o sofinanciranju operacije Interpreta­cija biotske raznovrstnosti in dedišcine kolišc na Ljubljanskem barju. Projekt, katerega skupna vrednost je 2.291.911 EUR, bo sofi­nanciran s strani evropske kohezijske politike za obdobje 2014– 2020 in proracuna RS v višini 1.590.000 EUR. V njem sodelujejo kot partnerji še Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Konec operacije, ki zajema Interpretacijski center na Igu, ucno pot in kolišcarsko vas, je predviden v letu 2021. Podpis pogodbe z izvajalcem Podpisana pogodba o sofinanciranju operacije Interpretacija biotske raznovrstnosti in dedišcine kolišc na Ljubljanskem barju z Ministrstvom za kulturo je bila zelena luc, da je župan Janez Cimperman podpisal gradbeno pogodbo z izvajalcem GOI del, podjetjem Resal d.o.o., za Interpretacijski center na Igu. Vrednost del za izvedbo novogradnje Interpretacijskega centra, rekon­strukcijo kašce z zunanjo in komunalno ureditvijo je po pogodbi 959.120,18 EUR. Gradnja se je zacela V sklopu kohezijskega projekta Na-kolih se je zacela gradnja Interpretacijskega centra Ig, ki obsega novogradnjo objekta, re-konstrukcijo kašce, zunanjo in komunalno ureditev. Najprej so izvajalci ocistili lokacijo, izvedli zakolicbo objekta in postavili gradbišcno ograjo. Interpretacijski center bo razstavni prostor, namenjen prezen­taciji in interpretaciji biotske raznovrstnosti in dedišcine kolišc z obmocja Iga, ki so uvršcena na UNESCO seznam Svetovne kul­turne dedišcine. V prenovljeni kašci bo prostor za delavnice in obcasne razstave. Izvajalec del je Resal d.o.o., dela naj bi se predvidoma koncala konec oktobra 2020. Projekt bo izveden v sodelovanju s partnerjema Javnim za­vodom Krajinski park Ljubljansko barje in Znanstvenorazisko­valnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki imata na podrocju naravne in kulturne dedišcine veliko izkušenj. Celoten projekt Na-kolih je razdeljen na tri dele (projekte): In-terpretacijski center, povezovalna pot in kolišcarska naselbina. Gradnja ostalih projektov je predvidena v letu 2020. Vse obcane in okoliške prebivalce prosimo za razumevanje za­radi obcasnega hrupa in motenja prometa v casu gradnje. Natalija Skok, Marica Zupan, obcinska uprava Obcina Ig Podpis pogodbe z ministrstvom Podpis gradbene pogodbe Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohe­zijskega sklada/ESRR v okviru Opera-tivnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, pred­nostne osi 6.4: Varstvo in obnova biot­ske raznovrstnosti in tal ter spodbuja­nje ekosistemskih storitev, vkljucno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami. Režijski obrat sporoca Obnova vodovoda v Stajah V avgustu je bila izvedena obnova javnega vodovoda cez Staje, in sicer od spomenika na Igu, cez Staje in navezava na vodovod, ki gre proti Kotu. Obnovljeni so bili tudi hišni vodovodni prikljuc­ki. Krajanom Staj se zahvaljujemo za strpnost in sodelovanje. Obnova vodovoda od VH Kurešcek do jaška V letošnjem letu je bila dokoncana tudi obnova vodovoda od VH Kurešcek do jaška, ki omogoca nemoteno oskrbo objektov tik pod vodohranom Kurešcek, ki so imeli težave zaradi tlacnih razmer. Vodovod Iška vas V juniju 2019 je bila izvedena zamenjava crpalke v vrtini v Iškem vintgarju, s katero se zagotavlja vecje kolicine crpanja. Zaradi menjave crpalke in s tem povecanja kolicin crpanja se lah­ko naselji Kot in tri hiše v Stajah oskrbujejo z vodo iz vodovod­nega sistema Iška vas. Vodovod Kremenica V oktobru se bo zacela obnova vodovoda Kremenica, ki se bo izvajala v obsegu sredstev, ki so zagotovljena v proracunu za leto 2019. Vodovod Ig — Zabrv V septembru je bil ukinjen stari vodovod cez Zabrv in na novi vodovod prevezani objekti. Nekaj je bilo že pušcenih cevi v vodo­mernih jaških in so se izvedle le prevezave, nekaj prikljuckov je bilo treba na novo izvesti od javnega vodovoda do vodomernega jaška. Katja Ivanuš Letni popis vodomerov R ežijski obrat Obcine Ig je v mesecu septembru izva­jal letni popis vodomerov po celotni obcini. Ce popi­sovalec ni prišel do vodomernega jaška, vam je pus-til sporocilo s telefonskimi številkami, na katere ste dolžni uporabniki javiti stanje vodomera. Stanje lahko sporocite tudi na Obcino Ig. Vsi, ki bi imajo kakršnokoli vprašanje glede popisa ozi­roma izdano položnico, naj se oglasijo na Obcini Ig takoj, da lahko cim hitreje uredimo morebitne napake. Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni po prejemu položnice. Ob popisu je bilo spet ugotovljeno ogromno okvar na hišnem vodovod­ nem omrežju oziroma izlivov vode. Zato prosimo, da red-no preverjate vodomer ter se tako izognete slabi volji ob prejetju poracuna. Režijski obrat Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. NOVO: Zbirni center Matena je zdaj odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Dela na obcinskih cestah O bcina Ig izvaja rekonstrukcijo ceste v Zapotoku. Izvedba del obsega preplastitev klanca, ki v zimskih razmerah ne dovoljuje varne vožnje obcanov. Zaradi dotrajanega cestišca ter njegovega posedanja se izvaja preplastitev cestišca na cesti Ig–Golo. Prav tako pa se je izvedla celovita rekonstrukcija ceste v Brestu – odsek od Marsa do regio­nalne ceste. Uroš Cuden Preplastitev klanca v Zapotoku Dela na cesti Ig–Golo Prenova ceste v Brestu Urejanje pokopališc in obiski grobov B ližamo se prazniku dan spomina na umrle in s tem povecanemu obisku pokopališc ter urejanja gro­bov. Obcina Ig je v letošnjem letu sprejela nov Odlok o po­kopališkem redu na obmocju Obcine Ig, kjer so podrobno opredeljena dolocila ravna­nja na pokopališcu. Podrobno so opredeljeni nacini pokopa, pogrebne slovesnosti in storit­ve grobarjev. Sprejeta so do-locila, kako se na pokopališcu vzdržuje red in mir ter kaj je na pokopališcu prepovedano. V zadnjem casu opažamo, da so oskrunjena nagrobna obeležja ali nasadi in cvetje, kar je nedopustno. V sodelo­vanju z Medobcinskim inšpek­toratom in redarsko službo bo povecan nadzor, predvidene so tudi visoke kazni za kršite­lje. Na obmocju pokopališc je med drugim prepovedano od­metavati odpadke, ki niso nas-tali na pokopališcu, prav tako ni dovoljeno vodenje živali. Vsak najemnik je pred po­stavitvijo ali obnovo nagrob­nika dolžan pridobiti soglasje Obcine Ig. Z upravljavko po­kopališca predhodno uskla­dite mere nagrobnika, ki mo-rajo biti skladne z dolocbami 36. in 37. omenjenega odloka. Kamnoseki so dolžni dan po­stavitve nagrobnika prav tako sporociti na obcino ali uprav­ljavki. Za vsako neupošteva­nje teh dolocil so prav tako predvidene kazni. Najemniki grobnih mest so dolžni Obcini Ig sporociti vsako spremembo (ime, naslov ...) najpozneje v 30 dneh od nastale spremem-be. Vse najemnike naprošamo, da pri presajanju upoštevajo pravila locenega zbiranja od­padkov. Pobuda za vse obisko­valce in najemnike grobov: Ali bi letos prižgali sveco manj? Andreja Zdravje, obcinska uprava Na podlagi 119. clena v povezavi s 110. clenom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in na podlagi 29. clena Statuta Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/16) je župan Obcine Ig sprejel SKLEP o zacetku priprave OPPN za obmocji IG 14-1 in IG 14-5 v Obcini Ig 1. Predmet sklepa S tem sklepom se zacne priprava obcinskega podrobnega prostor­skega nacrta Ig 14-1/SC, IG 14-1/ZS in 14-5/ZS v nadaljnjem bese­dilu OPPN. 2. Potrditev izhodišc za pripravo OPPN Za obmocje urejanja IG 14-1/SS, 14 in 14-5/ZS je potrebno izdelati skupni obcinski podrobni prostorski nacrt v skladu s 44., 65. in 71. clenom PRO (Uradni list RS, št. 35/2012, 77/2012, 8/2015, 51/2018) v nadaljevanju OPN. Na podlagi pobude investitorja se bo OPPN pri­pravil za obmocje, kot je opredeljeno z OPN Ig. Na podlagi dolocil PRO Ig in investicijske pobude je projektant pripravil izhodišca za pri­pravo OPPN, ki jih je izdelalo podjetje Urbania d.o.o., Koseška cesta 8, 1000 Ljubljana, pod številko projekta 008-4a-17, november 2018. Za obmocje obdelave je potrebno izdelati komasacijo. Predmetna iz­hodišca se bo tekom postopka dopolnilo skladno s pripombami in pobudami, ki so bile podane na 6. redni seji obcinskega sveta Obcine Ig, na katero je bila vabljena zainteresirana javnost. 3. Obmocje OPPN in predmet nacrtovanja Obmocje obsega parcele v obmocjih urejanja z oznakama IG14-1 in IG14-5, v katerem se nahajajo parcele z namensko rabo SC (name­njeno stanovanjski pozidavi), ZS (namenjeno zelenim površinam). Te-ren je blago spušcajoc se proti jugu gledano iz smeri obcinske ceste na Kurešcek. Na nekaterih mestih se zaznane vrtace. Na obmocju urejanja se nacrtuje pozidava v skladu z dolocili PRO, ureditve name-njene dostopu, komunalni opremi obmocja in površine za rekreativne namene. Obmocje obsega zemljišca s parcelnimi številkami: k. o. 1699 – DOBRAVICA: 1190/1 – del, 1190/2 – del, 1190/3, 1193/1, 1193/2, 1193/3, 1193/4 – del, 1193/5, 1193/6 – del, 1193/7 – del, 1194/1, 1194/3 – del, 1194/6, 1196/1, 1196/2 – del, 1197/3, 1197/4, 1198/1, 1198/2, 1198/3, 1198/4, 1198/5, 1198/6, 1198/7, 1203/1, 1203/2, 1209/4, 1209/6, 1492 – del, 1493/1 – del, 1495/3 –del, k. o. 1700 – IG: 352/5, 352/7, 352/8, 352/14, 352/15, 355/10, 355/2, 355/3, 355/4, 355/5, 355/6, 355/7, 355/8, 355/9, 356/2, 356/3, 356/4, 356/5, 359/2 del, 360/1 – del, 361/1 – del, 362/1 – del, 362/3 – del, 2386/5, 2388/3, 2399/42, 2399/46, 2399/50, 2399/51, 2399/52, 2399/69, 2399/70, 2399/74, 2399/75, 2441/13 del, 2441/14 – del, 2441/15, 2453/2, 2454/1, 2454/2, 2455/1, 2457/1, 2457/2, 2457/3, 2457/5, 2457/6, 2457/7, 2458/11, 2458/12, 2458/13, 2458/14, 2458/15, 2458/16, 2458/23, 2458/24, 2458/5, 2458/6, 2459/2, 2459/3, 2461/2, 2462/2, 2462/3, 2462/4, 2462/5, 2462/6, 2462/7, 2462/8, 2462/9, 2463/2, 2464/4, 2464/5, 2465, 2466, 2467, 2468/1, 2468/2, 2468/3, 2468/4, 2468/5, 2468/6, 2468/7, 2469/1, 2469/2, 2469/3, 2469/4,2469/5, 2469/6, 2469/7, 2470, 2471, 2472, 2473, 2476 – del, 2477, 2478/1, 2478/3, 2478/4, 2478/5, 2478/6, 2479/1, 2479/2, 2480 – del, 2481 – del, 2482/1 – del, 2482/2 – del, 2486/1, 2486/2, 2797/1, 2797/11, 2797/14, 2797/15, 2797/17, 2797/23, 2797/30, 2797/31, 2797/32, 2797/33 del, 2797/5 – del, 2798 – del, 2799/3 – del. 4. Nacin pridobitve strokovne rešitve Podlaga za pripravo OPPN so tri variantne rešitve, ki jih je izdelalo podjetje Urbania d.o.o., Koseška cesta 8, 1000 Ljubljana, pod števil­ko projekta 008-4a-17, november 2018. 5. Vrsta postopka OPPN se vodi po postopku skladno s 119. clenom ZUreP-2 in se ga pripravi in vodi ob smiselni uporabi dolocil, ki veljajo za postopek priprave in sprejem obcinskega prostorskega nacrta. 6. Roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz Rok za sprejem OPPN je maj 2020. Izdelava strokovnih podlag: september 2019 Pridobitev smernic za nacrtovanje: september 2019 Izdelava osnutka OPPN: oktober 2019 Pridobitev mnenja o potrebnosti izvedbe CPVO: september 2019 Izvedba javne razgrnitve: november–december 2019 Priprava stališc do pripomb iz javne razgrnitve: januar 2020 Sprejem stališc na obcinskem svetu: februar 2020 Izdelava predloga OPPN: marec 2020 Pridobitev mnenj na predlog OPPN: marec–april 2020 Dopolnitev predloga OPPN po prejetih mnenjih: april 2020 Obravnavana odloka o OPPN na obcinskem svetu: maj 2020 Pri realizaciji terminskega plana lahko pride do casovnega zamika zaradi drugih objektivnih okolišcin, ki lahko vplivajo na potek spreje­manja prostorskega akta. 7. Nacrt vkljucevanja javnosti Javnost se seznani s pricetkom postopka priprave OPPN z objavo tega sklepa in izhodišc iz 2. tocke tega sklepa na spletni strani Ob­cine Ig. Obcina Ig bo pripravila javno razgrnitev osnutka OPPN, ki bo trajala najmanj 30 dni in v casu razgrnitve še javno obravnavo le tega. Jav­nost bo o casu, kraju in javni obravnavi s spletnim naslovom, kjer bo osnutek OPPN objavljen, z nacinom dajanja pripomb in rokom za njihovo posredovanje obvešcena preko obcinskega glasila Mostišcar in na krajevno obicajen nacin. 8. Seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zago­tavljanja Za pripravo OPPN mora investitor zagotoviti pripravo naslednjih po­datkov in strokovnih podlag: – Geodetski nacrt – Prikaz stanja prostora – Elaborat lastništva zemljišc – Geomehansko in erozijsko porocilo – Utemeljitev skladnosti nacrtovanja posegov s splošnimi smernica-mi nosilcev urejanja prostora – Utemeljitev skladnosti nacrtovanih posegov s strateškim in izved­benim delom OPN – Prometno študijo – Elaborat preveritve zmogljivosti obstojecega javnega vodovodne­ga in javnega kanalizacijskega omrežja – Elaborat ekonomike - 1 ­ Uradne objave – Strokovno oceno možnih pomembnih vplivov na okolje – Okoljsko porocilo, ce bo ugotovljeno, da je v postopku OPPN po­trebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje – Druge študije, glede na zahteve nosilcev urejanja prostora – Druge podatke in strokovne podlage, ce bo v postopku OPPN ugotovljeno, da jih je treba pripraviti. 9. Nosilci urejanja prostora Nosilci urejanja prostora, ki morajo podati svoje smernice in pogoje: – Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana – Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, OE Ljubljana, Trža­ška cesta 4, Ljubljana) – Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana – Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje, Voj­kova cesta 61, Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za ceste, Trdinova ulica 8, Ljubljana – Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva cesta 10, Ljubljana – Zavod za gozdove, OE Ljubljana, Tržaška cesta 2, Ljubljana – Agencija RS za okolje – varstvo narave, Vojkova cesta 1b, Ljublja­na – Direkcija za vode, Hajdrihova ulica 28 c, Ljubljana – Režijski obrat obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig – podrocje komu­nale in vodovoda – Režijski obrat obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig – podrocje pro-meta – Elektro Ljubljana – Slovenska cesta 58, Ljubljana – Telekom Slovenije d.d., Stegne 19, Ljubljana – Energetika Ljubljana, Verovškova ulica 62, Ljubljana – MOP, Sektor za CPVO, Dunajska cesta 47, Ljubljana V kolikor se v postopku izkaže, da je potrebno vkljuciti še dodatne soglasodajalce se le-te vkljuci. 10. Obveznosti financiranja priprave Stroške izdelave OPPN krije investitor oziroma lastnik zemljišca, ki v ta namen sklene pogodbo z nacrtovalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko nacrtovanje. 11. Objava sklepa priprave Ta sklep se skupaj z izhodišci iz 2. tocke tega sklepa objavi na spletni strani Obcine Ig najkasneje tretji delovni dan po prejemu obvestila Ministrstva za okolje in prostor, da je sklep objavljen na njegovi splet­ni strani in zacne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se ga še v Uradnem delu Mostišcarja. Številka: 3505-0004/2017 Župan Obcine Ig Datum: 20. 9. 2019 Janez Cimperman l. r. • IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// V Škriljah se dogaja V sako leto se kdo pri­seli, vsako leto zraste kakšna nova hiša … Vas je lepa, soncna, ljudje prijazni, soncni, zato nas je vedno vec. Zanimivo je dejstvo, da nas je na hribu skupaj že kar 1.700 prebivalcev. Res veliko. Z vsem rastejo tudi dru­gacne potrebe in navade so-vašcanov. Vec je sprehajalcev, tekacev, kolesarjev, veliko je otrok. Stare vaške ceste bodo potrebovale obnovo in plocni­ke, da bomo v naših vaseh tudi varni. Po glavni cesti vozimo hitro, prehitro, zato župana prosimo za umiritev prometa. Hitrostne grbine se povsod niso izkazale za dobro rešitev. Najti bo treba kakšen raz-pis za sredstva iz evropskih skladov, da bi uredili kolesar­sko stezo od semaforja na Igu ob vznožju hriba do Zapotoka ali še dlje. Evropa to podpira, samo potruditi se moramo. Kolesarjenje je krasen šport, želimo si tudi, da bi bil v naših krajih varen. Letos smo s skupnimi moc­mi SVS-ja in gasilcev omo­gocili športno rekreativno dejavnost v dvorani gasil­skega društva Škrilje. Gasilci so položili nov pod in uredili ogrevanje. Dvorana je topla in prijetna. V zadnjem sep­tembrskem tednu so potekale prve vadbe in vsi, ki so prišli, so bili navdušeni. Tako nad izvedbo, vzdušjem kot nad dejstvom, da se nam ni treba vec voziti ne na Ig niti v Lju­bljano. Tako lahko gremo na BREAKDANCE I BREAKDANCE II jogo, ples, karate, funkcional-no vadbo kar v domacem kra­ju. Hvala Karate-do klubu Ig Shotokan in TD Kurešcek, da so prisluhnili našim željam in naredili urnik dejavnosti, ki veliko ponuja. Ce se še niste opogumili, pridite, skupaj se nasmejimo in razgibamo. Prenovljeno dvorano bomo uporabljali tudi za družab- PILATES ne namene. Idej je veliko, kaj bomo uresnicili, pa vam bomo povedali v naslednji številki Mostišcarja. Katja Gorjup, SVS Škrilje Vir: www.karateig.comOpomba: Breakdance in pilates sta pod okriljem Turisticne­ga društva Kurešcek, ostale dejavnosti organizira Karate-do klub Ig Shotokan, FIT Ig. Ižanski sejem Cudovito sobotno jutro je dalo vedeti, da nas caka lep dan, kar za tovrstne prireditve, kot so sejmi, veliko pomeni. In res se je jutro prevesilo v lep soncen dan. Ker Ižanski sejem že kar nekaj let velja za eno od vecjih prireditev v obcini, se je letos zbralo rekordno število razstavljavcev. Odprtje sejma Na sejemsko dogaja­nje poskušamo po-leg domacih društev vkljuciti predvsem rokodelce in razstavljavce z izdelki do­mace obrti, zdrave prehrane, domace zelenjave, predvsem pa je merilo to, da so, ce je le mogoce, izdelki slovenskih proizvajalcev. Do neke mere nam je tudi letos to uspelo. Lepo vreme nam je dalo mož­nost, da smo stojnice lahko razporedili po parkirišcih ok­rog obcine in je vse skupaj delovalo kot velika tržnica. Še prav posebej pa je sejem zaživel zaradi Marije Merljak in Mojce Koman, obe sta stro­kovnjakinji za zdravo hrano, ki sta predstavljali razstavljavce in povezovali prireditev. Prikaz izdelave viter Zacetek sejma je tako kot vsa leta do zdaj napovedal prihod clanov Cebelarske­ga društva Ig s praporjem in cebelarsko himno v ozadju. Nekaj besed sta o sejmu spre­govorila tudi župan in predsed­nik Cebelarskega društva Ig. V sklopu sejma so se vrsti­le razlicne delavnice (knjigo­tisk, srednjeveška kuhinja), predstava za otroke, plesna tocka TD Kurešcek, na voljo je bil ogled razstave Kolišcarji z Velikega jezera, s svojo dejav­nostjo se je predstavil Kara-te-do klub Shotokan, pekle so se palacinke, šmorn in pražen krompir. Na odru nas je v casu sejma zabaval ansambel Liva-da. Popestritev sejma je bila razstava gob Gobarsko miko- V ponudbi veliko izdelkov domace obrti Sejemski utrip loškega društva Ig, ki je pripravilo tudi zelo okusne jedi iz gob. Tudi letos smo se organizatorji sej-ma potrudili, da so se udeleženci dob­ro pocutili, uživali v dobrih jedeh in številnih stojnicah. V imenu obcine se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli po­magali pri pripravi sejma. Marica Zupan, Obcina Ig Matjaž Zupan TD Kurešcek na Ižanskem sejmu T uristicno društvo Kureš-cek se je tudi letos ude­ležilo Ižanskega sejma, ki je bil v soboto, 14. sep­tembra. Na turisticni stojnici smo se predstavili s promocijskim materialom, turisticnimi spo­minki in zloženkami, preko katerih so obiskovalci lah­ko spoznali našo ponudbo: vec prireditev – kulinaricnih, pohodniških, našo kulturno dedišcino, zbornik, izdan ob 20-letnici delovanja društva, v katerem je predstavljeno delo društva od ustanovitve do da­našnjih dni. Obiskovalci so degustirali domaci kruh in sir ter olivno olje iz Dalmacije, kar je pripra­vil Roman Anžic. Tine Stopar je pripravil suho domaco sala-mo in cudovit namaz iz lastne kuhinje. Na plesišcu je posebno pozornost pritegnila otro­ška plesna skupina našega društva, ki se je pod vodstvom Tjaše Tolar predstavila udele­žencem in obiskovalcem sej-ma ter požela buren aplavz. Sejemsko stojnico našega društva so obiskali tudi župan Obcine Ig, strokovnjakinja za zdravo hrano in povezovalka prireditve Marija Merljak, od­govorna urednica Mostišcarja Maja Zupancic in seveda veli­ko drugih udeležencev in obi-skovalcev sejma. Momir Maksimovic, predsednik TD Kurešcek GMD Ig na Ižanskem sejmu Stojnica GMD Ig G obarsko mikološko društvo Ig je tudi letos pod svojim šotorom na Ižanskem sejmu pripravilo razstavo gob. Razstavljenih je bilo 249 vzorcev razlicnih gob. V postavitev razstave je bilo vloženega veliko truda, saj smo gobe nabirali od Pokljuke, Vodic, Ribnice, Velikih Lašc, na obmocju Krima, Mokrca in Kurešcka. Razstava je bila postavljena v petek, zato je bilo cez noc na soboto potrebno varovanje, ki ga je tudi letos brezplacno iz­vedla Družba Delta varovanje iz Ljubljane. Hvala ji. Poleg razstave je društvo skrbelo za kulinaricno ponud­bo: pokušnjo jedi iz gob in z roštilja. Vsak obiskovalec raz-stave je pokusil gobovo pašte-to. Obiskovalci so lahko uživali Razstava gob pod šotorom tudi ob dobri ponudbi drugih jedi: gobova juha, goveji golaž, cevapcici, vratovina, langaši, palacinke z gobami. Pred šotorom je bila najbolj urejena stojnica s promocij-skim materialom društva in Obcine Ig. Na razstavi sta naša vrhun-ska determinatorja Majda Ujcic in Stane Kajser obisko­valcem dajala informacije o vsaki vrsti razstavljenih gob. Obiskovalcev razstave je bilo veliko, prav tako vprašanj in pohval. Gosti, ki so okušali ponujene jedi, so bili zelo za­dovoljni, pohvalili so nas ter nam cestitali za profesionalno organizacijo in ponudbo. Želja je, da se drugo leto po­novno srecamo. GMD Ig Roman Anžic • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktivnosti v DZ V Državni zbor prihaja Proracun za leto 2020 in 2021, ki je v koalici­ji povzrocil kar nekaj razbur­jenja. V opoziciji ga še nismo prejeli, zato kaj vec od tega, da je vlada ponovno zelo ra­dodarna, ni mogoce povedati. Ceprav se napoveduje nova gospodarska kriza, v zadnjem letu niso bili pripravljene in izvedene reforme, ki bi poma-gale, da ta ne bi tako mocno udarila kot prejšnja. Sklicali smo tudi sejo na temo ilegalnih migrantov in spopadanja s tem problemom, saj število strmo narašca. Do konca avgusta 2019 jih je ile­galno v državo vstopilo 9.801, v istem obdobju lani je bilo v tem casu število 5.912. Samo v avgustu 2019 jih je mejo ilegalno prestopilo dobrih 2.000. Naj povem, da je bilo v celotnem letu 2017 prestopov 1.930. Lani je bilo v celem letu zajetih 9.149 ilegalcev. Res jih zdaj vracamo Hrvaški, kar je v redu, a gre le za tiste, ki jih naša policija zajame. V Slo­venijo je bilo letos iz Avstrije, Italije in Madžarske vrnjenih okoli 460 oseb. Na podlagi teh številk minister sicer ocenjuje, da je število tistih, ki se policiji izmuznejo, majhno, a to je lah­ko res ali pa tudi ne. Skrbi nas, da je od 2.577 prosilcev za azil, ki so nasta­njeni v azilne domove in se lahko prosto gibljejo po drža-vi, 2.146 izginilo neznano kam. Zaradi tega so se poostrili nadzori na meji z Avstrijo in Italijo, kar povzroca nemalo težav delavcem, ki odhajajo na delo v tujino. Migrante, ki jih po crnem preckanju meje ulovijo poli­cisti, prošnja za azil zdaj reši pred takojšnjo vrnitvijo na Hrvaško. Kot prosilci za azil se lahko svobodno gibajo. Tako gre to: vlada jim placa prevoz od meje do Ljubljane in jim tam omogoci nekaj pocitka, da si naberejo nekaj moci, da potem izginejo. Po ocenah po­licije to pomeni, da odpotujejo na zahod, kar je bil ves cas nji­hov cilj. Notranje ministrstvo potem scasoma ustavi posto­pek odlocanja o azilu. Le 2 % migrantov je odobren azil, ce se postopek sploh konca, ker vecina ilegalnih migrantov iz­gine. Do konca avgusta 2019 je bilo prijetih 273 oseb, ki so ti-hotapile migrante. Pri 223 so odredili pripor. Med njimi je ok. 40 slovenskih državljanov. Podatki kažejo, da bo ta tema še nekaj casa zaposlova-la tudi poslance oz. bo potreb-no zaostriti zakonodajo. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051-374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@ dz-rs.si. Lahko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Društvo Zapotok obeležilo Mednarodni dan miru Kot že tradicionalno vsako leto je tudi letos 21. septembra Društvo Zapotok organiziralo prireditev v pocastitev Mednarodnega dneva miru. Posadili smo drevo miru in prižgali svecke miru. V bogatem kulturnem programu sta nastopili zapotoški osnovnošolki ter Vokalno-instrumentalna skupina Moje Drage Dame. Slavnostna govornica na prireditvi je bila Stanka Rebolj, dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Ig in letošnja prejemnica naziva castna obcanka. Tisti, ki je goro prestavil, je zacel z drobnim kamenjem Z adovoljni in s ponosom lahko povemo, da Druš­tvo Zapotok vsako leto doda en kamencek v moza­ik pocastitve Mednarodnega dneva miru. Ti kamencki so naša drevesa, ki jih vsako leto posadimo v drevored miru. Letos smo posadili akacijo kot simbol miru, prijateljstva, medsebojnega spoštovanja in spoštovanja narave. Cedalje vec je šol, vrtcev, društev in drugih organizacij, ki s to malo gesto opominjajo, da je narava vredna dostojanstva, z njo pa tudi clovek. Zemlja je kot lepa nevesta, ki za okras ne potre­buje draguljev, temvec je zado­voljna z zlatim peskom svojih obal, z dragocenimi kamnina-mi svojih planin ter z zelenjem svojih travnikov in gozdov. Mladi si želijo vec okoljske vzgoje V uvodu prireditve je bilo obiskovalcem predstavljenih nekaj resnejših tem in najpo­membnejših projektov ENO. ENO (Globalna mreža za traj­nostni razvoj), ki je zacela sa­diti drevesa leta 2004, je bila letos pobudnica svetovnega Nastop skupine Moje Drage Dame podnebnega vrha za mlade na Finskem. Mladi skupaj s svoji-mi koordinatorji iz 70 držav so predstavili izkušnje in iskali rešitve v zvezi s podnebnimi spremembami v svojih drža­vah. Najpomembnejši temi sta bili vloga gozdov in krož-no gospodarstvo. Zanimivo je, da je bila ena prvih misli mla­dih udeležencev vrha prav to, da želijo konkretno izobraže­vanje, da želijo vec okoljske vzgoje in znanj. Zavedati se moramo, da marsikje po sve­tu okoljske vzgoje sploh ni­majo. Tak najnovejši primer je Brazilija, kjer so pod novim predsednikom celo prepove­dali kakršnokoli ekološko izo­braževanje in udejstvovanje. Kako prikladno. Je torej slucaj, da se je divje izsekavanje ama­zonskega deževnega gozda v kratkem casu tako povecalo? Satelitske slike kažejo, da vsa­ko minuto v imenu 'napredka' izgine za eno nogometno igri-šce površine amazonskega gozda. Podobno se dogaja v Peruju, Boliviji, Mehiki, Paki­stanu, Indiji, na Kitajskem, v Sibiriji in še bi lahko naštevali. Zacni s tem, kar je nujno, nadaljuj s tem, kar je mogoce, in kar naenkrat boš naredil nemogoce Študije kažejo, da je sajenje dreves in ohranjanje gozdov najucinkovitejša in hkrati naj­enostavnejša rešitev v boji s podnebnimi spremembami. Ne moremo jih vec prepreciti, lahko pa jih ublažimo. Želja in nacrt ENO je, da bi v skupni akciji povezala šole iz razvi­tega in nerazvitega sveta. Do leta 2025 naj bi vsaka šola za­sadila pol hektarja zemljišc, kar pomeni 800 dreves letno. Kako to doseci? Slovenske šole so sicer med najaktivnej­šimi clanicami ENO-mreže, a ker je Slovenija tako bogato pogozdena, se šole težko zave­žejo, da bi lahko posadile toli­ko dreves. Podoben problem imajo tudi nekatere druge evropske države. Slovenska pobuda za posvajanje dreves Slovenska delegacija je zato na svetovnem podnebnem vrhu predstavila slovensko pobudo za posvajanje dreves, katere castni pokrovitelj je predsednik RS Borut Pahor. V njej predlagajo, da se šole po­vežejo med seboj in v državah, kjer potrebujejo pogozdova­nje, posvojijo drevesa. Denar, ki jim bo doniran, naj bi mladi zaslužili sami z razlicnimi deli: pomoc starejšim, košnja trave, kidanje snega, zbiranje papirja in podobno. Placilo za njihovo delo bo drevo, 1 € = 1 drevo. Slovenska pobuda je bila zelo dobro sprejeta tako med stro­kovnjaki kot med udeleženci vrha. Ponosni smo lahko, da imamo možnost priti na ogro­žena obmocja s cistim srcem in spoštovanjem do lokalnega prebivalstva. Ni cudežnega ukrepa, je pa vrsta stvari, ki jih lahko naredi vsak izmed nas, zato iskreno vabljeni vsi z ze­lenimi mislimi in nameni!  Vedno bolj se vracamo k temu, iz cesar smo izšli Da prireditev ni izpadla tako resna in statisticno obar­vana, je za popestritev s pes­mijo poskrbela vokalno-in-strumentalna skupina Moje Drage Dame ter osnovnošol­ki Eva in Lana z recitacijami. Vedno bolj se vracamo k temu, iz cesar smo izšli, iz ljudskih pesmi in ljudskih zgodb. Moje Drage Dame pojejo s srcem za dušo, izvajajo predvsem ljud­ske pesmi razlicnih narodov z vsega sveta. Matjaž Jarc, ki je njihov vodja, pripravlja odlic­ne priredbe in je avtor glasbe, pojejo namrec tudi za film. Ob spremljavi mandoline, mando­le in kitare nam je skupina za­pela slovensko ljudsko pesem Zrelo je žito. V izvirnih jezikih so se predstavili še z grško, srbsko, italijansko, škotsko in moldavsko ljudsko pesmijo. Eva in Lana sta dodali recita­cije Rudija Kerševana in Jane-za Medveška, dveh slovenskih domoljubov in ljubiteljev nara­ve. Dopustili smo, da so rime srca božale, se oplajale, da so izpovedi duše zdravile. Mir moramo odkriti znotraj nas Stanka Rebolj, slavnostna govornica na prireditvi, je pri ljudeh cenjena kot oseba, ki jo odlikuje posluh do socloveka, ki ne samo da zmore poslušati, ampak tudi slišati, ki iskreno hoce pomagati. Je zelo pre­prosta, a odgovorna, dosledna in vztrajna, predana vsaki na­logi, ki se je loti. Prav zaradi teh vrednot smo jo povabili, da nam spregovori nekaj besed o miru. Takole so zaživele njene besede med obcinstvom: »Besedo mir uporabljamo pogosto v razlicnih situacijah, a o globljem pomenu le redko razmišljamo. Pod mir najvec­krat razumemo cas brez vojn. Za vojno je dovolj ena sama nespametna oseba, za mir sta potrebna najmanj dva. A mir ni le cas brez vojn. Je veliko vec, zacne se pri meni in tebi. Miru se ne da kupiti niti najti. Moramo ga odkriti, doseci, je znotraj nas. Da ga odkrijemo, je potrebna samodisciplina in pozitivno naravnan nacin življenja. Mir pomeni, da ne škodimo drugemu, da nismo nasilni, nesramni, ne spod­bujamo sovraštva pri drugih, se nikomur ne posmehujemo. Mir nam narekuje, da poma­gamo drug drugemu in se vedno ravnamo po nacelu – ce nekomu ne moreš pomagati, ga pusti pri miru, ne delaj mu škode. Mir pomeni tudi odgo­voren odnos do narave, spo­štovanje naravnih zakonitosti in upoštevanje vseh in vsega, kar je z naravo povezano.« In ker je vedno pravi cas, da storimo to, kar je prav, smo za zaokrožitev prireditve posadi­li drevo miru, prižgali svecke miru ter lepe misli in želje za­pisali v knjigo miru. Darja Mlakar, Društvo Zapotok Roman Anžic Mi pa nismo se in se ne bomo uklonili V soboto, 21. 9. 2019, je bila na Golem tradici­onalna prireditev Mi pa nismo se in se ne bomo uklonili ob 76. obletnici usta­novitve X. SNO brigade – Lju­bljanske brigade. Prireditev se je zacela s prihodom prapor-šcakov in spominske cete Tri­glav na prizorišce. Sledili so pozdravni govori predsednika Društva Odmev Mokrca Jurija Kogeja, župana Obcine Ig Ja­neza Cimpermana in župana Mestne obcine Ljubljana Zora­na Jankovica. Slavnostni go-vornik je bil prvi predsednik RS Milan Kucan. V svojem govoru je opisal ustanovitev X. SNO brigade – Ljubljanske brigade 10. 9. 1943 na Golem in njen zmagoslavni prihod v Ljubljano 9. maja 1945 ter tudi boj TO in milice za osamosvo­jitev Slovenije. Kulturni program priredit­ve je pripravila in prireditev tudi vodila Mojca Poredoš, so-delovali pa so: Godba ljubljan­skih veteranov, Partizanski pevski zbor, pevca Marjetka Popovski in Darko Nikolovski ter recitatorka Lina Potocki Vozny. Po kulturnem progra-mu je sledilo tovariško sreca­nje. Društvo Odmev Mokrca Roman Anžic Cebelarimo že stoletja in bomo še naprej Pozno poletje za cebelarje ni bil cas pocitka, saj smo ob primerni oskrbi cebeljih družin poskrbeli tudi za društvene aktivnosti. P oznano je, da se je na tem obmo-cju cebelarilo že stoletja. Dokaze o tem imamo v Valvasorjevem bak­rorezu v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 pa tudi v znanih cebelarskih sej­mih, ki so bili v drugi polovici 19. stole-tja na dan sv. Lovrenca na Igu. Ne glede na to pa domace cebelarsko društvo kot leto ustanovitve praznuje datum, ko je bila dokumentirano ustanovljena prva samostojna cebelarska organizacija na Ižanskem, to je bilo leta 1934. Od tedaj je minilo že 85 let. V tem casu se je zvr- Prireditev ob 85-letnici organiziranega cebelarjenja na Ižanskem Na Ižanskem sejmu stilo mnogo cebelarjev, cebele pa so na­brale velike kolicine medu in cvetnega prahu ter s tem krepile prebivalce Iga in okolice. Cebelarji smo tako imeli kar nekaj argumentov, da je bilo potrebno primerno obeležiti 85. obletnico Cebelar­skega društva Ig, kar smo storili v soboto konec avgusta. V koci ob bajerju v Dragi smo imeli slovesno prireditev, ki so jo po­pestrili pevci Komornega moškega zbora Cebelarske zveze Slovenije. Veseli smo bili udeležbe predstavnikov sosednjih cebelarskih društev ter Obcine Ig. Na pri­reditvi smo se ozrli v preteklost, orisali stanje društva danes ter predstavili želje in nacrte za prihodnost. Prikazana je bila tudi celovita maketa cebelnjaka, narej­na na podlagi rekonstrukcije upodobitve Janeza Vajkarda Valvasorja. Prireditev je bila v spomin in zahvalo vsem cebelarjem, ki so do zdaj sooblikovali ižansko cebelar­stvo, hkrati pa v spodbudo sedanjim in bo­docim clanom. Seveda smo ob tej prilož­nosti zaslužnim clanom podelili priznanja Antona Janše II. in III. stopnje ter razgla­sili dva castna clana – Bogdana Primca in Ludovika Strleta. Dva tedna pozneje je bil Ižanski sejem, ena od pomembnejših prireditev v obcini, ki vkljucuje tudi duh velikih cebelarskih sejmov iz 19. stoletja. Ceprav se je struk­tira razstavljalcev in obiskovalcev spre­menila, pa vendar ostaja cebelarski pecat zelo jasen. Maskota sejma je simpaticna, vse bolj prepoznavna cebelica. Sejem se je kot vsa ta leta tudi letos zacel s povor­ko clanov Cebelarskega društva Ig s pra­porjem in ob zvokih cebelarske himne. Ob tem Cebelarsko društvo vsako leto na stojnici poleg ponudbe cebeljih pridelkov pripravi tudi zanimive prikaze iz cebelar­skega sveta. Letos smo razstavili maketo Ižanskega cebelnjaka, narejenega po re-konstrukciji Valvasorjevega bakroreza, ter kratko zloženko na to temo. Obisk na stojnici je bil dober, obiskovalci pa so se lahko tudi s cim posladkali in okrepili. Ker pa so vse lepe stvari tri, vas hkrati želimo tudi povabiti na naslednjo pri­reditev – Predstavitev zgodovinskih in arhitekturnih vidikov Ižanskega cebelnjaka, ki jo nacrtujemo v petek, 25. oktobra, ob 17. uri v sejni dvorani Centra Ig. Glavni gost bo prof. dr. Bo-rut Juvanec z Inštituta vernakularne arhitekture v Ljubljani, avtor rekon­strukcije cebelnjaka in avtor knjige o slovenskih cebelnjakih, sodeloval pa bo tudi Matej Pavlic, izdelovalec ma-kete Ižanskega cebelnjaka. Lahko si obetamo zanimivo predstavitev zgo­dovinskih, arhitekturnih in družbenih elementov tega okolja. Rok Janez Šteblaj, Cebelarsko društvo Ig 5. Gobarski zbor Zapotok 2019 7. septembra 2019 je Gobarsko mikološko društvo Ig organiziralo in izvedlo 5. Gobarski zbor v RTC Zapotok. Kuhanje jedi iz gob Zbrana gobarska društva iz vse Slovenije K ljub oblacni in deževni soboti so prišla društva: Snežka Dobrovce (ob­cina Miklavž), Gobarsko dru­štvo Novo mesto, Gobarsko društvo Ribnica, Gobarsko društvo Zrece, Gobarsko dru­štvo Ljubljana, Gobarsko dru­štvo Semic, Gobarsko društvo Škofja Loka, Turisticno dru­štvo Kurešcek in Društvo Za­potok. Po opravljenem delu prijav smo nazdravili s pijaco dobro­došlice ter postregli z obilnim zajtrkom in sladicami, ki so jih pripravile naše clanice. Predsednik društva je v svojem nagovoru pozdravil vse udeležence in prisotne ter predstavil program dogajanja. Po nagovoru smo dolocili eki­pe za nabiranje gob in ekipe za tekmovanje v kuhanju jedi iz gob. Ekipe za nabiranje gob so se pod vodstvom naših clanov kljub rahlemu dežju odpravile v bližnje gozdove. Po povratku iz gozda je bila postavljena go-barska razstava. Razstavljenih je bilo okoli 230 vrst gob, ki jih je determiniral Mitja No­vak, determinator iz GD Novo mesto. Po ogledu razstave so kuharske ekipe predstavile svoje jedi. Sodniška ekipa v sestavi Suzana Bratkovic, Ma-rija Župec in Marinka Livk je ocenila jedi in razglasila re-zultate. Prvo mesto je osvojila ekipa GD Ribnica, drugo mes-to ekipa 1 Društva gobarjev Štorovke in tretje mesto ekipa 2 Društva gobarjev Štorovke. Predsednik društva Braco Vu­kosavljevic je zmagovalcem podelil pokale in priznanja. Vsem društvom je podelil pri­znanja za sodelovanje. Vsi predsedniki prisotnih društev so se zahvalili za pri- GMD Ig osvaja pokale N a povabilo Društva go-barjev Štorovke, Ho­cevje, na 14. razstavo gob in 1. Golažijado – tekmo­vanje v kuhanju gobovega go-laža in pripravi tradicionalnih slovenskih jedi iz gob, se je udeležila tudi naša ekipa v se­stavi Milica Pavlic, Diana Go-vekar in Braco Vukosavljevic. Pripravila je najboljšo izvirno tradicionalno jed in skuhala boranjo z jurcki in mesom. So-delovalo je vec ekip iz razlic­nih krajev Slovenije. Po oceni znanja in cestitali za dobro or-ganizacijo zbora in pogostitev. Sledilo je kosilo in veselo druženje z živo glasbo do poz­nih popoldanskih ur. Za slovo so odhajajoci rekli nasvidenje do naslednjega leta. To je bila zelo lepa promocija za društvo in Obcino Ig. GMD Ig strokovne komisije so jedi, ki jih je pripravila ekipa GMD Ig, dobile najvišjo oceno in osvo­jila 1. mesto. Ekipa je dobila pokal, diplomo in priznanje za sodelovanje. Veselimo se uspehov in upamo da jih bo v prihodnje še vec. GMD Ig Na 5. Mednarodnem gobarskem zboru Dobrovce 2019 Z adnjo avgustovsko soboto smo se clani Gobarsko mikološkega društva Ig s prijateljskim Društvom gobarjev Štorovke z avtobusom odpeljali v Dobrovce (obcina Miklavž na Dravskem polju). Tamkajšnje Gobarsko društvo Snežka Dobrovce je namrec organiziralo 5. Mednarodni gobarski zbor. Po prihodu na cilj nas je pricakala do-brodošlica z bogatim zajtrkom. Sledilo je prijateljsko srecanje z gobarskimi društvi iz Novega Sada, Beograda, Umaga, Samo­bora, Zeline, Avstrije, Italije in gobarskih društev iz Slovenije. Po pozdravnem nagovoru domacinov smo se v spremstvu lokalnih vodnikov od­peljali na Pohorje na skupinsko nabiranje gob, ki je trajalo tri ure. Po povratku v Dobrovce je bila orga­nizirana gobarska razstava v parku, ki ga ima GD Snežka. Razstavljenih je bilo okoli 200 razlicnih vzorcev gob. V istem parku je postavljena gobarska ucna pot, kjer so predstavljene slike zavarovanih gob in strupenih gob. Poleg glavne razstave je bila postavljena mini razstava z najlepši- Po poteh kulturne dedišcine mi gobami in najlepšimi aranžmaji. Naše društvo se je uvrstilo med prvih pet raz­stavljavcev. Po koncani razstavi sta sledila pozdrav­na nagovora župana Miklavža in pod-predsednika GD Snežka, ki je pozdravil vse udeležence in jim podelil spominska priznanja za sodelovanje. Ob prejemu priznanja se je predsednik GMD Ig Braco Vukosavljevic zahvalil domacinom za pri-srcen sprejem, cestital za dobro priprav­ljeno srecanje, pozdravil vsa sodelujoca društva in jih povabil na 5. Gobarski zbor Zapotok 2019. Sledilo je kosilo in prijetno druženje s prijatelji iz razlicnih krajev. Zelo lepa pro-mocija za društvo in Obcino Ig! V poznih popoldanskih urah smo se z veliko lepih vtisov srecno vrnili domov. GMD Ig Pohod treh cerkva V soboto, 7. septembra, vreme ni ravno obetalo, a vendarle se nas je kar nekaj zbralo na Pohodu treh cerkva, ki je bil letos preimenovan v Po poteh kulturne dedišcine, saj smo poleg treh cerkva obiskali še nekaj drugih zna­menitosti po poti. Strokovni del pohoda, ki ga organizira Turisticno društvo Kureš-cek, sem vodila umetnostna zgodovinarka Maja Zupancic. Tokrat smo zaceli pri cerkvi na Golem, zgrajeni v 19. stoletju, na mestu starejše predhodnice. Med opremo po kakovosti izstopata barocna prižnica in glavni oltar. Cerkev in arheološko obmocje okoli nje sta razglašena za kulturni spomenik lokal­nega pomena. Mimo golske šole smo pot nadaljevali do spomenika NOB, 'skritega' v Golcu, ki ga je nacrtoval naš priznani arhi­tekt Jože Plecnik. Nato smo jo mahnili pro-ti najvišji tocki pohoda, romarski cerkvi na Kurešcku. Tam smo si podrobno ogledali zunanjo kapelo s poslikavo Lojzeta Cema­žarja in pokukali tudi v notranjost cerkve, kjer smo dan pred praznikom Marijinega rojstva doživeli tudi duhovni utrip te pri­ljubljene romarske cerkve, posvecene Ma-riji Kraljici miru. S Kurešcka smo se mimo Marijinega kamna, zelišcnega vrta, spo­menika NOB in vodnega zajetja Stan spus­tili v Zapotok in s precenjem Šcurkovega grabna nadaljevali pot do zadnje cerkve na Visokem. Ta vec kot pol tisocletja stara cerkev sv. Nikolaja se je ohranila v najbolj izvorni podobi, slovi po srednjeveških fre­skah Janeza Ljubljanskega in je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Maja Zupancic Roman Anžic Vecer, posvecen Francu Kramarju C lani Društva Fran Govekar Ig so v pe­tek, 27. septembra, na 129. obletnico rojstva Franca Kramarja, v Strahomerju pri­pravili vecer, posvecen temu ižanskemu rojaku, najbolj znanemu kot vnetem zbiral-cu ljudskih pesmi, zgodb … Z zbiranjem ljudskega gradiva je zacel v domacem okolju na Ižanskem, kjer je, kot je dejal sam, zapisal kakšnih 800 pes-mi. Povezovalka vecera Bože­na Števancec je v veznem be-sedilu orisala življenjsko pot Franca Kramarja, ki je bil rojen 1890 v Mateni. Oce in ded sta igrala orgle, tako je tudi Franc že kot 16-letni fant postal or­ganist na Igu. Skladal je tudi sam, zložil je 40 svetnih nape-vov (Ižanski odmevi). Kmalu zatem je zacel uresnicevati dr­žavni nacrt zbiranja ljudskega pesemskega izrocila po vseh deželah takratne Avstrije. Sam je zbral skoraj 5.000 pesmi po celi Kranjski. Po prvi svetovni vojni je kot organist deloval v bližnjih Preserju in Tomiš­lju, pozneje pa v Poljanah pri Škofji Loki, ob tem pa nadalje-val zbiranje ljudskih pesmi. Na zacetku druge svetovne vojne se je z družino vrnil na Ižansko v Strahomer. Bil je interniran na Rab, po vojni pa je vse do smrti leta 1959 deloval kot or­ganist v Tomišlju. Iz njegove zbirke narodnih pesmi jih je bilo 69 objavljenih v Štrekljevi zbirki Slovenske narodne pes-mi in v razlicnih casopisih. V izvedbi solistke Nadje Janežic, ki je s svojim glasom napolnila zelo akusticno stra­homersko cerkev, kjer je pote­kal vecer, smo prisluhnili dve-ma pesmima, ki ju je Kramar zapisal na Ižanskem – Mlada Nežika in An Pastircek. V na­daljevanju je nekaj zgodb, ki jih je prav tako zapisal Kramar med Ižanci, v ižanskem narec­ju interpretirala Mateja Jere Grmek, umetnostna zgodo­vinarka Maja Zupancic pa je predstavila cerkev sv. Jakoba v Strahomerju, leta 1986 raz­glašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki mdr. v svoji notranjosti skriva lepo ohranjene freske z zacetka 16. stoletja. Pozneje je bila ba­rokizirana, ob tem je najprej dobila nov prezbiterij in oltar, pozneje pa še stransko kapelo, posveceno sv. Antonu Pado­vanskemu. Dve Kramarjevi pesmi smo slišali tudi v izvedbi domace­ga zbora – Mešani pevski zbor Župnije Tomišelj je uvodoma zapel Bodi pozdravljen, tisoc­krat slavljen in za zakljucek prireditve Za bogom najrajši Marijo castim. Hvala vsem sodelujocim in obiskovalcem, za prihod­nje leto pa že snujemo nacrte za obeleženje 130. obletnice rojstva Franca Kramarja. Maja Zupancic Kolišcarsko obarvan Govekarjev vecer O gnjišce, živalske kože in kolišcarska posoda so pricakali obisko­valce Govekarjevega vecera. Moderatorka je povedala ne­kaj o prvih odkritjih kolišc na Ljubljanskem barju, kaj vse so našli, pa je podrobne­je predstavil Karl Dežman (1821-1889), takrat kustos Kranjskega deželnega muzeja (1852-1889). Karl Dežman je bil arheolog, slovenski posla­nec na Dunaju in ljubljanski župan (1871-1875). Karla Dež­mana je zaigral Anton Dvor­šek. V nadaljevanju so clanice in clani Mladinske in Odrasle gledališke skupine Pod odrom, ki deluje v okviru Društva Fran Govekar Ig, zaigrali nekaj pri­zorov, prirejenih po Jalnovih Bobrih. Vabimo vas, da Bobre ponovno vzamete v roke in se s pisateljem Janezom Jalnom preselite nekaj tisoc let nazaj, v cas, ko so na Ljubljanskem barju živeli kolišcarji. Odprli smo tudi razstavo slik, ki so nastale na Kolišcar­skem dnevu. V knjižnici so na ogled tudi keramicni izdelki, ki so jih naredili obiskovalci Kolišcarskega dne. Alenka Jeraj Kolišcarji v Ljubljani Cestitamo! P od Prulskim mostom v Ljubljani je Klub recnih kapitanov organiziral Borbe colnarjev in Sejemsko tržnico, na kateri smo predsta­vili kolišcarje in odigrali nekaj prizorov. Mimoidoci so bili navdušeni in so prisluhnili igralkam in igralcem ter od barjanskih kmetov kupovali pridelke. Ideja je, da bi sejem-ska tržnica delovala 1–2-krat mesecno. Alenka Jeraj in vabita na OGLED RAZSTAVE SLIK z naslovom CVETJE. Razstavljajo slikarke in slikarji Društva Fran Govekar Ig. Razstava bo na ogled oktobra in novembra 2019. Vabljeni! A nita Indihar Dimic je dolgoletna clani-ca Likovne skupine Društva Fran Govekar Ig in jo je vec let tudi uspešno vodila. Pred leti se je odlocila za študij na Akademiji za likovno umet­nost in oblikovanje, kjer je us-pešno diplomirala. Anita je leta 2017 prejela priznanje Akademije za likov-no umetnost za cikel grafik, leta 2018 priznanje na nateca­ju Utazu Art Award Biennale (Japonska) in istega leta pri­znanje na Bienalu slovenske grafike (Novo mesto). Z razstavo V svetu umet­niške grafike, ki je bila do 4. 10. 2019 v Galeriji Srecišce v Hostlu Celica, pa je konca­la magisterij grafike na Aka-demiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri profesorju Branku Suhyju. • KOTICEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Naravoslovni dan na Zapotoški ucni poti U cenci 9. razreda Osnov­ne šole Milana Šuštar­šica iz Ljubljane so 26. 9. 2019 spoznavali cudovito okolico na pobocju Kurešcka. Ob prihodu v vas Zapotok so nas pricakali clani Društva Za­potok ter nas prijetno presene­tili z zelišcnim cajem in piško-ti. Prejeli smo tudi zgibanko, ki opisuje znacilnosti in rastje na Zapotoški ucni poti. Ucenci so v treh razlicnih delavnicah v prijetno soncnem vremenu spoznavali biodiverziteto tako naravnega ekosistema – gozda kot umetnega ekosistema – ze­lišcnega vrta ter kemijsko ana­lizirali izvirsko pitno vodo v Stanu. Ucencem je bil dan za­nimiv in prijeten, predvsem pa je pomembno, da so ga preži­veli v naravi v prelepem okolju in spoznali tudi nekaj novega. Utrinki ucencev: »Obiskali smo Zapotok. V naravi smo spoznavali rastli­ne in analizirali vodo. Všec nama je bilo, da so nam doma-cini pripravili dobrodošlico in nas lepo presenetili.« »Cudovit izlet. Biotska raz­novrstnost in neverjetna okoli-ca tudi z vidika mlajših nare­dita ucno pot primerno za vse starosti. Priporocam.« »Zanimivo je bilo, ko smo v Stanu preverjali lastnosti vode (pH, vseb­nost nitratov, trdoto …). »Ucna pot mi je bila všec, saj smo se na njej naucili veli­ko novega, se predihali na sve­žem zraku, preživeli cas v na­ravi in se družili s sošolci vec kot obicajno.« »Mešanica znanosti in cu­dežev narave.« Še bolj zanimivo pa je bilo pohajkovati po travi in zbirati rastline iste barve, kot so bili naši kamencki.« mag. Nataša Pozderec Intihar, Marjeta Škarja, Kristina Šturm in Tea Žmavcic OŠ Milana Šuštaršica Na ucni poti Dobro je biti otrok O b Tednu otroka želim z vami podeliti mnenja tretješolcev o tem, za­kaj je dobro biti otrok oziroma odrasel, ter razloge, zakaj so otroci zadovoljni s seboj. Otrok je dobro biti, ker -smo otroci bolj gibcni in si tudi vec zapomnimo; -imamo otroci še mlade kos-ti in se lahko vec gibamo, lahko dlje živimo, se lahko igramo in lahko dlje spimo; -si mlad in se lahko igraš; -otroci lahko hodimo brez težav v hribe, lahko se giba-mo in raziskujemo; -si zelo gibcen, zelo hiter in lahko delaš stoje na rokah ter lahko odrasle nauciš, ce cesa ne vejo, saj imaš mlade možgane; -imaš boljše možgane, mami in oci ti naredita za jesti, ot­roci dlje živimo, lahko ska­cemo in ni nam treba kupiti avta in hiše. Odrasel pa je dobro biti, ker -lahko odlocaš, kaj delaš z otrokom, in s svojim denar­jem kupiš, kar hoceš; -imaš službo, avto, novo hišo, televizijo in nov parket; -ukazuješ in ker imaš avto; -lahko hodiš v službo, dobiš placo in si s tem denarjem kupiš avto in hišo; -imaš avto in svojo službo, si zaslužiš denar, lahko delaš, kar želiš, in piješ kavo; -si lahko kupiš stvari, lahko delaš po svoje in hodiš v službo, si sam izbereš pok­lic in imaš lahko otroka. Zadovoljen/-ljna sem s se­boj, ker -sem lumpasta, dobro berem in racunam, sem pametna in pocasi jem; -veliko vem o dinozavrih, o živalih, o matematiki, o le­gicah in o rastlinah; -imam rad živali, rad hodim v hribe, lovim martincke, imam rad svoje podgane in rad racunam; -imam veliko prijateljev, je moja najljubša domaca ži-val konj in imam najboljše­ga hišnega ljubljencka, zelo rada tecem in sem dobra v športu, hodim v šolo; -lepo pojem, imam lepo pospravljeno sobo, imam lepo pisavo, znam rolati in hodim v šolo; -imam bratca, prijatelje, svo­jo sobo, plezalno steno in bazen. Iz zvezkov ucencev PŠ Iška vas prepisala uciteljica Marjana Pšenicnik. Prvic v vrtcu Otrok je kot metulj v vetru. Nekateri letijo višje kot drugi, ampak vsak od njih leti po svojih najboljših moceh. Vsak je drugacen. Vsak je poseben. Vsak je precudovit! (neznan avtor) Verz, s katerim smo vzgojiteljice 1. trakta enote Krimcek zacele novo šolsko leto. V svoj objem smo tako na novo sprejele 42 malih na­dobudnežev. Prvi tedni so bili veseli, razigrani, vcasih malo solzavi in stresni. Zdaj pa se na na­ših hodnikih že sliši otroški smeh, opazi rado­vednost otrok in zadovoljstvo vseh nas. Skupine Lisicke, Mravljice in Veverice, enota Krimcek Pri Bibah že ple­šemo in rajamo M ale Bibe se uvajamo že skoraj mesec dni. Na za-cetku nam je bilo kar težko, otrokom, staršem in tudi nam, vzgojiteljicam. Iz dneva v dan in iz te­dna v teden se še navajamo drug na drugega. Potocili smo kar nekaj solzic in se tudi nasmejali. Zdaj nam gre že tako dobro, da skupaj rajamo in pojemo. Zares se imamo lepo. Skupina Bibe, enota Hribcek Strokovna ekskurzija po italijanskih kolišcih P rvi julijski vikend je Društvo Fran Govekar Ig organiziralo dvodnev-no strokovno ekskurzijo – tokrat smo se podali do pra­zgodovinskih kolišc v bližini Gardskega jezera in se mdr. udeležili odprtja prenovljene kolišcarske razstave ob Ledr­skem jezeru ter mednarodne regate deblakov. Od 111 kolišc, vpisanih na Unescov seznam svetovne de­dišcine, je italijanski delež 19 prazgodovinskih kolišc, vsa so v severni Italiji, ob alpskih jezerih. Mi smo obiskali dve najdišci, Fiavé – Lago Carera in Molino di Ledro. V Fiavéju, ki leži 20 km severno in 600 m više od Gardskega jezera, smo najprej obiskali Kolišcarski muzej Fiavé (Museo Palafitte Fiavé), ki smo si ga ogledali pod strokovnim vodstvom ar­heologa dr. Paola Bellintani­ja. V muzeju je predstavljena zgodovina raziskovanja kolišc, okolja ter nacini arheoloških in konservatorskih posegov. Zgornje nadstropje je posve-ceno predstavitvi vsakodnev­nega življenja na kolišcu, od makete kolišca, številnih ori­ginalnih predmetov (med nji-mi so zlasti zanimivi ohranjeni leseni predmeti) ter dejavnosti (tkanje, kuhanje, loncarstvo, kmetijstvo …). Zanimala nas je tudi muzejska postavitev, pri njej so poleg arheologov sodelovali tudi oblikovalci in arhitekti. Narejena je tako, da zadovolji tako šolske skupine kot strokovno javnost. V bližini Fiavéja je za obi-skovalce urejena pot za ogled arheološkega najdišca, nekdaj jezera Carera, ki je danes šo­tišce. Po urejenih poteh smo si od blizu ogledali nekaj ostan­kov kolov kolišcarskih kolib, ki še danes vztrajajo v jezer­skem dnu. Rastje tu nam je bilo kar domace, saj naravno okolje spominja na naše Lju­bljansko barje. Zvecer smo se udeležili odprtja prenovljenega razsta­višca Kolišcarskega muzeja Ledrskega jezera (Museo delle Palafitte del Lago di Ledro). Del muzeja so rekonstruirane kolišcarske kolibe, ki smo si jih vsi z zanimanjem ogledali in jih fotografirali. Koncept je torej podoben tistemu zastav­ljenemu na Igu, le da so tu razstavišce in rekonstruirane hiše na enem mestu. Naslednji dan je bil dan za mednarodno regato deblakov, ki jo vsako leto gosti ena od držav z vpisanimi prazgodo­vinskimi kolišci. Letos se je ve­slalo po slikovitem Ledrskem jezeru, v katerem so cisto ob obali še vidni ostanki kolišcar­skih kolov, zelo priljubljeno pa je tudi med kopalci. Naša sku­pina je sodelovala kar v dveh slovenskih ekipah, samostojni ekipi Bobri, dve veslacici pa sta se pridružili ekipi Skupine Stik, Projekt Navis. Vsaka eki-pa je veslala dvakrat, enkrat v vecjem deblaku, drugic v manjšem, štel je skupni cas. Sodelovalo je osem ekip iz pe­tih držav, na koncu je zmagala avstrijska ekipa, slovenski sta pristali tik pod vrhom – Pro-jekt Navis na drugem, naši Bobri pa na tretjem mestu. Po regati smo si privošcili še nekaj zamahov po prijetno to-plem alpskem jezeru, preden nas je poletna nevihta 'preg­nala' na kosilo. Popoldne so v muzeju ob Ledrskem jezeru pripravili posebne tekmoval­ne igre – 'kolišcarijado' – na­menjeno predvsem družinam. Pomerili so se, kdo bo prej zakuril ogenj, izdelal gline-no posodico in podobne igre, navdihnjene s kolišcarsko ero. Na ekskurziji smo si razširi­li kolišcarska obzorja in se že veselimo naslednje. Ob tem se zahvaljujemo vsem udeležen­cem in tistim, ki so financno ali drugace podprli našo pot. Maja Zupancic Pred muzejem v Fiavéju DFG Ig Pripravljeni na regato drevakov Alenka Jeraj Zgodbo o brezdomcu Antonu je Bojan Jerlah slišal od svoje tašce Marije Gindiciosi, por. Alauf (Cojzlove Micke iz Iške vasi). Zgodbo je napisal po njenih spominih, za objavo pa je pripoved le nekoliko literarno obdelal. Pravi, da je podobnih prigod slišal še vec, vendar jih tedaj žal ni zabeležil. Anton ni bil rad lacen A nton ni bil doma iz ižanskih krajev, sem­kaj ga je po božji in lastni volji prineslo iz ne tako oddaljene bloške planote. Bil je drugorojeni sin na vecji kmetiji, kjer je gospodaril nje-gov starejši brat, njega pa je oce po nasvetu župnika poslal v Ljubljano, kjer je bil gojenec zavoda sv. Stanislava. Pamet je imel na pravo mesto postavlje-no, vendar jo je premalo upo­rabljal in je šolanje po dveh le­tih obesil na klin. Vojašcino je odrajtal v Celovcu, nato pa se je vrnil v Ljubljano in prilož­nostno delal, kjer je pac dobil možnost. Vendar pa je kmalu spet dobil poziv avstro-ogr­ske vojske, tokrat vpoklic v topniški polk na soško fron-to. Imel je sreco in je iz vojne vihre prišel živ in zdrav. Vrnil se je v domaco vas in opravljal priložnostna dela na vecjih kmetijah, pozimi pa je dela zmanjkalo in je bil prisiljen, da se je odpravil domov. Ni treba posebej reci, da ni bil sprejet odprtih rok. Brat ga je postrani gledal in štel vsak grižljaj, nic bolje pa je ni odnesel pri go-spodinji. Videl je, da je vsem v nadlego, zato je nekega po­mladnega dne pobral culo in jo mahnil po strmih in slabih kolovozih v dolino onkraj bloš­kih vasi. Delo se mu je zamerilo in je zacel živeti življenje po svoji meri. Dovolj je imel ukazova­nja pri soldatih, nato pa pri gruntarjih, kjer se je lahko pre­tegnil od naporov, pa vendar njegovo delo ni bilo cenjeno. Med potjo je v gošci Petelino­vega grica naletel na napol po­drte ostanke stare lesenjace, ki so jo menda uporabljali oglar­ji, pozneje pa cigani, in jo spra­vil toliko v red, da ob dežju ni bil moker. Tako je postal gozd njegov dom in njegov svet in ga ne bi zamenjal za noben de­nar, vendar z eno pomanjklji­vostjo. Sitega želodca nikoli ne grize slaba vest, praznega, ki melje pajcevino, pa še kako. Prvi dnevi so bili žaltavi, zato je požrl ponos in se odpravil v vas. Prisiljen je bil poprijeti za kakšno manjše delo v zameno za hrano ali za drobiž, ki pa ga je hitro unovcil za pijaco v eni izmed treh gostiln v Iški vasi. Prijateljeval ni z nikomer, niti se ni menil za ocitke, da hodi naokoli v zanemarjenih in za­mašcenih oblacilih. V vasi so se ženske zmrdovale, ceš da je skregan z vodo, cunje, ki jih je imel na sebi, pa naj bi mu za­udarjale, da se hudicu gravža. Kljub drugacnosti so ga ljudje sprejeli takega, kot je bil, kajti njemu v dobro je treba pove­dati, da ni bil vsiljiv ali žaljiv. Bil je zvest svojim nacelom in je ljudi zaradi samosvojega ob-našanja pogosto presenecal. Nekoc je sredi poletja prišel prav po zimsko oblecen v Kro­garjevo gostilno v Iški. Teda­nji gostilnicar Josip Mazi ga je zacudeno pogledal in prav nic nedolžno vprašal: »Tone, saj ni zima, ko si tako opravljen. Kaj ti ni prav nic vroce?« Anton se je pocasi usedel v kot, nekaj casa bolšcal pred seboj, nato pa udaril z besedo: »Jože, nekaj je narobe s tem vremenom. Ceprav sem v zim­skem suknjicu, mi ta prav nic ne koristi in mi je vseeno vro-ce kot sam vrag!« Pajek, ki lovi samo majhne muhe, bo kmalu prec prišel. Tega dejstva se je zavedal tudi Anton. Od milošcine, ki je je bil deležen, je bil veckrat lacen kot sit, zato se je znašel po svo­je. Pogrešal je denar, da je lah­ko kupil moko in druga živila, ki jih je potreboval, prilegla pa se mu je tudi steklenica žgane­ga. Pravil je, da ni sam, kadar ima polno flašo, vendar je ni dolgo pestoval in je stekle­nica kaj kmalu postala suha. »Pijem, samo kadar je treba – za zdravje in korajžo,« se je samozavestno branil pred ocitki vašcanov, ko so opona­šali, da zlahka zapravi težko pridobljeni denar. Nekoc mu je župnik dejal, da ne bo dol-go tlacil zemlje, ker pretirava s pijaco, pa mu je Anton šegavo odvrnil: »Gospod, težko je um-reti, a se še vsakemu posreci. Ce bom letos umrl, pa mi dru-go leto ne bo potrebna ta ne­umnost in neprijetnost!« Da je bil trebuh poln, je za-cel nastavljati zanke in pasti, v katerih se je nemalokrat zna­šla vecerja ali kosilo. Ceprav se je z lovci in žandarji gledal navzkriž, tega pocetja ni opus-til. Znal pa je tudi drugace pri-ti do osnovnih dobrin. Nabiral je zdravilna zelišca, sušil gobe in druge gozdne sadeže ter jih nato v vasi pretopil za kruh ali druga živila, ki jih je najbolj pogrešal. Gozd mu je nudil zavetje in preživetje, kadar pa se mu je narava izneverila, je ubral tudi druge strune. Ljud­ske oci so videle, da je Anton pospravil tudi kakšnega reje­nega macka in ga odnesel v malhi v gozd. Gospodinje so bile upraviceno jezne, vendar se Anton s tem ni pretirano obremenjeval. Nekega zgod­njega jutra ga je pot pripelja-la mimo Coljzove hiše v Iški vasi. Gospodinja je hitro izra­bila priložnost in brez ovinkov ogovorila prišleka: »Tone, dva macka pogrešam, pa boš men-da že ti vedel, kje sta koncala. Bodi pameten in ne delaj vec te grdobije, sicer se mi ne pri­kaži vec pri hiši!« Anton, ki je bil že na tešce nataknjen, je stopil bliže in odvrnil: »Ivana, že vidim, kam pes taco moli. Ja, ja, na reveža se lahko prav vsak zadnji berac spravi. No ja, lahko bi bil pa-meten, pa nisem tako neumen. Ko se zbere vsa pamet skupaj, je clovek že prestar, da bi jo lahko uporabil. Glede mackov ti pa kar naravnost povem. Ce je lakota in ni nic drugega pri roki, je vse dobro! Prav nic ni­sem izbircen in pojem vse, kar je narejeno iz mesa – ceprav je le pesek, samo da je mesek!« Pri tem je seveda mislil na hiš­nega cuvaja. Takih in podobnih zgodb je Anton napletel kar precej. Pušcavniško življenje je rad popestril z drugacnostjo, ka­dar se je prikazal v vasi, ven­dar ljudem ni delal kakšnih posebnih preglavic. Še naprej je kakšno leto ali dve živel od­maknjeno in samotno življe­nje, dokler ni neke zime visok sneg podrl njegove lesenjace. Tako kot je izginil njegov dom, je tudi on odšel iz teh krajev. Vrnil se ni nikoli vec. Bojan Jerlah Arhiv Bojana Jerlaha Obisk predstavnikov ukrajinskih lokalnih in regionalnih oblasti Prvi del srecanja v Centru Ig Drugi del – ob barjanskem oknu V torek, 10. 9. 2019, smo na Ljubljanskem bar-ju gostili ukrajinske predstavnike lokalnih in regi­onalnih oblasti, ki so obiskali Slovenijo na povabilo Centra za evropsko prihodnost. V prvem delu smo jim v Centru Ig predstavili Krajinski park Ljubljansko barje in projekte, ki smo jih izvedli oz. jih izva­jamo z barjanskimi obcinami. Zbrane sta nagovorila tudi žu-pan Obcine Ig Janez Cimper-man in direktor JZ Krajinski park Ljubljansko barje Janez Kastelic. Udeleženci so imeli kar nekaj vprašanj, na katera smo jim z veseljem odgovorili. V drugem delu srecanja smo se sprehodili po Poti barjanska okna. Na poti smo predstavili nekaj zemljišc, s katerimi upravlja park. Na razglednem podestu ob bar-janskih oknih smo predstavi­li kompleksno sestavo tal in voda na Barju, ob poti pa smo odkrivali tudi pestrost življenj­skih prostorov ter živalskih in rastlinskih vrst. Ko smo se z obiskovalci že vracali po poti nazaj, smo na travniku opa­zili veliko zeleno žuželko, ki je požela s strani ukrajinskih gostov veliko pozornosti. Bo-gomolka je plenilka in edina med žuželkami, ki ima glavo namešceno tako, da jo lahko vrti v vse smeri. Tako lahko opazuje plen z obema oceso-ma, kar je pomembno, da cim natancneje presodi razdaljo do plena. Bogomolkina plenilska narava lahko cloveku koristi. Že od prvih dni svojega življe­nja pleni vse od uši do drugih manjših živalic, z odrašcanjem pa je uspešna tudi pri lovu na vecje žuželke, med katerimi je veliko takšnih, ki jih na vrtu ne bi radi videli.  Vsaka država, regija, lo-kalna skupnost, zavarovano obmocje se srecuje s svojimi izzivi in išce svojo pot za re-ševanje izzivov. Veseli smo, da izkušnje lahko delimo z drugi-mi. Na zemljevidu sveta vsaka država šteje, tako kot v naravi šteje vsaka vrsta. Maša Bratina, KP Ljubljansko barje Center za evropsko prihodnost Zakljucno srecanje projekta Wetnet V sklopu programa Interreg Medi-nja zastavljenega programa, ki se bo prila­teran 2014–2020 se izvaja med-gajal željam in potrebam, smo povabili vse narodni projekt Wetnet, kjer so-udeležence delavnic, odprt pa je še za vse deluje 13 partnerjev, v Sloveniji sta to zainteresirane. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske Vabimo vas na srecanje projekta akademije znanosti in umetnosti kot par-Wetnet, ki bo v sredo, 23. oktobra 2019, tner ter Krajinski park Ljubljansko barje ob 13. uri v Gostilni Hram, Zabrv 22 kot pridruženi partner. Cilj projekta je do-na Igu. Na zakljucnem srecanju bomo seci usklajeno upravljanje in povezovanje predstavili idejo participativnega uprav­mokrišc. ljanja mokrišc s strokovnimi izhodišci, ki potrdite do ponedeljka, 21. oktobra, na Glavni cilj projekta je priprava spora-so nastala v casu projekta, ter Memoran-e-pošto: wetnet@zrc-sazu.si ali izjemoma zuma o ohranjanju mokrišc, saj želimo dum o sodelovanju pri ohranjanju mo-na telefonsko številko 01/4706-347. zagotoviti uspešno upravljanje za varova-krišca Krajinski park Ljubljansko barje. nje mokrišc in njihove okolice. K podpisu Srecanju bo sledila pogostitev. dr. Aleš Smrekar, ZRC SAZU, in sporazuma, ki je šele zacetek uresniceva-Prosimo, da nam svojo prisotnost Janez Kastelic, KP Ljubljansko barje V Iški vasi se še vedno dogaja K o smo se vsi vrnili z dopustov, smo takoj zaceli gasilske vaje. Na Produ se nas je zbralo skoraj 100 vašcanov Gornje­ga Iga, Iške in Iške vasi, saj smo se na gasilsko tekmovanje GŠTD prijavili kar z devetimi ekipami, in sicer od najmlajših do veteranov. Po treh tednih druženja in vaj smo odšli na tekmova­nje v Želimlje. V celotnem vikendu smo dosegli kar nekaj lepih dosežkov, kar dokazuje osem prejetih pokalov. Zelo smo veseli uspehov, pa ceprav to pomeni, da se gasilske vaje nadaljujejo vse do 12. in 13. oktobra, ko v Tacnu poteka regijsko tekmovanje GŠTD. Tina Škulj, Jani Rupert, Anže Brancelj Državno tekmo­vanje v gasilski orientaciji 2019 P o uspešnem nastopu na regijskem tekmovanju v Iški vasi so se tri ekipe iz GZ Ig (pionirke in mladinci PGD Iška vas ter pionirji PGD Kot - Staje) uvrstile na državno tekmovanje v gasilski orientaciji, ki je potekalo 14. 9. 2019 na smucišcu na Ko­pah. Po dolgi vožnji smo se pripravili na tekmovanje, ki je poteka-lo na prelepi lokaciji, polni lepih razgledov, ki pa jih je hitro skrila megla. Z nastopom ekip smo bili zadovoljni, ceprav niso dosegle vidnejših rezultatov. Preživeli smo lep dan v družbi mladih gasil­cev ter naših navijacev. Tina Škulj Saša Modic Osvojen vrh Slemenova špica Z adnjo soboto v avgustu smo se te­kacice odlocile, da odidemo v hribe, in sicer na vrh Slemenova špica. Pohoda smo se udeležile Branka, Ivanka, Jana, najmlajša Inna in moja malenkost. Tokrat nam je bilo vreme naklonjeno. V nacrtu smo imele sicer pohod na Triglav, vendar nam je zadnji trenutek organizator odpovedal. Ni nam dalo miru, zato smo se zmenile, da vseeno nekam odrinemo. Od­locile smo se za Slemenovo špico, visoko 1.911 m. Zgodaj zjutraj smo se odpeljale proti Vršicu, pustile avto in krenile z nahrbtniki in pohodnimi palicami v hrib. Le kdo ne pozna Jalovca s Slemena? Skoraj na vsa­kem koledarju vidimo manjše jezerce in zadaj obcudovanja vredno goro. Slemeno­va špica je le nekaj deset metrov nad jezer­ ci. Pogled na Jalovec nam lahko ustavi le megla, mi smo imeli lepo soncno vreme. S špice se lepo vidijo skakalnice v Planici in vrhovi nad dolino Tamar. V steni je obcu­dovanja vredno se ustavili in pogledati v skale, kjer se vidi obraz, imenovan Ajdo­vska deklica. Na pohodu je bilo toplo, lepo, srecali smo veliko tujcev, se veselo pozdravljali, opazovali cudovito naravo z lepo pod-rastjo, bujno zelenje in vonjale zelo dišece ciklame. Malo nižje smo se ustavile, pomalica­le, družbo so nam delale ovce. Zelo zado­voljne smo se vrnile v dolino, se spotoma ustavile še pri Ruski kapelici, nabrale ne­kaj jurckov in marel ter za piko na i najpo­gumnejše zaplavale v jezeru Jasna. Ceprav tokrat nismo osvojile vrha Tri­glava, bo Triglav pocakal na prihodnje leto. Vse zadovoljne smo se vrnile domov. Pohodniški pozdrav! • OBCANOV KOTICEK ///////////////////////////////////////// Srecanje sošolcev G eneracija, ki je osnovno šolo na Igu koncala 1963, se vsako drugo leto sreca v Gostišcu Grbec. Letoš­njega srecanja se nas je udeležilo petnajst 'sošolcev', žal pa so nas od zadnjega sre-canja zapustili trije. Ob druženju in dobri hrani smo si imeli veliko za povedati, še vec pa si bomo cez dve leti, in upam, da se bodo takrat udeležili še tisti, ki so bili tokrat zadržani. Veselimo se ponovnega srecanja! Janez Tehovnik Vesna Novak • ŠPORT ///////////////////// Balinarji – jubilanti v DU Ig v letu 2019 T ako kot vsako leto smo tudi letos clani balinarske sekcije pri Dru-štvu upokojencev Ig organizirali srecanje v cast balinarjem – jubilantom za 70, 75, 80, 85 … let. Balinarji smo se zbrali v sredo, 11. 9. 2019, na balinišcu DU Ig pri gasilskem domu na Igu in cestita­li našim jubilantom. Letos so praznovali svoj okrogli jubilej štirje balinarji – jubi­lanti: Cirila Mehle, 70 let, Toncka Prek, Jože Jeršin in Stane Zadnikar pa 80 let. Želimo jim še veliko zdravih in zadovolj­nih let med nami. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolec.insko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni, • laserski dermatološki posegi www.zobozdravstvo-prenadent.si PRIZMA Ponikve Posebni socialno varstveni zavod Ponikve 76 1312 Videm - Dobrepolje www.prizma-ponikve.si Sporocilo o prostem delovnem mestu Naziv delovnega mesta: Srednja medicinska sestra I Opis delovnega mesta: Izvajanje zdravstvene nege in varstva oskrbo­vancev, priprava in delitev predpisane terapije, vodenje zdravstvene dokumentacije, sodelovanje pri delitvi hrane in hranjenju oskrbovancev, nudenje medicinske pomoci oskrbovancem. Delo za nedolocen cas, zakonsko pripadajoci dodatki za delo in 15-odstotni dodatek na redno delo zaradi neposrednega dela z osebami, ki imajo težave v duševnem zdravju. Pogoji delodajalca: opravljen strokovni izpit Kontakt: Katarina Žnidaršic, 01/7880-100, info@prizma-ponikve.si SPOŠTOVANE STRANKE, ZA VAS SMO MED TEDNOM PODALJŠALI DELOVNI ˜AS DO 18. URE TOR.-PET. 07:30–18:00 SOB. 07:00–13:00 NED. 08:00–12:00 M: +386 (0)31 300 141 E: mesnica.farkas@gmail.com TRGOVINE: Ig, POC Ig, Zabrv 120 Ljubljana, Peruzzijeva ulica 165 Škofljica, Ulica ob hrastih 11 Železokrivnica, Ulica ob hrastih 11 Mostišcar 07 | Oktober 2019 27 • OGLASI //////////////////////////////////////// . ZAHVALE ///////////////////////////////////// Cenik oglasnega prostora v Mostišcarju Tip oglasa Cena v € (brez DDV-ja) Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki s svojimi darovi polnite naš vozicek v Trgovini Spar-Mesarstvo Blatnik, d.o.o., na Igu in s tem pomagate ljudem v stiski. Zahvaljujemo se tudi vsem dobrotnikom, ki darujejo za potrebe naše Karitas. Župnijska Karitas Ig Cenik je potrdil Obcinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. FOJANA - rojstna vas skladatelja Rada Simonitija pri Dobrovem v Goriških Brdih, FYN - drugi najvecji danski otok, KLEPSIDRA - vodna ali pešcena ura Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar 07 | Oktober 2019 29 Športno-rekreativne prireditve za obcane Obcine Ig Športna zveza Ig in Obcina Ig v novembru in decembru organizirata naslednje rekreativne dogodke: - turnir v odbojki - turnir v košarki (igra na en koš, trojke) - turnir v dvoranskem nogometu - turnir v namiznem tenisu. Prijave pošljite najpozneje do konca oktobra na: sportnazvezaig@gmail.com. Podrobne informacije sledijo po prejetih prijavah. Športne dejavnosti za otroke OŠ Ig v jesenskih pocitnicah Športna zveza Ig in Obcina Ig bosta organizirali športne dejavnosti v Športni dvorani Ig v ponedeljek, 28., in torek, 29. oktobra 2019, od 9.30 do 12.30. Udeležba je za otroke brezplacna. Prijave pošljite najpozneje do 20. oktobra 2019 na: sportnazvezaig@gmail.com. ŠPORTni poZDRAV!Športna zveza Ig Kulturno-družabna prireditev Sobota, 12. oktober, ob 14. uri pred Skednjem na Pijavi Gorici Tradicionalno druženje ob kostanju in moštu Delavnica za otroke: oblikovanje kolišcarskih naselbin Kovanje pijavških novcev Za lakoto in žejo bo poskrbljeno PoslasticA za razlicne glasbene okuse: Mladi harmonikarji & Why Why Ponovno delavnica keramike Delavnica keramike je namenjena vsem, ki išcejo sprostitev in bi radi ustvarjali lepe, uporabne in dekorativne unikatne predmete ter si pridobili znanje starodavne spretnosti. Zacetek delavnice bo v petek, 25. 10., 8., 15. in 22. 11. 2019, ob 17.30 v Medgeneracijskem centru na Igu. Delavnica traja trikrat po tri ure, cetrto srecanje udeleženci dobijo svoje izdelke. Izdelovali bomo skodelice iz polne gmote, sklede s pomocjo predloge, podstavke za vroce lonce z vrezi in odtisi, razlicne stenske okraske, zvoncke … Cena delavnice je 50 evrov na osebo. V ceno je vštet material – glina, barve, glazura, orodje, dvakratno pecenje in mentor-stvo. Prijave na telefonsko številko 040/584-771 (Anita). sreda 16. oktober ob 19.00 Knjižnica Ig sreda, 16. oktober, ob 19. uri v Knjižnici Ig Na prvi pogled je sprehod nadvse preprosta stvar, ni pa ved-no tako. Vlecenje na povodcu, zaganjanje v druge pse, ljudi ali kolesarje, grizenje povodca, obcutek, da je pes na koncu sprehoda še bolj poln energije kot na zacetku in druge teža­ve ga lahko pokvarijo tako za vas kot za vašega štirinožnega prijatelja. Ni pa treba, da je tako – sprehod lahko spet posta­ne prijeten in koristen. torek, 15. oktober, ob 16. uri Delavnica poteka v prostorih CUDV Draga. Prijave (samo za clane MKL) osebno v Knjižnici Ig, na 01 308 57 20 ali ig@mklj.si sreda, 23. oktober, ob 19. uri v Knjižnici Ig Popotovanje po pokrajini so zaznamovali cudoviti pogledi, mesteca z mogocnimi romanskimi katedralami, nenavadne stožcaste arhitekture, imenovane truli, izvrstna kulinarika ter simpaticni prebivalci. Najslavnejši spomenik pokrajine pa je gotovo srednjeveški grad Castel del Monte. 30 Mostišcar 07 | Oktober 2019 • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// 10. POZDRAV JESENSKIM KMECKIM OPRAVILOM Ljubezenska spletka ima resnicni in lažnivi obraz. Bo zmagala ljubezen ali pohlep? Vse in še vec boste izvedeli na predstavi vsoboto, 16. novembra 2019, ob 19. uri v kulturni dvorani gasilskega centra Golo. OKTOBER sobota, 12. oktober, 11. Rekreacijski tek in hoja ob 10. uri, ob ribnikih v Dragi Draga CUDV Draga 10. Pozdrav jesenskim kmeckim opravilom Društvo Zapotok Ustvarjalna delavnica Fuzija stekla MKL - Knjižnica Ig Dream in English What can I feel MKL - Knjižnica Ig Predavanje Sprehod po pasje MKL - Knjižnica Ig Koncert ob 15. obletnici MePZ DU Ig Društvo upokojencev Ig Potopisno predavanje Apulija, peta italijanskega škornja MKL - Knjižnica Ig Govekarjev vecer Društvo Fran Govekar Ig Predstavitev ižanskega cebelnjaka Cebelarsko društvo Ig NOVEMBER Ura pravljic Pet popotnikov MKL - Knjižnica Ig Koncert Na zdravje Društvo Fran Govekar Ig Ustvarjalna delavnica Dinozavri ponovno na pohodu MKL - Knjižnica Ig Predavanje Zdravo partnerstvo za boljše starševstvo MKL - Knjižnica Ig Komedija Mutavka Kulturno društvo Krka Letni koledar prireditev v Obcini Ig najdete na spletni strani www.obcina-ig.si. in Zborovodja: Klemen Jerinc Športna dvorana Ig Gostje: tamburaški orkester in folklorna skupina vabita ob prazniku sv. Martina na 11. koncert NA ZDRAVJE in Martinove dobrote v soboto, 9. novembra 2019, ob 19. uri v Gostilno Hram. Z glasbo in poezijo bodo praznik trte in vina pocastili clanice in clani Društva Fran Govekar Ig z gosti. Za to priložnost vam v gostilni Hram na Igu ponujamo dva menija po enotni ceni 16 € na osebo! Meni 1: Meni 2: pozdrav iz kuhinje pozdrav iz kuhinje bucna juha bucna juha pecena Martinova raca pecena svinjska rebrca mlinci z domacimi ocvirki pražen krompir dušeno rdece zelje dušeno kislo zelje domaca orehova potica domaca orehova potica 1 dcl mladega vina 1 dcl mladega vina Rezervacije na gsm: 030/30-40-04 ali po e-pošti: megastdoo@gmail.com Vljudno vabljeni! Partnerska zveza je pot od otroštva k odraslosti. Ko zaljubljenost mine, poskušamo partnerja spremeniti, da bo tak, kot ga želimo mi. In ko pridejo otroci, že zelo kmalu želimo spreminjati njih. Za zrelo in odgovorno partnerstvo in starševstvo pa je potrebno, da najprej spoznamo sebe in odnose v družini. Partnerstvo in starševstvo sta povezana, morda celo bolj, kot smo pripravljeni sprejeti. Partner-ski odnos zelo vpliva na vzgojo in odnos do ot­rok ter je najvecja popotnica, ki jo lahko damo otrokom. To, da se starši zavestno ljubijo, je naj­boljše zagotovilo, da bodo v pravi meri upošte­vali tudi potrebe svojih otrok in jih pospremili na poti odrašcanja v odgovorne odrasle. Predavanje bo pospremljeno z mnogo primeri, delom vseh udeležencev, prostor pa bo tudi za vprašanja. Tjaž Nemanic, Imago facilitator Izvaja razlicne vrste izobraževanj s podrocja osebne rasti, komunikacije, razvijanja starševskih in odnosnih kompetenc ter vodi delavnico Zdravo partnerstvo za boljše starševstvo. V partnerskem odnosu je 26 let in je oce štirim otrokom. sreda, 13. november ob 19.00, Knjižnica Ig