ist?
Celje - skladišče D-Per
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Po začrtani
poti...
PETKOVA SEJA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA — BILA JE ŽE PO ZAKLJUČKU REDAKCIJE EMAJLIRCA, PA SMO VSEENO USPELI »STISNITI« ŠE TOLE VEST — JE VNESLA V DELO TEGA CENTRALNEGA SAMOUPRAVNEGA ORGANA NEKAJ NOVEGA: NA VPRAŠANJA ČLANOV CDS, PA ČEPRAV NISO VEDNO ZADEVALA VSEBINE DNEVNEGA REDA, JE SVET DOBIL USTREZNE IN JASNE ODGOVORE, KI NAM ZAGOTAVLJAJO — ČE BO ŠLO TAKO TUDI POSLEJ — BOLJŠO OBVEŠČENOST ČLANOV KOLEKTIVA IN VEČ MEDSEBOJNEGA ZAUPANJA.
DNEVNI RED ZA TO SEJO JE PREDVIDEVAL POROČILO GLAVNEGA DIREKTORJA O URESNIČENJU SKLEPOV PREJŠNJIH SEJ, POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PO 7. REDNI SEJI CDS, NATO PA OBRAVNAVO PLANA RAZVOJA PODJETJA DO LETA 1970, RAZPRAVO O PRAVILNIKU O DELOVNIH RAZMERJIH, POROČILO O POTEKU PRIPRAV ZA UVEDBO KRAJŠEGA DELOVNEGA TEDNA IN RAZPRAVO O TEM TER DRUGO.
O PLANU RAZVOJA PODJETJA BOMO OBŠIRNEJE SPREGOVORILI V PRIHODNJI ŠTEVILKI EMAJLIRCA, SAJ O TAKO VAŽNEM AKTU NE GRE POROČATI V NEKAJ STAVKIH, DEJSTVO PA JE, DA BO PO VČERAJŠNJI POTRDITVI TEGA PLANA DOBILO VSE NAŠE DELO NOVO VSEBINO IN NOVE OKVIRE, SAJ NE BOMO MOGLI GLEDATI LE POLOŽAJA DANES IN MORDA ŠE JUTRI, AMPAK BOMO ODLOČALI TUDI O DANES VAŽNIH ZADEVAH S POSEBNIM OZIROM NA NAŠ PERSPEKTIVNI RAZVOJ, KI GA PREDVIDEVA TA NAČRT. *
O PRAVILNIKU O DELOVNIH RAZMERJIH SMO PRECEJ GOVORILI ŠE PREDNO JE VČERAJ NAŠ CDS POTRDIL TA AKT. JE ŽE TAKO, DA NAS TA PRAVILNIK ŠE POSEBEJ ZANIMA. PRAV ZAVOLJO TEGA TUDI O RAZPRAVI IN UGOTOVITVAH TER PRAVILNIKU SAMEM VEČ PRIHODNJIČ.
imamo zadostne zaloge materiala in bo potrebno te zaloge še znižati, da nam ne bodo vezale preveč obratnih sredstev — pri tem pa bomo morali prelomiti s tem, da zaženemo krik in vik, če je materiala za proizvodnjo le za nekaj tednov, službe pa bodo morale zagotavljati, da ga ne bo zmanjkalo — vemo tudi da znamo prijeti resno za delo, če hočemo, pri osebnih dohodkih bomo morali v razumne okvire, pa čeprav bi bil to neznaten korak nazaj, plan pa ne more in ne sme več ostati stvar ozkega kroga, za izpolnitev si moramo prizadevati vsi.
Sprva smo letos — kot vemo — kaj slabo začeli, naših nalog sicer še tudi sedaj ne izpolnjujemo, vendar predvidevamo, če ne bo izpadov, izpolnitev plana za januar 1967 nekako okoli 95 odstotkov. Jasno je, da bomo morali zaostanek nadomestiti v prihodnjih mesecih. Posebej naj poudarimo, da nam najboljše finančne rezultate kaže vedno tistih »zadnjih« nekaj odstotkov pri izpolnjevanju, ko dosegamo načrt 100-odstotno ali več, kajti stroški so trdni, brez ozira na odstotek izpolnjenega proizvodnega načrta, zato se naš uspeh odraža predvsem v preseganju, ko ostanejo fiksni stroški skoraj isti, plačamo le reprodukcijski material, ostalo pa gre v dohodek.
Zato mora biti prav izpolnjevanje plana naša najvažnejša naloga in CDS bo gibanje doseganja in spremljajočo problematiko poslej spremljal vsak mesec na svoji seji.
PREDSEDNIK
drugod — pri zalogah reprodukcijskega materiala, kjer bo pač potrebno večje zaloge materiala kopičiti le v primerih, ko nam dobavitelji drugače ne morejo preskrbeti materiala. Mnogo materiala, ki smo ga doslej uvažali, bo potrebno nabaviti pri domačih proizvajalcih, saj so potrebe po uvozu precej večje kot pa bomo imeli na voljo deviznih sredstev.
Poleg naše skupne obveznosti, da redno — brez ozira na napore, ki jih bomo morali vložiti — izpolnjujemo in presegamo naš družbeni načrt, pa moramo štediti. Štediti pri vseh stroških, od najmanjših do velikih, neposrednih in posrednih! Če bomo' ti dve nalogi opravili dobro, tudi rezultati ne bodo zaostajali — tega pa si vsi želimo.
Posebno vprašanje izredno visokih osebnih dohodkov nekaterih v tovarni je postavil na seji Alojz Ahtik. Ugotovili smo lahko, da o višini osebnih dohodkov krožijo razne vesti, ki pa dejanskemu stanju ne ustrezajo. Brez ozira od kod takšne > vesti izvirajo, lahko tiste, ki jih razširjajo, obsodimo, saj s svojimi vestmi povzročajo le nejevoljo in upravičeno ogorčenje ter težavno stališče odgovornih ljudi pri izpolnjevanju nalog. Novica, da nekateri zaslužijo v tovarni tudi pol milijona starih dinarjev, je izmišljena in vsekakor ne dobronamerno lansi-rana, naj višji prejemek — okoli 350 tisoč starih dinarjev, je bil izplačan socialni delavki enkrat, vendar je v tej vsoti upoštevanih precej opravljenih nadur v
REPUBLIKE
JOSIP BROZ TITO
ZAHVALJUJE NA ČESTITKI I IZRAŽAVA NAJBOLJE ŽELJE
ZA NOVJJ 1967 GODINU
Dovolite nam, da se v poročilu Z zadnje seje posebej ustavimo
ob vprašanjih članov CDS
Milan Kavčič je želel podrobno informacijo o rezultatih poslovanja za minulo leto, o izpolnjevanju plana-m. januarju in o perspektivah za prihodnje obdobje. Na to vprašanje so odgovarjali za to najbolj odgovorni člani kolektiva Lojze ligo, Ernest Vršeč, Drago Mravlak, Srečko Jamnišek in Marjan Žuraj, CDS pa je po teh poročilih ugotovil, da je včerajšnja seja s tem dobila še posebno bogato vsebino, hkrati pa so sklenili, da bo potrebno tako čistega vina članom centralnega delavskega
sveta in preko njih članom vsega kolektiva naliti vsak mesec.
Naj ta poročila povzamemo le ob kratkem ...
V minulem letu smo proizvodni načrt dosegli 99-odstotno, vrednostno pa smo ga izpolnili in celo presegli za 3 odstotke. Prodali smo blaga v vrednosti nekaj več kot 16.300 milijonov starih dinarjev in ustvarili 4.878 milijonov S-din dohodka, od tega za osebne dohodke 4.285 milijona S-din in 534 milijonov S-din za sklade. Predvideno razmerje med sredstvi za osebne dohodke in sklade v odnosu 92,5 : 7,5 smo tako celo izboljšali v korist sredstev za sklade in dosegli razmerje
87,8	: 12,2.
Iz vseh poročil naj povzamemo le ugotovitve, da imamo dovolj naročil in torej dela, da
Pričakovati je povečanje zalog gotove posode, spričo novih pogojev gospodarjenja pa bomo morali poskrbeti za to, da bomo kupcem nudili kar želijo, s posebnim poudarkom na izpolnjevanju plana izvoza, saj nam ta zagotavlja sredstva za uvoz nekaterih repro-materia-lov (19 % deviznih sredstev za potrebe uvoza zavisi od izpolnjenega načrta izvoza delovne organizacije). Finančna sredstva moramo koristiti čimbolj racionalno in prav zavoljo pričakovanega povečanja zalog gotovih izdelkov do približno tretjine mesečne proizvodnje je ponovno očitno, da bomo morali sprostiti obratna sredstva
okviru kofnisije za dodelitev stanovanj, hkrati pa Še razlika v osebnem dohodku za štiri mesece, ko se je pri obračunavanju osebnega dohodka te tovarišice obračunavala napačna — precej nižja postavka.
K vprašanju je nato direktor sektorja priprave proizvodnje, ki je skupno z direktorjem računovodstva in komerciale v najvišji skupini po analitski oceni, povedal, da je za december prejel doslej svoj najvišji osebni dohodek v tovarni, ker je dobil izplačan tudi ves presežek, ki ga je enota prej odvajala v rezervni sklad OD — v višini 227 tisoč starih dinarjev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
LETNI OBČNI ZBORI
Prosto soboto, 21. januarja 1967 so člani ZZB izbrali za skupno srečanje na občnem zboru in družabnem večeru. Občni zbor je začel dotedanji predsednik odbora aktiva ZZB Pavlič Lojze, ki je pozdravil vse navzoče ter zaželel uspešno delo občnemu zboru. Prav posebej pa je pozdravil predsednika CDS tov. Končana Vilija, namestnika sekretarja TK ZK Mravlaka Draga in druge zastopnike, ki so zboru
prisostvovali. Predsednik je še predlagal zboru, da izvoli delovno predsedstvo, da bi se delo zbora normalno odvijalo in zato je predlagal naj bi vodenje zbora zaupali Panza Franju, ki bi mu pomagala še Polutnik-Rozika in Kunst Jože. O čem so razpravljali člani ZZB pa je najbolj Razvidno iz poročila, ki ga je na občnem zboru prečital dosedanji predsednik, ki je povzel:
Tovarišice, tovariši !
Za nami je spet eno leto plodnega dela naše organizacije, toda ne v celoti po zaslugi nas članov ZZB, temveč predvsem po zaslugi samoupravnih organov podjetja, ki so imeli razumevanje za naše materialne potrebe, saj brez sredstev ne bi mogli tako uspešno delovati. Naša organizacija je za leto 1966 prejela 970.000 S-din dotacije, ta sredstva pa smo nadvse koristno porabili. Tudi VO LT nas je denarno in na druge načine podprl, pa tudi izvršni odbor sindikalnih podružnic. Kako smo sredstva porabili, vam bo bolj natančno razložil blagajnik Ča-ter Ivan. Aktiv organizacije ZZB podjetja je v letu 1966 štel 155 članov. Od tega števila se je upokojilo 11 članov, tov. Bervar pa je iznenada preminul. Na novo se je včlanilo 10 članov ZZB, ki so v letu 1966 izposlovali priznanje dvojne oz. enojne delovne dobe zaradi aktivnega sodelovanja v NOB ali pa enojno delovno dobo zaradi sodelovanja z NOB, izseljeništva ali zaradi bivanja v koncentracijskem taborišču okupirane Evrope. Trenutno ima naša. organizacija 153 članov, od tega 123 z dvojnim štetjem in 30 z enojnim štetjem. Na splošno lahko ugotovimo, da se število članstva v organizaciji zaradi odhodov v pokoj hitreje zmanjšuje kot pa se dopolnjuje na osnovi' urejevanja posebne delovne dobe. Na osnovi evidenc lahko ugotavljamo, da so skoraj vsi člani ZZB aktivni predvsem v samoupravljanju, v ZKS in drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Odbor, ki je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru, je temeljito proučil diskusijo članstva ZZB na občnem zboru, pa tudi konkretne predloge za reševanje problemov, ki jih imajo člani organizacije. Na tak način smo zbrali problematiko in jo dopolnili z analizami, ki so se izdelale v socialni skupini kadrovske službe in zdravstvene ambulante ter na osnovi vseh teh podatkov sprejeli na 2. redni seji odbora aktiva ZZB 15. februarja 1966 program, ki je zajemal:
a)	zdravstveno problematiko,
b)	materialno stanje,
c)	stanovanjsko problematiko,
d)	socialno stanje,
e)	uveljavljanje posebne delovne dobe,
f)	organizacijo srečanj, izletov, rekreacije, pomoči itd.
Zaradi akutnih obolenj veli-
mm
' 1:
kega števila naših članov, ki so zanemarili skrb za zdravstveno nego, je bilo konkretno dogovorjeno z dr. Čakšemjda bo ca. 70 članov sistematično pregledal in je bilo ugotovljeno: od 68 pregledanih je resno obolelih kar 30 tovarišev in tovarišic. Ko smo ugotavljali vzroke takšnega zdravstvenega stanja, smo med drugim ugotovili, da je ena izmed posledic takšnega zdravstvenega stanja tudi neprimerni pogoji življenja v času NOB. Zato je temu članstvu potrebno tudi v prihodnjih letih zagotoviti redne zdravstvene preglede, da preprečimo najhujše posledice, ki bi lahko nastale zaradi zanemarjanja zdravstvene nege zavoljo svoje skromnosti.
Povsem jasno je, da je bilo prav to stanje edini razlog, da so posamezni člani ZZB zmanjševali svojo uspešnost na delovnih mestih, predvsem še tisti, ki so delali v proizvodnji. Dejstvo je, da je pri nas še večina del, kjer potrebujemo fizično kondicijo, ki pa je mnogi člani ZZB niso imeli in je to pogojevalo zmanjšanje osebnih dohod-
kov pri članih ZZB iz objektivnih razlogov. Zato smo podvzeli ukrepe, in sicer smo v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov vnesli določilo:
57.	člen
Dodatek za udeležence NOV
»Vsem udeležencem NOV, ki imajo zaradi sodelovanja z NOV odnosno v NOV priznan čas sodelovanja kot delovno dobo, se priznava in izplačuje dodatek k osebnim dohodkom, kadar imajo osebne dohodke iz-.pod minimalnega povprečja osebnih dohodkov določenega udeležencem NOV od republiških organov (npr. 78.000 S-din).
Dodatek se določa v stalnem znesku na delovno uro v začetku vsakega leta za tekoče leto. Pri tem se jemlje za osnovo povprečje izplačanih osebnih dohodkov v preteklem letu ter razliko do republiškega minimalnega povprečja osebnih dohodkov za udeležence NOV.

wmm
Dodatek določa kadrovska služba.
Če se zaradi ukrepov držav- ■ rtih in družbenih organov zviša priporočeno minimalno povprečje osebnih dohodkov za udeležence NOV, se zviša tudi dodatek po tem členu. Zvišanje določi kadrovska služba.
Delavec uslužbenec NOV, ki se ne strinja z določitvijo višine dodatka, lahko v 15 dneh napravi ugovor na upravni odbor podjetja, vendar ugovor ne zadrži izvršitve odločbe.
Določila, kdo se smatra za udeležence NOV, določajo zakoniti predpisi ter daje o tem o posameznikih svoje mišljenje in potrdilo organizacija ZB.«
Toda zaradi različnega tolmačenja statusa članov ZZB je upravni odbor na izredni seji
1.	9. 1966 sprejel popravek zgornjega določila in sprejel naslednji sklep:
a)	kot udeleženci NOV se smatrajo tisti člani ZZB NOV, ki imajo zaradi sodelovanja v NOV priznan čas sodelovanja v NOV kot posebno delovno dobo Z dvojnim štetjem;
b)	glede na to so lahko upravičeni do dodatka po 57. členu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov le tisti delavci, ki imajo to posebno delovno dobo z dvojnim štetjem vpisano v delovno knjižico ali pa priznano s posebno odločbo pristojne komisije za priznavanje posebne delovne dobe;
c)	razveljavijo se odločbe, ki so bile nepravilno izstavljene zaradi tega, ker se je vzelo povprečje izplačanih osebnih do-
(Nadaljevanje na 3. strani)
PO ZAiltTAM POTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Hkrati je pomočnik direktorja omenil, da je v 8 mesecih minulega leta, odkar je v delovni organizaciji, prejel mesečno povprečno 234 starih tisočakov, glavni direktor pa je navedel svoj povprečni mesečni prejemek za minulo leto — 265 tisoč starih dinarjev.
Po izčrpanem predvidenem dnevnem redu in po živahni in plodni razpravi na osnovi obrazložitev na obe vprašanji je tekla še razprava o predlogih za potrditev sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Gradivo je bilo članom razdeljeno sicer že dva dni prej, le delno pa je bilo dopolnjeno še na seji, zato ni čudno, da so bila zato tudi vprašanja in pripombe, ki so zadevala to vprašanje, premalo pripravljena. Ker o takem pravil-
niku ne gre razpravljati pod zadnjo točko dnevnega reda in brez predhodnih priprav članov CDS, pa tudi priprave službe, ki naj zadevo podrobno in jasno obrazloži, naj bi se kaj takega v prid nas vseh ne ponovilo. Prizadevali pa si bomo preko Emajlirca to zadevo nazorno obravnavati.
Kar zadeva krajši delovni teden, lahko ugotovimo le, da priprave spremlja le- ozek-krog ljudi in da v kolektivu res ni veliko takih, ki bi znali priprave in obliko pravilno razložiti. Brez strahu torej, da bodo 4 izmene delale le po 6 ur dnevno! Prav ob takih vprašanjih je bilo očito, da smo o oblikah in izpeljavi krajšega delovnega tedna še premalo poročali. Zato o tem precej več v prihodnji številki.
Eva Orač

AKTIVA ZVEZE
hodkov po izplačilih pred uveljavitvijo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov namesto, da bi se upoštevale nove obračunske postavke z dodatki po novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ter tako ugotavljala razlika med osebnim dohodkom posameznikov in minimalnim republiškim povprečjem, določenim za udeležence NOV;
č) razveljavijo se tudi odločbe, ki so bile nepravilno izdane delavcem, ki nimajo priznano dvojno delovno dobo za sodelovanje v NOV;
NOV vzame razlika med povprečjem izplačanih osebnih dohodkov in minimalnim zneskom osebnega dohodka, katerega določa UO za vsako leto posebej ali za krajšo dobo, če se bistveno spremenijo obračunske postavke ali življenjski stroški. Iz teh dveh testov je razvidno, da so meseca julija 1966 prejeli borčevski dodatek vsi člani ZB ne glede ali so imeli enojno ali dvojno priznanje delovne dobe.
Odbor aktiva ZZB je namreč tolmačil, da so tudi tisti, ki so bili v koncentracijskem tabo-
d)	izdajo se nove odločbe namesto razveljavljenih z veljavnostjo od 1. 8. 1966 s tem, da tiste odločbe v katerih bo še priznan dodatek po 57. členu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov veljajo le do 31» 12. 1966;
e)	že izplačani dodatki po 57. členu pravilnika o delitvi osebnih odločbah za mesec julij 1966 se ne vračajo;
f)	pri ugotavljanju upravičenosti do dodatka po 57. členu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se v novo izstavljenih odločbah upošteva NOVA OBRAČUNSKA POSTAVKA s predvidenim 50 % presežkom ter prizna kot dodatek razlika od tako ugotovljenega osebnega dohodka do minimalnega republiškega povprečja osebnih dohodkov za udeležence NOV;
g)	izdela naj se predlog do polnitve odnosno spremembe 57. člena pravilnikar o delitvi osebnih dohodkov v tem smislu, da se kot udeleženci NOV smatrajo le tisti delavci, ki imajo priznan čas. sodelovanja v NOV kot posebno dobo z dvojnim štetjem;
h)	nadalje naj se besedilo 57. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov spremeni tako, da se zaradi ugotavljanja upravičenosti do dodatka za udeležence^
problemih in jih skladno z možnostmi urejevati v delovni samoupravni skupnosti. S tega mesta naj-se še enkrat zahvalim v imenu nas vseh konkretno UO podjetja in CDS za razumevanje reševanja skupnih problemov in da bi jih v prihodnosti reševali še bolje.
Na osnovi zbranih podatkov je prejemalo v letu 1966 od 1. 7. 1966 dalje borčevski dodatek 43 članov ZZB, povprečje OD pa se je gibalo po mesecih v višini:
ffilij
avgust
september
oktober
november
december
768,30	N-din 663,37 N-din 755,71 N-din 690,88 N-din 700,90 N-din 688,61 N-din
rišču ali so kako drugače sodelovali, upravičeni takšne pozornosti kot sami aktivni borci.
Na osnovi tolmačenja, ki jih je UO dobil so drugače ukrepali. Ker je odbor smatral, da nismo ravnali skladno z načeli, smo obvestili o tem odbor ZZB SRS, ki pa nam je v odgovoru pojasnil, da v smislu statuta ZZB NOVJ nismo družbeno priznana organizacija, kar tudi sami vemo, toda da je dajanje borčevskega dodatka samo stvar samoupravnih organov, preko katerih smo zadevo reševali. Pošteno vam povem, da smo pričakovali bolj realen odgovor, toda zal, prispel je povsem drugačen z motivacijo, da naj krajevna organizacija ZZB skrbi za probleme, kaj lahko ukrene, pa vemo sami.
Tako je bilo tistim članom ZZB, ki so zaradi neprimernih pogojev življenja in nadčloveških naporov med NOB in po osvoboditvi zagotovljeno, da prejemajo z borčevskim dodatkom osebne dohodke v znesku
78.000	S-din, kar je tudi predvideno z republiškim predpisom za tiste, ki so vstopili v NOV pred 9. 9. 1943. S tem ukrepom smo le delno sanirali materialni položaj članstva, toda tudi v bodoče bo treba delati na teh
Stanovanjska problematika je bila že pred leti zadovoljivo rešena seveda na osnovi tedanjih potreb. Dejstvo pa je, da so v teh letih nekateri člani bili preskromni, da bi to iznesli kot problem, toda s porastom standarda in reševanja stanovanjskih problemov ostalim članom v delovni organizaciji so se po-edinci ohrabrili in zaprosili za zamenjavo stanovanj in komisija je v nekaterih primerih že tudi konkretno reševala tovrstne probleme (Špiler, Lamper). Dolgoročni kredit je prejelo 5 prosilcev članov ZZB in to v višini
3,800.000	S-din.
Brezplačno letovanje smo zagotovili 16 članom ZZB večina z družinami, veliko jih je pa letovanje odklonilo, kljub temu, da smo še vsakemu članu glede na
niso uredili v celoti. V letu 1966 je dobilo priznano posebno delovno dobo 10 novih članov, ki so tudi postali člani našega aktiva. So izgledi, ki kažejo na to, da bo- čas za urejevanje priznanja posebne delovne dobe podaljšan na leto 1967 oziroma kako drugače urejen predvsem iz razloga, ker je še precejšnje število tistih, ki so upravičeni na priznanje posebne delovne dobe. Toda tisti, ki si do danes niso uredili priznanja posebne delovne dobe so vredni kritike, seveda če ne nastopajo objektivne težave, da so do sedaj pozabljena imena ali pa šo soborci pomrli itd.
Ena izmed prvih dolžnosti odbora je bila, da smo za 8. marec »DAN ŽENA« organizirali in priredili sprejem za žene borke, ki so prejele tudi praktična darila v višini 15.000 S-din. Zakuske so se tudi poleg žena udeležili predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij.
Odbor aktiva ZZB je imel v letu 1966 11 sej, na katerih smo razpravljali o problemih, o katerih sem že poročal. Prav tako smo se na sejah tudi dogovorja-II o srečanjih z drugimi organizacijami ZZB seveda v okviru organizirane dejavnosti Krajevne organizacije ZZB Gaberje. Tako smo se udeležili srečanja z borci v Rožni dolini dne 4. 9.
1966.	Srečanja se je udeležilo ■ precejšnje število naših borcev in njihovih svojcev.
število članov družine dodali iz sredstev odbora določena denarna sredstva.
Na morju je letovalo tudi 23 otrok članov ZZB. Invalidsko upokojenih je bilo 9 članov ZZB, dva pa sta dosegla normalno upokojitev.
Še vedno ugotavljamo, da si vsi, ki so upravičeni na priznanje posebne delovne dobe, tega
Organizirali smo tudi izlet borcev in njihovih svojqev za praznik 4. julij na POHORJE, kjer je bila proslava v čast padlega pohorskega bataljona. Izlet za 22. julij je odpadel Na prošnjo planinske skupine se je pohoda planincev po poteh XIV. divizije v mesecu oktobru 1966 udeležil Stane Cocej. Na (Nadaljevanje na 4. strani)
SUiG\fihe<>
BORO SO ZBOROVALI
pohodu so planinci spoznali spo-tnenike in njihovo zgodovinsko vrednost, domačini partizani pa so jim govorili o konkretni situaciji med NOB v teh krajih. Takšno dejavnost mladih planincev je potrebno tudi v bodoče podpirati, ket tako mladina na najbolj preprost in neposreden način spoznava nadčloveške napore borcev med NOB.
Dotaknil bi se še nekaterih problemov bolj kadrovske narave. Tu smo mnoge rešili v letu 1966, toda vseh ni bilo mogoče rešiti iz objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov. Zato se bo bodoči odbor moral še potruditi, da bo skupaj s kadrovsko službo našel ugodne rešitve za tiste člane ZZB, ki iz različnih razlogov želijo premestitev.
TOVARIŠICE, TOVARIŠI! Dotakniti se moram še nekaterih neprijetnosti, ki jih pa moramo ob bolj zdrznem delu odstranjevati v tem letu. Tu gre za medosebne odnose med nami samb mi ali odnose nekaterih redkih članov Kolektiva napram posameznikom članom ZZB. Ne bom konkretno iznašal, ker smattam da smo toliko samokritični in bomo napake odpravili. Kriti-karstvo nam lahko ogromno škoduje, zato pravim, strnimo vrste in ne dopuščajmo, da kdorkoli vnaša med nas sovraštvo ali pa kleveta posameznike itd.
Končam naj svoje izvajanje s tem, da bodimo v letu 1967 bolj složni in tovariški med seboj z veliko mero zaupanja in delajmo pod parolo V TOVARIŠTVU JE MOČ IN USPEH PRI DELU.
Poročilo nadzornega odbora je namesto predsednika žagar Eme prečital Meznarič Fredi, ki je dejal:
Tekom leta je nadzorni odbor redno spremljal delo odbora aktiva ZB, opravljal redni nadzor nad blagajniškim poslovanjem in ob zaključku leta to tudi komisijsko pregledal in ugotovil, da je poslovanje pravilno, da se knjižbe ujemajo s prilogami ter so dospeli računi tudi ob" roku in pravilno poravnani.
Tovarišu Ivanu čatru se v imenu vseh članov ZZB zahvaljujemo za res vzorno in redno finančno blagajniško poslovanje, kar izrekamo tudi v imenu nadzornega odbora.
Iz diskusije članov ZZB je mogoče povzeti, da so borci razpravljali predvsem zelo realno o problemih, s katerimi se srečujemo še vsakodnevno in da smo se otresli tistih osebnih diskusij, ki so bile značilne za vse takšne zbore v preteklih letih. V tem se vidi napredek v reševanju problemov naših borcev in spreminjanje miselnosti in odpravljanje subjektivnih slabosti posameznikov, kar pa bo pogojevalo še večje uspehe pri delu organizacije, afirmaciji posameznikov ter pozitivnemu vplivu nas borcev v čimvečji aktivnosti v samoupravnih orga-nih podjetja, kakor tudi v družbeno političnih organizacijah.
Blagajniško poročilo je prebral blagajnik Ivan Čater in sicer so sredstva porabili za:
DOHODKI:
Stanje blagajne (20.1.1966)
Izvršni odbor sindikata — prispevek LT EMO — prispevek Kolektiv EMO
IZDATKI:
7379 S-din
100.000	S-din
50.000	S-din
970.000	S-din 1,127379 S-din
Stroški občnega zbora v letu 1966	210.882	S-din
Stroški obdaritve žena bork za 8. marec	272317	S-din
Stroški — pomoč članom zaradi bolezni	127.983	S-din
Stroški — proslava za dan borca na Pohorju	61.860	S-din
Stroški — venci umrlim članom in grob.	51.200	S-din
Stroški — za oddih na morje članom in svojcem	147.000	S-din
Stroški — udeležba na pohodu po poteh XIV. divizije 150.000	S-din
Stroški — pomoč združenju borcev NOV Trnovlje	15.000	S-din
Stroški — nagrada blagajniku za leto 1965	15.000	S-din
Stroški — razno	1.494	S-din
Stroški — poslovanje banke	 829	S-din
918.565 S-din
Kot običajno je bil na občnem zboru izvoljen nov odbor:
1.	Čater Ivan;
2.	Čendak Ivan;
3.	Grošelj Vinko;
/4. ligo Lojze;
5.	Košec Franc;
6.	Košenina Ivan;
7.	Kunst Jože;
8.	Germovšek Ljudmila;
9.	Pantelič Rado;
10.	Pilih Marjan;
11.	Radovanovič Dušan;
12.	Verbič Stane;
13.	Zavšek Mihael;
14.	Zorko Franc;
15.	Zupančič Franc.
NADZORNI ODBOR:
1.	Čander Dragica;
2.	Krajec Ludvik;
3.	Krempuš Ela;
Družabni večer je potekel v zelo prijetnem vzdušju in dosegli smo svoj namen, da smo se v krogu sotovarišev in tovarišic in zakonskih drugov sprostili in preživeli izredno lep večer res tovariškega in odkritega srečanja, ki nam bo ostalo v spominu.
Novi odbor naj krepko zastavi svoje delo za to mandatno dobo, seveda pa bo uspeval pri delu, če mu bomo vsi pomagali in si prizadevali, da bomo na prihodnjem občnem zboru še enkrat govorili o uspešnosti dela našega aktiva ZZB EMO.
Kako je z EMO-5
DOHODKI
IZDATKI
1,127379 S-din 918365 S-din
208.814 S-din
Zadnje čase se mnogokrat ustavljamo ob oljni peči. Vse nas zanima; kako diha montaža, kako se pohvalijo kupci z njimi in še marsikaj...
Res je, da ne moremo biti zadovoljni z dogajanji okoli te 'proizvodnje, vse prevečkrat se nam zatika pri dobavnih in iz-delavnih rokih, vse prevečkrat moramo zavračati ali izločati dele zaradi slabe kakovosti. Pri prednji steni npr. je to prav resno vprašanje. Odstotek slabe kakovosti se suče okoli 27 % in to celo brez upoštevanja surovinske izdelave. Pri drugih sestavnih delih so stvari manj kritične, slaba kakovost dosega 2 do 5 odstokov, kar pa seveda še vedno ni zadovoljivo.
Reklamiranih je bilo do sedaj približno 2 odstotka izdelanih peči na olje, večidel iz prvih pošiljk. Napake, ki so botrovale reklamacijam, so že v glavnem odpravljene ali pa je s pomočjo stroge kontrole onemogočeno, da se takšne peči pojavljajo na tržišču.
Kje pa so vzroki za omenjene motnje, tako v pogledu normalnega poteka izdelave, kot tudi slabe kakovosti?
Odgovor ni tako preprost. Vsi skupaj vse preveč radi valimo krivdo drug na drugega ali pa se izgovarjamo na okoliščine.
Priznati moramo, da je predstavljalo osvajanje proizvodnje oljne peči, in to v tako omejenem času, za vse nas precej trd oreh. S tem smo namreč tudi pri izdelkih iz tanjše pločevine segli globlje v medsebojne odnose posameznih mer, pri čemer so se pokazale mnoge pomanjkljivosti našega podjetja kot celote. Ugotoviti moramo, da je bilo osvajanje proizvodnje peči na olje za mnoge, ki so
sodelovali, prvo svoje vrste. Tako je prišlo še posebej zaradi pomanjkanja časa do izrazitih posledic pomanjkanja tovrstnih izkušenj.
Proizvodi, ki zahtevajo izde-lavne razmere na višji ravni, pa zahtevajo tudi gotovo prilagodljivost pri celotnem kadru, M sodeluje pri neposredni izdelavi in kontroli. Tako je težko prepričati človeka, ki se je v mnogih letih dela prepričal, da mera ni važna, o nasprotnem. Za prilagodljivost večjim zahtevam je torej nujno tudi širše znanje, ki pa nam tudi večkrat manjka.
Pri izdelavi pa so spet prišle pogosto do izraza naše stalne hibe v pogledu organizacije in sodelovanja. Vse preveč je dogajanje pri nas odvisno od tega, kdo bo nekaj prepeljal, od tega kdo je od česa plačan ali ne. Vse preveč tudi čakamo, da nam bo nekdo tretji uredil to ali ono, čeprav je rešitev v naših rokah. Nič nas tudi ne zanima, ali bo imel ta ali oni oddelek dovolj sestavnih delov jutri, čeprav smo končno od končne montaže oziroma prodaje s svojimi dohodki vsi odvisni. Vse preradi se tudi izogibljemo vrstnemu redu dela, ki je postavljen z razpisom. Vse preveč torej delamo, da delamo in vse premalokrat delamo, da bi nekaj naredili.
Takega načina dela pa seveda tekoča montaža nekega izdelka ne prenese, če nočemo delati s preobsežnimi zalogami, če nočemo vezati preveč obratnih sredstev. Skušajmo torej prelomiti s takim načinom gledanja in brez dvoma bomo presenečeni, da bodo lahko uspehi pri manjšem vloženem trudu večji — in to ne samo pri izdelavi peči na olje.
SALDO
Ernest Vršeč
5
Einafifoec'
VESTI IZ KOMUNE
Na 17. redni seji UO so bili
člani UO seznanjeni z zaključki o gibanju gospodarstva v celjski občini. Te zaključke objavljamo v celoti, da se bo z njimi lahko sleznanil vsak naš član kolektiva.
Komisija v sestavu: Kokalj Stane, Klanjšek Jurij, Jamnišek Srečko, imenovana na 2. seji zbora delovnih skupnosti skupščine občine, je na osnovi poročila in razprave po poročilu pripravila naslednje
ZAKLJUČKE IN PREDLOGE
1.	Za letošnje devetmesečno obdobje, ko je že preteklo prvo leto gospodarske reforme, lahko ugotovimo, da je bil razvoj pro-
izvodnje in potrošnje bolj umir-
jen.
Pozitivni rezultati reforme se kažejo tudi v porastu produktivnosti in pozitivni izvozni usmeritvi na področju s konvertibilnim načinom plačevanja.
Za gibanje gospodarstva v naši občini je, v primerjavi z dosežki v zvezi in republiki, značilna ugodnejša rast industrijske proizvodnje, ki se giblje skoraj v višini planskih predvidevanj. Porastla pa je aktivnost tudi na ostalih gospodarskih področjih. Zmanjšano povpraševanje in spremenjena struktura osebne in investicijske potrošnje, ki ni bila spremljana z ustreznim povečanjem celotne-
ga izvoza, pa je vplivalo na povečanje zalog gotovih izdelkov in na počasnejšo rast industrijske proizvodnje.
2.	Spremenjen položaj na tržišču zahteva hitrejše in boljše prilagajanje proizvodnje potrebam tržišča in aktivnejšo vlogo trgovine v blagovnem' prometu. Naraščanje zalog gotovih izdelkov kaže, da se niti industrija niti trgovina še nista v zadostni meri prilagodili zahtevam tržišča. V grosistični trgovini je v novih pogojih kreditiranja obratnih sredstev težiti za tem, da bi prišlo med trgovskimi organizacijami do tesnejšega poslovnega sodelovanja, do specializacije oziroma delitve dela
tako, da se ne bi isti artikli kopičili na več podjetjih in nepotrebno vezali že tako pičla obratna sredstva.
3.	Problemom obrti (reprodukcijski material, ukinitev odloka o kontroli cen, šušmarstvo, obrtni center in drugo) naj posveti svet za terciarno gospodarstvo posebno razširjeno sejo.
4.	Dinamičen razvoj gospodarstva zahteva temeljito poznavanje vseh faktorjev in možnosti na posameznih področjih gpspo-darstva, zahteva tesnejše medsebojne poslovne odnose, specializacijo, kooperacijo in prelivanje kapitala, raziskavo tržišča, vključevanje v mednarodno delitev dela, uspešno delovanje samoupravnega sistema, urejene medsebojne odnose, polno osebno odgovornost, predvsem pa čvrsto poslovno proizvodno orientacijo, ki mora izhajati v izdelanih razvojnih programov.
Delovne organizacije morajo ,tem problemom posvetiti več pozornosti, predvsem pa naj čimprej izdelajo ustrezne razvojne programe oziroma jih prilagodijo novo nastali situaciji po reformi, kajti le ti so lahko realna podlaga njihovega bodočega razvoja.
5.	Na področju zaposlenosti je težiti za smotrnim in polnim zaposlovanjem naših delovnih ljudi. Ta težnja pa ne sme izhajati iz socialnih razlogov, temveč iz potreb in možnosti naših delovnih organizacij, tj. z uvajanjem večizmenskega dela, uvajanjem novih delovnih mest, skratka, z boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet. Pri zaposlovanju je posvetiti posebno skrb spremembi strukture zaposlenih v korist visokokvalificiranih in kvalificiranih strokovnih kadrov, kajti analiza kaže precejšnje negativno odstopanje med dejansko in zahtevano izobrazbo zaposlenih. To pa potrjuje ugotovitev, da kadrovska struktura zaposlenih v gospodarstvu bistveno zaostaja za sedanjimi in perspektivnimi potrebami razvoja gospodarstva.
6.	Rast osebnih dohodkov, ki je bila v devetmesečnem obdobju hitrejša od dosežene rasti gospodarstva, je potrebno uskladiti z doseženimi poslovnimi rezultati, predvsem pa z doseženo produktivnostjo.
7.	Predsedstvo skupščine občine se naj dogovori s predsedniki občin bivšega okraja Celje o izdelavi in sofinanciranju regionalnega programa razvoja celotne celjske regije. Mesto Celje je namreč gospodarsko, kulturno in sploh središče širokega področja, kamor gravitirajo tudi območja večine občin bivšega okraja Celja. Zato mora biti občina Celje pobudnik ideje o izdelavi regionalnega programa razvoja. Takšen program bi predvideval celoten razvoj regije in bi bil osnova za programiranje razvoja posameznih območij občin in znotraj njih posameznih dejavnosti.
V času
bitke za reformo
Brez dvoma bo letošnje leto odločilno za naše gospodarstvo, in rezultati, ki jih bomo dosegli, bodo kvalitetna osnova za nadaljnjo rast. O teh vprašanjih je obširno govoril na skupni seji zveznega in gospodarskega zbora 26. decembra lani preminuli podpredsednik ZIS, Boris Kraigher. Ne bo odveč, če se še enkrat spomnimo vseh misli in predlogov, ki jih je takrat podal v trdni veri, da bo tudi sam v največji meri aktivno deloval in pomagal reševati probleme, ki se nam že in se nam bodo še ostro postavljali po robu. Za kaj torej gre?
Letos bomo morali izvesti tri težavne operacije v našem gospodarstvu. 1. januarja smo pričeli uveljavljati nov devizni režim, ki nedvomno pomeni za vse gospodarstvo velik napor. Nov devizni režim bo neizogibno zahteval preusmerjanje v gospodarskih dejavnostih na nove pogoje, in sicer na takšne, ki jim bo bolj kot kdajkoli, lastna konkurenca z visoko produktivnimi gospodarstvi. Zatem je tu nov sistem na področju kreditne politike in končno še revalorizacija osnovnih sredstev. -Ti trije ukrepi bodo zahtevali mnogo naporov in ne samo teh, temveč tudi marsikdaj mnogo več preudarnosti kot do-sedaj. V našem gospodarskem sistemu so nastopile nove kvalitete in bila bi neodpustna napaka,
če bi se zdaj borili proti njim, saj nam pomenijo edino možno rešitev za naš ekonomski razvoj.
Za sedanji čas je prav tako pomembno tudi dejstvo, da se ponovno vrača zaupanje v naš dinar. V zadnjem času so znatno po-rastle hranilne vloge, naš dinar pa je v inozemskih bankah še čvrstejši. Ni redkost že sedaj, da delovne organizacije, ki sicer razpolagajo z deviznimi sredstvi, iščejo dinarska sredstva. To pa je za nas pomembno, saj bodo takšna gibanja in rezultati še nadalje pogojevali ugoden razvoj sistema samoupravljanja, krepitev njegove materialne osnove ter delitev v vseh oblikah.
Potrebno je premagati sedanje težave in tudi tiste, ki bodo še sledile, kajti problemi, ki se nam zdaj pojavljajo, imajo trenuten značaj in lahko jih bomo premagali le, če bomo zmanjšali potrošnjo pod dotok blaga, če bomo povečali produktivnost dela, če bomo razdeljevali ustvarjena sredstva v normalnih okvirih in če ne bomo v nobenem primeru dopustili prerazdelitve dohodka. Edino tako bomo lahko stabilizirali trg in cene, preko teh dveh kategorij pa hkrati naše celotno gospodarstvo.
Povsem razumljivo je, da se reforma ne more omejiti zgolj na proizvodne delovne organizacije, saj bi to
pomenilo enostransko reševati probleme celotne družbe. Ukrepi v gospodarstvu nujno povzročajo tudi ukrepanje na področju negospodarskih dejavnosti, zato kvalificiramo sedanjo reformo, kot družbeno reformo, ki ima za cilj preobrazbo celotne družbe do zastavljenih okvirjev, to pa je v našem primeru srednjeročni plan.
Dobrih 25 let gospodarstva je za nami in"v teh letih smo pridobili premnoge izkušnje, ki so precejšnje zagotovilo za to, da bomo znali tudi tokrat stopiti enotno na stran tistih sil, ki vodijo našo celotno družbo k napredku. Važno je le, da bomo vztrajali in ne bomo dopustili nikomur, da bi odstopil od začrtane poti. V teh pogojih še zaostruje bolj kot kdajkoli odgovornost nas vseh, nič manj tudi tistih, ki so jim prepuščene izvršilne funkcije. '
Smo torej sredi odločilne bitke, in če bi jo hoteli tehtati z vsemi do sedaj dobljenimi, bi bila prav gotovo ena težjih. To pa v resnici tudi je. Toda tudi v tej moramo zmagati!
To je le nekaj misli na temo »leto 1967 — odločilna bitka za reformo«.
V našem glasilu bomo v bodoče še bolj vestno spremljali vse premike v našem gospodarstvu in vas tako seznanjali tudi z doseženimi rezultati.

6
£ÀnGjJiïKeç>
NOV« OBDOBJE V ŽIVLJENJU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Odprti razgovori o osnovnih družbenih problemih, demokratična atmosfera, krepljenje samoupravljanja in striktno spoštovanje pravic delovnih ljudi — fo so osnovna obeležja našega notranjega političnega življenja po IV. in V. seji CK ŽKJ. Vendar je tu in tam opaziti odpor sil, ki zavirajo naš demokratični socialistični razvoj. S tem, ko se poskušajo prilagoditi novi situaciji, razni malomeščanski in birokratski elementi trdovratno razvijajo negatorsko kritiko, katero pa si prizadevajo reakcionarni krogi doma in-v inozemstvu izkoristiti v svoje namene.
V takšni situaciji je bila sklicana VI. seja CK ZKJ. Njeni sklepi predstavljajo nedvomno zaključek enega in začetek novega obdobja v življenju ZK. Sprejeti sklepi določajo neposredne naloge in metode uspešnega premagovanja vsakodnevnih problemov v političnem in gospodarskem življenju. Brez dvoma bodo komunisti našli v dokumentih VI. seje CK ZKJ najboljše in najučinkovitejše sugestije za svojo konkretno aktivnost v prihodnjem obdobju.
šesta seja je največ pozornosti posvetila prav reorganizaciji ZK. Ugotovljeno je bilo, da je sedanje delo kontinuiran proces, ki mora odpraviti prakticizem v politični akciji in pragmatizem v ideološkem pristopu k prbolemom. Posebno je bilo poudarjeno, da mora ZK v novih pogojih jasneje izpopolniti osnovo za svojo politično akcijo, kakor tudi za svojo lastno preobrazbo. To je prvi pogoj za to, da odpravimo nejasnosti, blodnje in odpore. Poudarjeno je bilo, da je nujno Zvezo komunistov čimprej osvoboditi zastarelih pojmovanj, ki so izhajale iz pozicij oblasti in od močnih elementov hierar-hijske strukture v notranjih odnosih ZK.
V času reforme, a na začetku tega leta, ki je zanj rečeno, da bo verjetno odločilno za uspeh reforme, je VI. seja CK ZKJ posvetila posebno pozornost gospodarskim problemom. Proklamirano je osnovno načelo, da komunisti lahko najdejo rešitve za akutne ekonomske, socialne in druge probleme le, če bo njihovo delo slonelo na pozicijah reforme. To pa pomeni I trdovratno borbo za pove-
čanje produktivnosti dela in proizvodnje, za popolno izkoriščanje kapacitet in za potrošnjo v realnih mejah. Torej, to pomeni borbo za krepljenje tistih družbenoekonomskih in političnih odnosov, ki slonijo na samoupravljanju. Na tem področju upravičeno pričakujemo kar največjo aktivnost članov ZK, da bi tako preprečili demagogijo in negotovost, ki jo v raznih oblikah in na različne načine propagirajo birokratske in revolucionarne sile.
Zveza komunistov je sestavni del mednarodnega delavskega gibanja. Zato je povsem razumljivo, da so na VI. seji CK ZKJ razpravljali o nekaterih aktu-
alnih problemih tega gibanja, posebno pa o problemih, ki so vezani za svetovno in evropsko posvetovanje komunističnih partij. Člani CK so zavzeli stališče, da razlogi, ki govore v prid tem posvetovanjem »niso dovolj prepričljivi«. Ker so se v obdobju zadnjih desetletij, kot je rečeno, odnosi med socialističnimi državami in med delavskimi partijami vidno spremenili, so mnenja o enem »centru«, o »obveznem spoštovanju formalno sprejetih sklepov« nesprejemljiva. Toda o tem, kot vse kaže, iniciatorji novih posvetovanj niso dovolj razmišljali.
iHiiiuiimiutHiiiinnnfiinniiiiniiiRniiiiiimiHiHHiiiiiiumiiiiiiiiHiiHiHiiititiimiiiiiiiimiiiiiiHiiiiii
\
| VSEM UPOKOJENIM ČLANOM NAŠEGA KOLEKTIVA! |
Prejeli ste prvo številko Emajlirca v letošnjem letu. I E Poslali smo jo vsem, katerih naslove smo poznali. Po tej = | poti pa prosimo, da nas morebiti obvestite, če Vaš naslov, § | naveden na Emajlircu, ni povsem točen. Hkrati Vas pro- | | simo, da nas obvestite, če veste za kakšnega upokojenega | | člana kolektiva, ki EmajHrea ne prejema, pa bi list želel | | dobiti, želimo, da postane Emajlirec tudi Vaše glasilo in i | Vaš prijatelj.
Urednica
tHinuiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiminiiHiiHiitiiiiinmiHHimiiinmiiiiiimiiintiniiiiiiitiiniuiiiiiiiiiiiiHiiiiii
\
HÑN
KADROVSKA POLITIKA GOSPODARSKA IN DRUŽBENA REFORMA
Dosedanje raziskave zaposlenosti in zaposlovanja so v glavnem obravnavale le kvantitativno stran problematike tega področja, kvalitativni elementi pa so ostali skoraj povsem zanemarjeni. Kvalitativni problem zaposlenosti postaja tako pri nas, kakor tudi v drugih deželah kot faktor proizvajalnih sil vse bolj pomemben, čim bolj se materialna osnova proizvodnje razvija in postaja sodobna in kolikor bolj ostro se postavlja zahteva, da se sredstva investiranja v materialno osnovo proizvodnje kar najbolj učinkovito Izkoriščajo. Pri tem ne gre le za vzpostavljanje pravilnega ravnotežja med materialno osnovo proizvodnje hi sposobnostjo ljudi, ki morajo to osnovo izkoristiti tako, da se dosegajo opti-
malni učinki, temveč tudi zato, da se celokupna dejavnost na usposabljanju strokovnih kadrov za potrebe proizvodnje in investicije, ki so v ta namen potrebne, usmerijo pravočasno in načrtno na način, ki bo doprinesel k vzpostavljanju tega ravnotežja in s tem zagotovil učinkovitost ih rentabilnost tako investiranja v materialno osnovo proizvodnje kot tudi investiranje v kadre.
To izhodišče pa zahteva proučevanje kvalitativnih elementov, poglobljene raziskave o problemih poklicne strukture zaposlenih in stopnjo njene usklajenosti z aktualnimi in perspektivnimi zahtevami proizvodnje in družbenih Služb; raz-izkave razporeditve in stopnje
ložljivih strokovnih kadrov; podrobnejše raziskave kvalifikacijske in strokovne strukture zaposlenih in to tako s formalnega (šolskega) in vsebinskega vidika kot tudi z vidika njihovega vpliva na proizvodne uspehe, kakovost in produktivnost dela in podobno.
Za takšne kompleksne analize ne razpolagamo niti s potrebno statistično dokumentacijo, niti z raziskavami, katere bi lahko služile kot osnova, niti nimamo institucij, ki bi trajno in sistematično spremljale in proučevale to problematiko. Šele v zadnjem času je Republiški zavod za zaposlovanje pričel z delom na raziskavah tega področja. že sedaj je očitno, da vsebinske značilnosti obstoječe zaposlenosti v mnogočem ne ustrezajo materialni osnovi, sodobnim pogojem in zahtevam po razvoju proizvodnje. Precejšen del investicijskih vlaganj ni dal pričakovanih rezultatov tudi zaradi tega, ker ni bilo pravočasno vzpostavljeno ravnotežje med zahtevami materialne osnove in
veda tudi v bodoče ne bodo mogli reševati s povečevanjem zaposlenosti. Očividno je tudi, da zaposlenost, ki ni usklajena z zahtevami materialne osnove proizvodnje in katera zaradi tega ne more dati odgovarjajočih ekonomskih učinkov, vse bolj prihaja v nasprotje s samo seboj. To nasprotje se izraža v tem, da taka zaposlenost vedno manj zagotavlja ekonomske pogoje za svojo lastno razširjeno reprodukcijo in da namesto faktorja, ki širi obstoječe in ustvarja nove pogoje za zaposlovanje in ki stimulira nove generacije, da se pravočasno in čimbolje usposobijo za svoje bodoče delo, postaja faktor, ki v vse večji meri zavira svojo lastno rast in razvoj, z vsemi družbenimi, ekonomskimi in drugimi posledicami takega delovanja. Takšne ugotovitve kažejo na nujnost resnega, trajnega in sistematičnega spremljanja in vsebinskega proučevanja celokupne problematike zaposlenosti in nujnost večjega in bolj določenega upoštevanja rezultatov teh raziskav pri določanju politike zaposlovanja, izobraževanja in
ter načina izkorišča«ja razpo-
človeškega faktorja proizvodnje. Takšni nedtfstatki pa sč se-
Smcj/friec
7
Spremenjeni pogoji gospodarjenja postavljajo tndi pred mlade večje naloge
Smo na začetku poslovnega leta in prav je, da že sedaj zastavimo ne samo besedo, temveč vse napore, da bo tudi letošnji del gospodarske in družbene reforme čimbolj uspešen. Seveda si na najrazličnejše načine postavljamo vprašanje, kako ob neštetih težavah doseči več, spremeniti tisto kar je slabo v boljše, pravičnejše? Naloge so nam skupne, ne mogli bi nas deliti v tiste, ki so dolžni delati več in tiste, ki jim ni mar, kako bo dosežen plan, kakšni bodo naši prejemki. V našem gospodarskem in družbenem razvoju smo nedvomno prišli že tako daleč, da se cilju, ki smo si ga zastavili, ne morerpo več izogniti, da je nemogoče napraviti iz nas borce za nedemokratične, nehumane odnose, saj je samoupravljanje postalo sestavni del našega vsakodnevnega življenja, ki se ga ne moremo več odreči zaradi tega, ker je napravilo iz nas, ne slepe avtomate, obremenjene s preteklostjo, temveč razgledane ljudi, sposobne voditi borbo s težavami, ki nam jih prinašata čas in naš razvoj.
V našem kolektivu je zaposlenih več kot 1200 mladih delavcev, kar predstavlja domala eno tretjino vseh zaposlenih. Kakšno ustvarjalno silo predstavlja ta »armada« mladih, si ni težko
našo zavzetostjo za vse, kar pomeni v tem času napredek, želimo si družbo, ki bo plemenita do nas in pravična, vendar je zato potrebno nekaj storiti. In zato mora prav zdaj priti bolj kot kdajkoli do izraza revolucionarnost, mladostni polet in delavnost mladih.
Nič ni tako sveto, da bi se temu lahko večno klanjali in nič ni tako stalno, da bi ne bilo mogoče tega spremeniti. Potrebno je le volje in poguma ter pridnih rok, ki pa jih v tej naši domovini ni malo in tudi v našem kolektivu ne!
Zvonko Perlič
predstavljati. Toda, ali so te mlade sile v celoti izkoriščene, v dovoljni meri angažirane' in ali je odnos mladih do dela takšen, da bi bili lahko z njim zadovoljni? Ni naš namen dajati zdaj oceno o tem, temveč spomniti na potrebo, naj se mladi več pogovarjajo o proizvodnji, o tem kako doseči plan, kako s čim manjšimi stroški proizvesti vsaj toliko kot doslej ali še morda več in kje zastaviti sile, da bo letošnje poslovno leto kljub vsemu uspešno. Mladi bi se morali vsakodnevno zavedati, da je bitka, ki jo zdaj bijemo, bitka za mlade, za njihovo prihodnost, da pa je to boj, ki bo marsikaterega mladega postavil pred »zid«, a mu hkrati nakazal pot, ki bo po njej mogoče iti naprej.
Zavedamo se tega, da povsod ne gre vse gladko, da se mladim cesto postavljajo na njihovi poti zapreke, ki jih je včasih težko premagati. Vendar morebitni neuspehi ne smejo rojevati "-pesimizma, nezaupanja v naš gospodarski in družbeni sistem, temveč morajo prav nasprotno, krepiti odločnost in vztrajnost za odpravljanje vseh slabosti.
Sedanje obdobje pomeni za nas vse resnično veliko revolucijo, ki pa je tokrat ne bomo izbojevali s puškami, temveč z
Prvi mladinski ples-uspel
ŽAL JE RAZPOLOŽENJE POTIHNILO ZARADI PREPIRA MED ZAKONCEMA
Mladinski komite naše tovarne je sklenil na eni izmed svojih rednih sej, da bomo prirejali vsak mesec pred prostim dnevom mladinski ples v kletnih prostorih upravnega poslopja. K realizaciji tega sklepa smo pristopili takoj po novem letu in prvi ples je bil v petek, 20. januarja ob 18. uri.
Igral je naš mladinski emaj-lirski jazz ansambel v sestavi: Franček Lampret — harmonika — vodja ansambla, Marjan Pirnat — kitara, Željko Kajba — trobenta, Janez Pocajt — bobni in Branko Lužar — kontrabas.
Bilo je približno 100 plesalcev. Glasba je bila prijetna in pari so se vrteli po zglajeni plošči v kletnih prostorih, ki so bili za ples posebej urejeni. Vzdušje je bilo prijetno in poleg glasbe so nekateri tudi zapeli. Lepo smo se počutili. Bili smo si edini y misli, da smo takšno plesno prireditev potrebovali, še posebej, ker v Celju za mlade ni pravega prostora razen Mladinskega kluba in pa plesov ob nedeljah v Narodnem domu.
žal pa je naše veselje kmalu skalil prepir med ženo in možem in prišlo je celo do pretepa med njima. Ali je bilo tega treba? Z ozirom ria ta incident, čeprav je bil kmalu utišan in se je lahko ples nadaljeval, pa lahko sledi celo prepoved vseh takih prireditev v tovarni. Zakaj naj bi ravno zakonski prepir zatrl komaj začeto dejavnost naše mladinske organizacije? Vsi smo si želeli, da bi pokazali, da se mladi lahko tudi lepo in mirno razveselimo ob'prostih večerih in sedaj naj bi bil ta naš trud zaman?! Prihodnjič bomo takšnim ljudem, ki se ne znajo vesti in obvladati na javnih prireditvah prepovedali vstop v dvorano, ker lahko sicer pričakujemo, da se bo kaj takega še pripetilo.
Prvi naš poizkus, da bi mladini v naši tovarni preskrbeli zabavo za prosti večer, se je s tem incidentom ponesrečil, toda upamo, da bomo na prihodnjem plesu popravili ta slab vtis, ki ga je pustil prepir med zakoncema na mladinskem plesu.
usposabljanja na ravni delovnih organizacij kot na ravni vseh družbeno-političnih skupnosti.
Z namenom, da bi ta vprašanja intenzivneje reševali, je izvršni svet skupščine SR Slovenije zadolžil Republiški sekretariat za delo, da v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za gospodarstvo, Republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo in Zavodom SRS za planiranje izdela informacijo o tej problematiki, it ■
I. PRIMERJALNI PREGLED IZOBRAZBENE RAVNI PREBIVALSTVA IN ZAPOSLENIH V SR SLOVENIJI
Pregled izobrazbene strukture prebivalstva in zaposlenih:
V novih pogojih gospodarjenja postaja dvig izobrazbene ravni prebivalstva, zlasti aktivnega in izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih pomemben faktor za uvajanje sodobne tehnologije in organizacije na vseh področjih.
takole izobrazbeno strukturo prebivalstva:		
SKUPNO	1391323	100 %
—	otroci do 10 let —	brez šolske izobrazbe in do 3. razr.	290,442	.,183%
osnovne šole — z izobrazbo osnovne šole do 4. razreda	135354	83%
dalje — z izobrazbo kval. in visoko	935373	583%
kvalificiranega delavca — z izobrazbo'tehniške in tem	151347	93%
ustrezne šole	36374	23%
— z Izobrazbo gimnazije	16313	13%
— z višjo in visoko izobrazbo	20383	13%
— neznano	5.637	0,3%
Struktura prebivalstva se je v primerjavi z letom 1953 sicer izboljšala, toda še vedno ni zadovoljiva. Popisa prebivalstva v letih 1953 in 1961 sta pokazala sledečo kvalifikacijsko strukturo prebivalstva, starega nad 10 let:
Skupaj
—	brez šolske izobrazbe, z nepopolno in popolno osnovno šolo
—šole za kvalificiran in visokokvalificiran kader
—	srednje strokovne šole
—	gimnazija ,.
—	fakulteta, visoke in višje šole
—	nepoznano
100,0	100,0
87,7	823
7,1	11,6
2,4	23
13	13
03	13
0,7	0.4
Povečal se je torej delež prebivalstva z izobrazbo kvalificiranega delavca. Pri tem so všteti tudi tisti delavci, ki so opravili ustrezne izpite pred raznimi izpitnimi komisijami izven šolskega sistema. Znatno se je povečal tudi delež prebivalstva z visoko šolsko izobrazbo, medtem ko se je odstotek ljudi z izobrazbo gimnazije ali tehniške oz. tehniškim šolam ustrezne strokovne šole za gospodarstvo in družbene službe (ekonomske, zdravstvene, kmetijske in po dobne šole) povečal od 2,4. na 2,8%-
V zadnjih letih se je priliv strokovnih kadrov občutno povečal, vendar je kvalifikacijska struktura prebivalstva še vedno nezadovoljiva, saj je til delež strokovnjakov z visoko in višjo izobrazbo v aktivnem prebivalstvu v letu 1964 še vedno le oko li 23 % (v Franciji je npr. znašal, ta delež leta 1962 okoli 43%).
8
IZOBRAŽEVANJE V NAŠEM PODJETJU
prav na tem področju. To delo mora biti naša osnovna dejavnost. Šole nam ne bodo nikoli dale gotovih in za posamezna dela usposobljenih kadrov. Imamo svojo, za našo proizvodnjo specifično tehnologijo. Za delo po naši tehnologiji pa moramo delavce usposobiti sami. Zato je proces usposabljanja stalen in skladen z razvojem tehnike in naše tehnologije. To je odgovorna naloga, pri kateri ne sme nihče stati ob strani, ampak moramo skupaj z vodilnimi ugotavljati potrebe po izobraževanju in zahtevati od vseh, tudi nas samih, da si pridobimo vedno novih znanj za delo na svojem področju.
Razen izobraževanja v podjetju, smo pošiljali naše delavce na razne seminarje in tečaje iz-
kalilca. S poklicnimi šolami tesno sodelujemo in skupno rešujemo probleme, ki pri vzgoji učencev nastopajo. Poklicne šole se preveč bavijo z administracijo in finančnimi problemi in to na račun kvalitete izobraževanja in dela z učenci; Na drugi strani pa učenci ne kažejo tiste vneme in zavzetosti za uk, ker se ne zavedajo v zadostni meri, da si ustvarjajo bodočo eksistenco. Vsekakor so to izjeme, vendar so slednji krepko v manjšini. Uspehi učencev so nezadovoljivi, vzroki pa so vsekakor na obeh straneh, v šoli in pri učencih. Treba bo še veliko skupnega dela šole in nas V podjetju, da s skupnimi močmi zboljšamo sedanje stanje.
Učenci drugega in tretjega letnika dobivajo praktično zna-..
V preteklem letu je bilo delo na polju strokovnega izobraževanja zelo razgibano. Vsa področja so zahtevala akcije, izvršitev pa je bila mogoča ob podpori samoupravnih organov in vodstva podjetja. Na drugi strani pa je želja in pripravljenost delavcev za izpopolnitev znanja za delo na delovnem mestu.
Za izobraževanje je bilo v preteklem letu predvidenih
930.000	N-din, porabili pa smo
986.000	N-din. Poglejmo, kako so bila ta sredstva uporabljena:
—	za izobraževanje v podjetju,
—	za izobraževanje izven podjetja,
—	za šolanje učencev v gospodarstvu (poklicne šole),
—	za štipendiranje bodočih kadrov,
—	za opremo učnih delavnic za orodjarje in emajlirce,
—	za medobčinski sklad šol II. stopnje (TSŠ, ekonomsko srednjo šolo, administrativno šolo in ostale poklicne šole).
Izobraževanje v podjetju je bilo zelo razgibano, saj se je udeležilo tečajev in priučevanja na delovnem mestu 1377 delavcev. Stroški za enega tečajnika znašajo 19 N-din v povprečju. Stroški na enega delavca so precej nižji, kakor če bi bili tečaji izven podjetja ali pa bi vabili strokovnjake od drugod. Tudi kvaliteta tečajev najbrž ne bi ustrezala zahtevam, ker je naše usposabljanje izhajalo iz potreb delovnega mesta. Posebej naj omenim usposabljanje emajlir-cev v učni delavnici. Usposobili smo 24 delavcev za razna dela pri nanašanju emajla. Delavci so se usposabljali dobra dva meseca pod nadzorstvom stalnega inštruktorja in po naprej predvidenem programu. Delavci so si v tem kratkem času pridobili toliko znanja, kot bi ga rabili pri stihijskem usposabljanju leto' dni ali še več. Po dveh mesecih delajo ti delavci v traku, niso še dosegli ustrezne količine, na kvaliteti pa se krepko pozna, da so se učili postopoma s poudarkom na kvaliteto in po določenem postopku dela.
Razen usposabljanja emajlir-cev smo dali dopolnilno znanje vlagačem pri stiskalnicah in ostalim delavcem v surovinski delavnici. Za transport smo usposobili voznike viličarjev, na novo priučili varilce za varenje s plinom CO», česar dosedaj še nismo uporabljali v podjetju, čeprav je ta način varenja zelo razširjen v svetu. Zadostili smo raznim zahtevam po usposabljanju še na drugih delovnih mestih. Razen praktičnega usposabljanja smo prirejali tečaje za skladiščno osebje, tečaje za tuje jezike, za tehnično kontrolo, mlade komuniste in civilno zaščito.
Naštel sem nekatere akcije, ki so predvsem namenjene izboljšanju strukture znanja na delovnih mestih. Smatram pa, da bi morali še več narediti
ven podjetja. Področja teh seminarjev so obsegala organizacijo podjetij, gospodarnosti, tehnike in splošno politiko podjetij, kakor npr. seminarji o delavskem samoupravljanju. Tudi za potrebe neposrednih delovnih mest smo pošiljali delavce izven podjetja, kakor npr.: kurjače centralnih kurjav, premi-kače vagonov, delavce za delo pri mehanografskih strojih itd.
Udeležba na seminarjih in tečajih izven podjetja je zelo koristna, ker posamezni strokovni delavci dobijo nova znanja za svoje področje dela, obenem pa slišijo tudi druge udeležence, kako drugod rešujejo podobne probleme. Na ta način si vsak udeleženec bogati znanje in pridobiva novih idej. Za stalno dviganje strukture zaposlenih in na osnovi perspektivnih potreb, si zagotavljamo bodoči kader v šolah, ki ga štipendiramo v poklicnih, srednjih in visokih šolah.
V poklicnih šolah imamo 93 učencev raznih strok. Največ učencev je v industrijskem šolskem centru v Štorah, kjer se usposabljajo orodjarji, strugarji, rezkalci in strojni ključavničarji. V šolskem centru Elektro gospodarske skupnosti imamo elektrikarje, v Industrijski šoli v Ravnah na Koroškem pa dva
nje v učni delavnici v našem podjetju. Ta povezava je nujna, če hočemo dobiti kvalificirane delavce, ki so že vpeljani v način dela in zahtevnosti v naši proizvodnji. To delo opravljata v zadovoljstvo šole in orodjarne dva inštruktorja v učni delavnici. Tudi v ostalih oddelkih, kjer so učenci na praktičnem pouku, dobivajo več, kakor bi jim lahko nudila šola. Letos bo predvidoma končalo poklicno šolo 25 učencev raznih strok. Lani sta bila izključena iz šole dva učenca zaradi slabega učnega uspeha in nediscipline.
Razen učencev na poklicnih šolah štipendiramo tudi srednje in visokošolske kadre iz raznih področij. Ti kadri bodo prihajali v naše podjetje postopoma, kar nam odgovarja skladno z razvojem podjetja, štipendiramo strojnike, kčmike, ekonomiste in ostale, ki so potrebni za delo na strokovnih delih, ki jih bo vedno več, ker moramo našo proizvodnjo stalno izboljševati, kakor v organizacijskem, tako v tehnološkem pogledu. Učni uspehi štipendistov so povprečni, manjka jim pa želja po tesnejšem stiku s podjetjem. V Ljubljani imamo klub štipendistov v želji, da se naši štipendisti spoznavajo že med študijem in da imamo preko kluba
r	ŽAHaifiheo
tesnejši stik pri reševanju raznih vprašanj. Štipendiranje je za naše podjetje nujno, če hočemo v bodočnosti izboljšati strukturo naših kadrov.
Tudi za splošno izobraževanje smo v lanskem letu poskrbeli. V povezavi z osemletko na Hudinji smo priredili šolo za dokončanje 7. in 8. razreda osemletke. Prijavilo se je 75 kandidatov, končalo pa jih je le 35, kar ni zadovoljivo, saj je 75 kandidatov malo, če je v podjetju čez 1000 delavcev brez osemletke, na drugi strani pa jih je od prijavljenih preveč omagalo. Letos smo ponovno organizirali osemletko v režiji Delavske univerze, tako da vsak kandidat plača šolnino sam, ko pa uspešno konča šolanje, dobi polovico stroškov vrnjenih. Tudi te možnosti se je malo delavcev poslužilo, čeprav je posebno med mladimi delavci dosti takih, ki nimajo osemletke in s tem nimajo nikake perspektive razvoja v njihovi še dolgi delovni dobi. Razvoj naše družbe in vsa zahtevnejša dela zahtevajo najmanj osemletno šolo. Kakor sem že omenil, da smo usposobili 24 delavcev za razna emaj lirska dela. To izobraževanje je potekalo v posebni učni delavnici, ki smo jo opremili v lanskem letu. V ta namen je kolektiv vložil v naprave in opremo skoraj 20 milijonov dinarjev. Prepričan sem, da se bo ta denar bogato obrestoval, ko bodo ti kadri pripomogli k boljši kvaliteti izdelkov in k dvigu proizvodnosti. Tudi učni delavnici za poklicne kovinarje smo priskrbeli lani stružnico in rezkalni stroj. Naše podjetje ne more ostati zaprto v svoje okvirje, nujno je, da sodeluje tudi izven kolektiva pri oblikovanju izobraževalne politike tako v občini, kot v republiki. Sodelujemo pri razdeljevanju sredstev sklada za šole druge stopnje, v katerega prispevamo 0,7% od bruto osebnih dohodkov, kot delajo to tudi ostala večja podjetja v Celju. Nadalje sodelujemo pri Gospodarski zbornici SRS pri formiranju načina bodočega razdeljevanja sredstev za strokovne šole v Sloveniji. Razen tega je naše podjetje bilo vedno pripravljeno pomagati šolam pri tehnični vzgoji dijakov in organizaciji obvezne počitniške prakse, saj je bilo v preteklem letu več kot 100 dijakov in študentov pri'nas na praksi ali spoznavanju dela.
Širok je obseg dela na izobraževalnem področju in prav je tako. če se takoj še ne poznajo rezultati, se pa bodo, saj je izobraževalni proces dolgotrajen in povezan z nešteto drugimi dejavniki, ki vplivajo na tehnično, strokovno in kulturno raven ene generacije. Zato je delo na področju izobraževanja naporno in največkrat spremljano z nerazumevanjem, treba pa je vztrajati in rezultati dela bodo poplačali ves trud.
SwuifiiK&c

9
Pritisk stroškov
NA CENE ŠTEDILNIKOV IN PECI V ZRN IN POVIŠANJE CEN
Industrija naprav za ogrevanje (kurjenje in kuhanje) ima v 1966 težko leto za seboj. Do leta 1964 so tovrstna podjetja — čeprav v različnih področjih različno — prikazovala dviganje prometa in prodaje. Ta razvoj je z usmerjenimi investicijami omogočil racionalizatorske ukrepe, ki so iskazali znižanje stroškov in so s tem vplivali na tovarniško ceno izdelkov. V letu 1965 pa je bil promet z 891,1 milj. DM prvič degresiven (minus 6 %). 1966. leta zopet kaže, da bo ne le promet, temveč tudi realizacija nezadovoljiva.
K temu je prišteti dejstvo, da so se tako v osnovni, kovinskopredelovalni industriji, kakor tudi v industriji proizvodnje toplotnih naprav zvišali bruto osebni dohodki na storilno delovno uro v letu 1964 za 8,5 % (1965 — ll,4 0/o, 1964 — 10 0/0). Od 1. januarja 1967 nastopa ponovna obremenitev stroškov za približno 6 %, in sicer zaradi nadaljnjega zvišanja plač za približno 2 %. kakor tudi zaradi nekaterih socialnih dajatev (med ostalim bodo skrajšali delovni teden od 41 ur in 15 minut na 40 ur z izenačitvijo dohodkov).
vanja; vzroki ležijo predvsem v prehodnih težavah ustreznih podjetij glede preskrbe potrošnika s plinom.
Ponovno zmanjšanje prometa v letu 1966 — posebno pri pečeh in štedilnikih na trda goriva deluje v smislu zvišanja stroškov na izdelke industrije naprav za ogrevanje. Zato in zaradi zmanjšanja produkcije niso ta podjetja mogla prenesti večjih obremenitev. Tudi v izvozu naprav za ogrevanje in za kuhanje je leto 1966 manj ugodno. Seveda se že več let trudijo člani »Evropske zveze proizvajalcev naprav za ogrevanje in kuhanje« (C. E. F. A. C. D.), ki ji pripadajo Francija, Italija, Nizozemska, Belgija, Avstrija, Anglija, Španija in ZRN, da bi izenačili različne evropske norme in s tem olajšali izmenjavo izdelkov v tej skupnosti. V tem cilju lahko vsekakor registrirajo nekaj pozitivnega, ker so v meddržavnem obdelovanju norm dosegli določen napredek. Toda v praksi je slika drugačna. Ukrepi liberalizacije, ki so jih pričeli uvajati v okviru držav — članic Evropske gospodarske skupnosti, so bolj teoretske na-
rave. Če namreč raziščemo vzroke, zakaj na primer je v prvih desetih mesecih 1966 upadel izvoz štedilnikov na plin, oziroma peči na olje za 50 oziroma za 25 % v primerjavi z istim Obdobjem v letu 1965, se ugotavlja, da to ne temelji na slabši kvaliteti ali na strukturi cen zahod-nonemških izdelkov, temveč da je liberalizacija praktično razveljavljena s tem, da naletijo na primer v Nizozemski in v Franciji na — »tehnične prodajne zapreke«.
Nemški izdelovalci naprav za ogrevanje in kuhanje so se v tekmovanju na evropskem trgu vedno uveljavljali. Pričakujejo pa seveda enake startne osnove v vseh deželah Evropske gospodarske skupnosti in upajo, da jih bo zvezna vlada odslej bolj kakor dosedaj podpirala v teh osnovnih vprašanjih in podvžela ustrezno iniciativo.
V povzetku ugotovimo, da se k zmanjšanju izkupička zaradi ostrega tekmovanja na trgu pridružuje še nazadovanje domače prodaje in izvoza, kar občutno zvišuje proizvajalne stroške proizvajalcev naprav za ogrevanje in kuhanje. Podjetja teh stroškov ne morejo preprečiti in bodo morala nujno zvišati cene izdelkov. Pri tem bodo pa cene še različne in to ne le po posameznih podjetjih temveč celo med posameznimi tipi v različnih skupinah predmetov.
V	reviji »OGNEUPORI« Moskva 31/1966, je izšel v št. 6 na str. 36 do 37 članek P. N. Djačkova in A. I.-Čajka: Ognjeodporni beton za oboke peči muflovke.
V	»OGNEUPORI« 31/1966 je izšel v št. 8 na str. 13 do 20 članek L. G. Gosenbuka in V. R. Ksendovskega: Avtomatska regulacija porazdelitve toplote v tunelskih pečeh.
DODATEK K TERMINSKEMU KOLEDARJU SEJMOV IN RAZSTAV
29.	4. do 7. 5. — Sejem v Hannovru.
9.	5. do 11. 5. — WIESBADEN, posvetovanje o površinski obdelavi pločenive.
21.	6. do 29. 6. — FRANK-FURT/M, ACHEMA 1967.
3.	9. do 10. 9. — LEIPZIG,'jesenski sejem.
17. 9. do 26. 9. — HANNOVER,
10.	evropska razstava orodij in orodnih strojev.
4.	10. do 6. 10. — HANNOVER, veliko zasedanje varilne tehnike
1967.
4.	10. do 6. 10. — WIESBADEN, XXIII. kolokvij kaljenja.
ZVEDELI SMO...
Zvezni zavod za statistiko je posredoval podatek, da so tovarniške cene naprav za ogrevanje in kuhanje narasle od 1950. do 1965. leta za 45 odstotkov. Iz istega vira poročajo, da so pa narastle ume bruto plače za 218 %, cene fine pločevine za 86 %, za vlečene in hladno valjane materiale za 69 %, električna energija je za 56%, stroji za predelovanje kovin brez odvzemanja materiala pa so za 106 % dražji.
Vzporedno z zmanjšanjem izkupička zaradi pritiska tržišča v letu 1966 ni upati, da bi bil dosežen pričakovani kosovni promet peči in štedilnikov. To se vidi že iz razvoja v času od januarja do oktobra 1966. Primerjano obdobje 1966 proti 1965 pri branži peči — štedilniki izkazujejo skupno nazadovanje za 8,1%. Pri tem so najmočnejše zastopani štedilniki na trda goriva (minus 13,2%), in peči na trda goriva (minus 21,9 %). Celo v primerih, ko je trgovina daleč zmanjšala svoje skladiščne presežke peči na premog in celo peči na olje, niso prodajpi rezultati zadovoljili pričakovanja. Pri električnih štedilnikih je računati s približno istim prometom kakor v letu 1965, medtem ko se bo pri štedilnikih na plin in na olje prodaja lahko dvignila. Nazadovanje pri prodaji plinskih peči (minus 12 %) ni toliko odvisno od povpraše-
DOBRA PRODAJA
ALUMINIJSKIH IZDELKOV V ZRN
Iz Kolna poročajo, da so po ocenah zahodnonemške Zveze predelovalcev aluminija 1966. leta v ZRN prodali za 92 milj. DM posode, hišnih in kuhinjskih pripomočkov ter pribora iz aluminija. Ker nastopa normalizacija povpraševanja za hišne in kuhinjske pripomočke, pričakujejo v bodoče le še neznaten dvig tovrstnega prometa. Po informacijah branže pa se vedno uveljavljajo novi izdelki, predvsem pa napreduje promet posode z oblogami umetnih snovi (fluon, teflon itd.), kakor tudi v živih barvah eloksirana posoda.
PRITISK UVOZA EMALIRANE POSODE V ANGLIJI
Britanska industrija emajlirane posode se pritožuje zaradi naraščajočega uvoza, posebno iz držav vzhodnega bloka. V prvih petih mesecih 1966 je znašala vrednost uvoza emajlirane posode v Anglijo 1,3 milj. DM, medtem ko so v istem času eks-portirali posodo v vrednosti samo 430.000 DM. V uvozu je imela največji delež Poljska. Britanska organizacija emajlircev »Vttreous Enamel Developinent
Council« poskuša prepričati kupce o posebni kvaliteti domače emajlirane posode..
TEFLON — KAMPING POSODA
Francoska družba »Societe Metalurgique de Saint Louis — SMS«, je pričela razpečavati sortiment posode s teflonskim finišem po postopku Du Pont, ki je posebno primerna za kam-ping. Garnitura petih komadov se sestoji iz ponve s preklopnim držajem premera 22 cm in štirih kozic (14, 16, 18 in 20 cm) z dodatnim držajem, ki ga je mogoče izmensko montirati na vsaki kozici iz garniture. Obstoja tudi sortiment šestih komadov z nadaljnjo kozico premera
22 cm. Ponva v tej garnituri ima premer 24 cm. Posodo dobavljajo tudi posamič. .Garniture pakirajo v priročne kartone, ki so prirejeni za prenašanje. Za čiščenje uporabljajo rondele iz peneče gume, ki obenem služijo tudi kot podstavki.
BARVASTO ELOKSIRANJE POSODE
Doslej so od aluminijaste po-. sode éloksirali v barvah le kotle za vodo in pokrovke na loncih. Firma »Sorensen-Koster«, Neumiinster, je zdaj plasirala na trg tudi barvasto anodizira-ne lonce. Notranja površina je kakor doslej eloksirana v naravnem sijaju, zunanja površina pa je ali rubinsko rdeča, živozeleno in modro eloksirana.
»FLONOR« — PEKAČI
Pod oznako »Flonor« je osvojila francoska firma »Société Métallurgique de Saint-Louis« novi pekač, katerega površina je prevlečena z (Enoslojno plastjo teflona. Lastnosti pekača odgovarjajo tistim, ki jo je plasiral »Du Pont« in služi zdaj kot vodilo za tovrstne izdelke. V pekaču je mogoče brez masti kuhati, peči in dušiti, ne da bi se jedila prismodila. Tudi priprava dietne hrane je v teflonski posodi poenostavljena.
Gospodinje posebno cenijo teflon, ker se na oblogo posode ne morejo prilepiti ostanki jedil in je zato čiščenje zelo enostavno. Ta okolnost bo brez dvoma vplivala tudi na promet strojev za pomivanje posode. Nova dvoslojna prevleka »flonor« — pekača je zelo odporna, čeprav je ob previdnem ravnanju mogoče uporabljati tudi kovinski pribor, je vendar bolj priporočljiva raba lesenih ali plastičnih lopatic. Pekač namreč izgubi svoje značilne, dobre lastnoštf, če se pbvršinska plast izpraska.

RACIONALIZACIJA PROIZVODNJE IN LJUDSKA
Poziv, ki ga društvo Ljudske tehnike »EMO« preko zadnje številke lanskega »Emajlirca« skorajda dramatično naslavlja svojim članom in »ostalim sodelavcem« v zvezi z »racionalizacijami in izboljšavami« v našem podjetju, zasluži vsekakor podrobnejšo razlago kot jo podaja v svoji obliki. Ta ugotovitev je utemeljena predvsem iz stališča pravilne obveščenosti celega kolektiva tako glede stanja racionalizatorske dejavnosti, kakor njene pomembnosti in dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na to dejavnost in njeno večjo ali manjšo učinkovitost, ki pa se resnično lahko odraža le v pozitivnem smislu. Skratka, omenjen članek navaja neke jiačelne ugotovitve, ki niso resnične in nehote nakazuje določeno problematiko tako y zvezi z racionalizatorsko dejavnostjo samo, kot z odnosi določenih činiteljev v podjetju kot takšnem, in poleg njega do te dejavnosti.
V kolikor sestavljalec članka le med vrsticami navaja, da ra-cionalizatorska dejavnost v našem podjetju ni na zadovoljivi stopnji, mu je to ne. le potrditi, pač pa ga gre še podkrepiti. Glede na vrsto in način naše proizvodnje so namreč možnosti izboljšav praktično neomejene in je mnenje o prešibki tovrstni dejavnosti zato popolnoma upravičeno. -Tako konkretno prikazano stanje in analiza racionalizatorske dejavnosti pa bi šele dala možnosti pravilne ocenitve in vrednotenje iste v primerjavi s preteklim obdobjem na eni strani, na drugi pa ugotovitve o potrebnih ukrepih, ki naj bi pripomogli k zboljšanju te dejavnosti. Tu pa je pomanjkljivost članka, ki poleg neresničnega prikazovanja »vztrajnega upadanja racionalizatorske dejavnosti v zadnjih letih«, pozornega čitalca navaja na razmišljanje, iz katerega je mogoče dobiti kaj čudne zaključke.
Kako je res z racionalizatorsko dejavnostjo v našem podjetju? Kakšna je bila pred leti in, kako »nazaduje« v zadnjih letih? Iz evidence vse dokumentacije v zvezi z racionalizacijami, ki jo vodi od leta 1961 referent za racionalizacije v tehnološki službi, je mogoče kadarkoli dobiti podatke, ki na ta vprašanja odgovarjajo nekoliko drugače, kot to navaja pisec.
Do leta 1961 je vse delo v zvezi z racionalizacijami vodila komisija za tehnične izboljšave pri CDS. Dandanes je delo komisije precej lažje, kar se odraža predvsem v odgovornosti za pravilnost svojih odločitev, ki vkljub vsem težavam pri osvajanju posameznih predlogov brez izjeme temeljijo na kar najbolj mogoči
nepristranosti. Rezultate takega dela, s tem pa tudi resničnost navedb in pravih vzrokov za nastanek v imenu Društva LT »EMO« podpisanega članka, je mogoče razbrati iz sledečih podatkov:
Od leta 1945 do 1954, to je v 10 letih, je bilo prijavljenih 177 racionalizacij ali povprečno nekaj manj kot 18 na leto. To povprečje se je v letih 1955—1960
dvignilo s 124 predlogi na dobrih 20 ali za cca. 12 %. Pri tem so pod imenom Društva LT bili do leta 1954 pripravljeni 3 predlogi; v času 1955—1960 pa 22 predlogov.
V letih 1961—1966, to je v času, ko si prizadevamo doseči izboljšanje racionalizatorske dejavnosti bolj organizirano, pa je bilo številčno stanje predlogov raznih izboljšav sledeče:
Leto	Skupno število predlogov	Osvojeni predlogi:	O d Predlogi LT > Vi 0		Vrednost prihrankov v prvem letu izkoriščenja v 000 S-din
1961	34	23	10	4	4.297
1962	37	23	1	1	22.042
1963	23	17	1	—	15.732
1964	27	19	4	3	9.513
1965	20	11	—	—	15.993
1966	33	10	1	—	še neobračunano
Povprečje zadnjih let znaša torej cca. 29 predlogov na leto, kar predstavlja povečanje na-pram prejšnjemu obdobju za 45 %. Napredek je vkljub temu, da z obstoječim stanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni, očiten. Ce je iz navedenega mogoče razbrati »vztrajno upadanje« racionalizatorske dejavnosti, je stvar vsakega bralca samega. Za boljšo razumljivost še to, da vsi prijavljeni predlogi niso bili osvojeni, preko 20 iz let 1966, 1965 in 1964 pa jih delno zaradi sorazmerno večjega števila novih prijav, delno pa zaradi težkoč pri osvajanju v proizvodnji na takšno ali drugačno rešitev še čaka.
Sorazmerno višji prihranek v letu 1962 gre na račun enega samega predloga, ki je k skupni prihranjeni vsoti sam prispeval približno 65 %.
Skupni prihranki v letih 1961 do 1965 predlaganih in že osvojenih predlogov znašajo okoli 200 milijonov S-din, kar pri nezadovoljivem stanju in ob velikih možnostih zelo razumljivo nakazuje praktične rezerve, ki lahko k zboljšanju splošnega gospodarskega položaja našega podjetja pomembno prispevajo. (Prihranki zaradi predlogov racionalizacij iz leta 1966 bodo znani po obračunu proizvodnje za to leto.)
V članku navajane trditve o nekdanji širši aktivnosti racionalizatorske dejavnosti in nagibih, ki posamezne predlagatelje navajajo na to, da sploh sodelujejo v tej dejavnosti, so milo rečeno idealizirane. Vsakemu količkaj razgledanemu človeku je namreč nepotrebno zatrjevati, da je osnovni nagib, ki normalnega posameznika vodi do kakršnekoli aktivnosti na področju napredka proizvodnje,
materialnega značaja. To velja tudi za aktivnost v društvu LT. Dokler so rezultati tako osnovne aktivnosti splošno družbeno koristni, je te nagibe treba ne samo pozdraviti, pač pa tudi podpreti. Žal pa ti nagibi večkrat prevladajo tudi v primerih, ko ni mogoče ugotavljati take koristnosti, in predlogov zato ni mogoče osvojiti kot izboljšave. Vendar pa to še ni razlog za to, da posamezniki ne bi hoteli prijavljati svojih predlogov, ki jih po raznih izjavah raje zamolčijo. T3b prepričanosti o resnični koristnosti je kaj malo verjetno,-da bi se kdorkoli odrekel kakršnemukoli posebno pa še materialnemu priznanju. V kolikor gre torej za molčanje, gre predvsem za razne zamisli, o katerih vrednosti avtorji sami niso prepričani, ker niso dokončne in bi za ugotavljanje svoje stvarne vrednosti rabile dolgotrajno osvajanje, ki pa vseeno še ne jamči dosego ugodnega rezultata. To se je dosedaj večkrat dogajalo. Pri reševanju takih predlogov tako prihaja do negotovosti, ki se na kraju posebno ob negativnih rezultatih izražajo v negodovanju predlagateljev, ki je zopet včasih bolj, včasih manj upravičeno.
Najbolj bistveno, kar želi doseči Društvo LT poleg končnega cilja, torej obdržanja slovesa, pa naj bi bilo izboljšanje stanja tehničnih izboljšav. Ta namen je vsekakor vreden vsega priznanja, pri čemer pa način sestavljenosti članka s svojo vsebino nakazuje take probleme racionalizatorske dejavnosti v našem podjetju, ki organizacijo 'poslovanja postavljajo pred čudna vprašanja.
Članek vzbuja vtis, ki na žalost prevladuje tudi na splošno, to je, da je dejavnost na pod-
ročju racionalizacij, pa naj gre za izume, tehnične izboljšave ali kakršnekoli druge res koristne stvaritve na osnovi individualne iniciative, manj pomemben privesek rednega dela. S to dejavnostjo naj bi se po takem mišljenju, kot ga nakazuje omenjen članek, bavili predvsem posamezniki ali skupine v okviru društva LT, ki nudi racionaliza-torjem vso pomoč pri njihovem delu, od praktičnega dela pri izvedbi predloga, prihranka sitnosti, posredovanja komisiji za tehnične izboljšave pri CDS, hitrega reševanja, uvajanja v proizvodnjo, do garancije za pravilno izplačevanje odškodnin. V teh obetih pa se ne kaže samo slabo prikrito namigovanje na dvome o pravilnosti pri reševanju in nagrajevanju predlogov raznih izboljšav s strani podjetja s pristojno službo in samoupravnimi organi, pač pa tudi vsa nesmiselnost položaja odnosov na relaciji racionalizacije — društvo LT — podjetje. Nikakor ne gre za zanikanje možnosti, ki jih ima društvo LT v našem podjetju, da lahko v skladu s svojim poslanstvom prispeva k racionalizatorski dejavnosti. Vendar pa je vprašanje, ali ima v podjetju, ki hoče veljati za napredno tako v organizacijskem kot tehničnem pogledu, društvena organizacija, ki lahko tako uspešno obstoja kot društvo LT v našem podjetju le v okviru tega, več možnosti in interesa za tehnične in druge izboljšave kot podjetje samo? Vsa resnica o zapostavljanju raeionalizator-ske dejavnosti je v tem vprašanju. Res je, da v naši državi na splošno še vse premalo cenimo resnične možnosti napredka na osnovi tehničnih izboljšav in izumov, tako kot v mnogih, celo tehnično najrazvitejših, vendar s tem ni rečeno, da ne bi v našem podjetju smeli dati racionalizatorski dejavnosti možnosti za razvoj' in priznanje nad to splošnostjo. Le s takim gledanjem in praktičnim prizadevanjem lahko dokažemo resničen interes za napredek, ki bi ga društvo LT lahko kvečjemu dopolnjevalo, nikakor pa ne reševalo. Nobene smiselnosti ni mogoče npr. zaslediti v trditvi, da bo to društvo poskrbelo za hitro ostvarjenje posameznih predlogov in njihovo uvedbo v proizvodnji, če to ni mogoče doseči odgovornim službam v podjetju. Nasprotniki te trditve bodo verjetno poskušali dokazovati nasprotno s tem, da ima društvo LT možnosti za opravljanje takih del izven rednega delovnega časa in izven proizvodnega programa podjetja. To pa lahko drži le, če bi tako delo opravljali člani LT, ki niso člani našega kolektiva in takrat, ko
SiMiißiKeo
TEHNIKA
smatramo racionalizatorsko dejavnost kot izredno dejavnost v razvijanju proizvodnje, ki te neposredno ne zadeva. Pri tem pa bi člani društva LT morali biti strokovno sposobnejši, istočasno imeti večje materialne možnosti in večje možnosti o odločanju o organizaciji proizvodnje, kot jih imajo člani kolektiva samega, kar pa je popolni nesmisel, ki se odraža v tem, da sestavljajo društvo LT »EMO«, posebno še tisti strokovni del, od katerega je odvisno ostvar-jenje obljub glede osvajanja in uvajanja racionalizacij, strokovni člani, ki so istočasno člani kolektiva. Kako je potem mogo-, če, da bi isti ljudje v rednem delovnem razmerju svoji strokovnosti primernih del ne mogli izvršiti, v okviru društva LT pa bi jih lahko? Kakšen napredek proizvodnje nam potem lahko jamči njena toliko hvaljena nova organizacija, če bodo dela novoorganiziranih oziroma izpopolnjenih strokovnih služb njihovi člani reševali šele v okviru društva LT? Vsa dela, ki se nanašajo na predloge resničnih racionalizacij v podjetju pa so takšna, da spadajo pravzaprav v praktično redno delo raznih strokovnih služb, saj je v napredku proizvodnje smisel njihovega obstoja. To je dejstvo, ki ga sploh ni mogoče spodbijati, dejstvo, na katerem temelji vsaka pa tudi današnja organizacija proizvodnje.
Na osnovi takih ugotavljanj je smatrati poziv društva ljudske tehnike načelno sicer za dobronameren, dejansko pa glede na obliko sestavka več kot samozavesten. To je mogoče, poleg že omenjene tehnične plati poziva, trditi tudi glede garancije pravilnega izplačevanja odškodnin. Iz tega dela poziva je namreč sklepati, da ima društvo LT poleg večjih tehničnih možnosti, tudi večje možnosti za upravljanje podjetja kot najvišji samoupravni organi v podjet-* ju. Tako neodgovorno garancijo lahko daje le tisti, ki popolnoma zanika pravilnost delovanja samoupravnih organov in vrednost njihovega obstoja, kot obstoja njihovih pravnih aktov, s pomočjo katerih urejajo svoje delovanje. Nemogoče je namreč, da bi društvo LT lahko nudilo predlagateljem izboljšav večje možnosti/ za osvajanje teh izboljšav in boljšo garancijo za njihovo nagrajevanje, kot to lahko storijo samoupravni organi, ki morajo in hočejo s svojim delovanjem doseči vedno V tem hotenju je tudi vprašanju racionalizacij posvečena določena pozornost. Glede na splošno stanje izboljšav se ta pozornost odraža predvsem v sistemu nagrajevanja, ki se bo z dodatnimi določili v obstoje-
11
čem pravilniku o nagrajevanju tehničnih izboljšav še izboljšalo, s čimer bodo člani kolektiva za racionalizatorsko dejavnost šele resnično bolj zainteresirani. Gre za zboljšanje nagrajevanja, pri čemer bodo upoštevani vsi kolikortoliko smiselni predlogi kakršnihkoli izboljšav v podjetju. Izvzeti ne bodo celo predlogi, za katere ne bo mogoče predvideti časa osvajanja in vrednosti ob končni rešitvi. Podrobnosti novih določil bodo objavljene posebej in bodo gotovo vplivale na zboljšanje racionali-zatorske dejavnosti v našem podjetju. Seveda pa ni pričakovati, da bi bilo to zboljšanje tolikšno kot bi želeli, če ne bomo istočasno dokazali pravilnega razumevanja te dejavnosti tudi s praktičnim podpiranjem, ki mora najti izraza predvsem v osvajanju raznih predlogov izboljšav in njihovem uvajanju v proizvodnjo. Pri tem pa je treba postavljati delo na področju ra-cionalizatorske dejavnosti pravzaprav le kot del rednega vsakodnevnega dela, ki mu je cilj napredek proizvodnje in s tem podjetja. Kot takemu mu je treba posvetiti torej tudi enako vsestransko ppzomost kot ostalim proizvodnim procesom.
Na kraju pa še to. Nahajamo se v položaju, ki narekuje kar najracionalnejše izkoriščanje vseh proizvodnih zmogljivosti, pri čemer ne gre zapostavljati nobenega činitelja, ki lahko na to vpliva. V kolikor je to tudi društvo ljudske tehnike, mu gre za to seveda tudi priznanje. Vendar pa je le podjetje nazadnje tisto, ki s celim kolektivom, med katerim so tudi člani društva LT, predstavlja tisto osnovno organizacijo, v sklopu katere živimo in delamo, zato moramo biti najprej za napredek zainteresirani v okviru podjetja in nato šele tudi izven njega. Ce delovanje društva LT lahko torej vpliva na poslovanje podjetja v organizacijskem smislu, lahko ugotovimo le to, da v podjetju kot takšnem še marsikaj ni razčiščeno, kar dokazuje konec koncev tudi poziv, ki ga je vodstvo tega društva — pravzaprav kot del kolektiva — naslovilo na ostale člane kolektiva. Verjetno bi bilo mnogo bolje, da bi se delo članov društva in akcije njegovega vodstva na področju izboljšav, kot dela redne proizvodnje, usmerjalo in odražalo v uveljavljanju racionalizacij ske dejavnosti v podjetju preko rednega dela posameznikov, služb in končno vodstva podjetja in samoupravnih organov. Na ta način sloves društva ljudske tehnike ne bi bil prav nič prizadet, koristnost takega dela za cel kolektiv pa gotovo mnogo večja, kot je to danes, ko večkrat pogrešamo \ resnične enotnosti v najrazlič- 1 nejših sekcijah, ki naj bi koristile kolektivu.
Cocej Stanko
OPČI AKTI PRIVREDNIH ORGANIZACIJA. Zagreb 1966.
Tišma Toša: KONTROLA FI-NANSIJSKOG POSLOVANJA. Zagreb 1966.
Vukovič Mihajlo: NORMIRANJE PRAVNIH PROPISA Zagreb 1966.
Crnjak Slavko i Mladen Lj,u-bimir: KNJIGOVODSTVO ZA PRIVREDNE ORGANIZACIJE I USTANOVE. — I. dio: Finan-cijsko knjigovodstvo. II. dio: Knjigovodstvo za privredne organizacije i ustanove. Zagreb
1966.
Brozovič Zvonimir i Franko Kaštropil: PRIRUČNIK ZA IZ-RADU PERIODIČNOG OBRAČUNA U PRIVREDNIM ORGANIZACIJAMA I USTANOVAMA. Zagreb 1966.
Ivančevič Drago, Zvonimir Brankovič i Ivo Hörer: PRI-MJERI I OBRASCI PO ZAKONU O OPCEM UPRAVNOM POSTOPKU. Zagreb 1966.
Braut Roko, Alfred Jaeger i Moji Novak: PRIRUČNIK O ORGANIZACIJI PODUZECA. Zagreb 1966.
Obradovič Sava: ORGANIZACIJA I TEHNIKA SPOLJNE TRGOVINE. Zagreb 1966.
Kukoleča Stevan i Živko Ko-stič: ORGANIZACIJA PROIZVODNJE. Zagreb 1966.
šulterer Vilko: PROCJENA RADNIH MJESTA Metodske osnove, razvoj i primjena. Zagreb 1966.
Černe Franc: TRŽIŠTE I CI-JENE. Zagreb 1966.
Eitel Wilhelm:	SILICATE
SCIENCE. Vol. III.: Dry Silicate Systems: New York 1965.
ANALYSE DER METALLE. Band I.: Schiedsanalysen. Berlin 1966.
Chapin N.: »EINFÜHRUNG IN DIE DATENVERARBEITUNG«. Wien (1963).
Emst H.: »DIE HEBEZEUGE«. Bd. I., II., III. Braunschweig 1965.
Niemann G.: »MASCHINENELEMENTE. Bd. I., II. Berlin
1963.
Bucksch W.: »PRESSWERKZEUGE IN DER KUNSTSTOFFTECHNIK«. Berlin 1962. '
Reimer V.: »DRUCKGUSS«. München 1959.
Laeis M. E.: »DER SPRITZGUSS THERMOPLASTISCHER MASSEN«. München 1959.
DIN- NORMENBLATT VERZEICHNIS 1966. Berlin 1966.
Recknagel-Sprenger: »TASCHENBUCH FÜR HEIZUNG, LÜFTUNG UND KLIMATECHNIK«. München 1966.
Bayerl V.: »TAŠCHENBUCH DES CHEMIETECHNOLOGEN«. Leipzig 1965.
Eisenkolb F.: »FORTSCHRITTE DER PULVERMETALLURGIE«. Bd. L, II. Berlin 1963.
Oehler G.: »SCHNITT-, STANZEN- UND ZIEHWERKZEUGE«. Berlin 1966.
Bullens D. K: »STEEL AND ITS HEAT TREATMENT«. Vol. I., III. New York 1962.	-
Goetzel C. G.: »TREATISE ON POWDER METALLURGY«. Vol. I., II. New York, 1949.
Singer F. und S. Singer: »INDUSTRIELLE KERAMIK«. Berlin (itd.) 1964.
Ledinegg M.: »DAMPFERZEUGUNG DAMPFKESSEL,. FEUERUNGEN EINSCHLISS-LICH ATOMREAKTOREN«. Wien 1966.
—	JUS — K. TI. 065
MERNE LETVE. Oblik, dimen, zije i tehniokd propisi (1960),
—	JUS — K. TZ 040 TEHNICKI PROPISI ZA IZRA, DU I ISPORUKU POMIČNIH MERILA (1960).
—	JUS — K. T2. 050 UNIVERZALNA POMIČNA MERILA (1960).
—	JUS — K. T2. 051 POMIČNA MERILA BEZ ŠI-LJAKA (1960).
—	JUS — K. T2. 052 POMIČNA MERILA SA ŠILJ* CIMA (I960).
—	JUS — K. T2. 060 Pomična menila za dubinu. DUBINOMERI (1960).
i— JUS — K. T3. 050
Granična menila za osovine. RACVE do 5 mm (1960).
—	JUS — K. T3. 052 Granična metila za osovine. RACVE LIMENE. — od 3 da )60mm— (1960).
—	JUS — K. T3. 060 Granična merila za osovine. RACVE STRANA »IDE« — is* nad 3 do 100 mm (1960).
—	JUS — K. T3. 061 Granična merila za osovine,
, RACVE, STRANA »NE IDE«
—	iznad 3 do 100 mm- (1960),
—	JUS — K. T3. 062 Granična merila za osovine. RACVE JEDNOSTRANE. — Stahlblech emailliert' (1931).
—	JUS — C. B5. 021
CeliCne cevibez Sava ša
prepisanim osobdnama, za cevne vodove, sudove d aparate. Tehnički uslovd za izradu. i isporuku (1964).
—	JUS C. B5. 030
Celične cevi bez Sava, hladno-vucene ili hlad-no-valjane, bez garan-
TOVANIH MEHANICKIH OSOBINA.
Tehnički uslovi za izradu i isporuku (1963).	.
—	JUS — C 35. 122
CEVI OD C. 0206 BEZ SAVA-
—	gladke — izbor standarda« serije za m ari vne”p ri tiske 1 da 100 (1957).
PISMA
Iskreno se vam zahvaljujemo za finančno pomoč, ki je znesek bil nakazan potom reklamnega oglasa za naše društvo. Tokrat je bil znesek namenjen za nakup blaga za koncertne obleke za naš moški pevski zbor.
To je tudi odraz vašega razumevanja za dvig kultumo-pro-svetne dejavnosti.
Pod okriljem DPD »Svoboda« Celje deluje kar osem sekcij in sicer: knjižnica v' Gaberju, moški pevski zbor, harmonikarska sekcija, tamburaška sekcija, harmonikarska šola, sekcija ša-histov in zabavno glasbeni ansambel. Poleg tega pa še dva mladinska zbora in instrumentalni ansambel na pedagoški gimnaziji v Celju.
Vse te sekcije delajo in so vam vedno na razpolago — v znak zahvale — pri vaših inter-' nih prireditvah.
še enkrat se zahvaljujemo, za pomoč in vam želimo mnogo delovnib in poslovnih uspehov. ^ Vas tovariško pozdravljamo!
DPD Svoboda
Čutimo dolžnost, da se vam v imenu kolektiva IV. osnovne šole, posebno pa v imenu 1200 otrok naše šole najtopleje zahvalimo za dodeljena sredstva. Naj vam bo v zadoščenje, da ste s plemenitim dejanjem pripomogli, da bomo lažje opremili naše šolske kabinete, uredili šolsko igrišče in zboljšali stanje v šolski kuhinji.
Potrudili se bomo, da bodo učenci pridobili čim več znanja, in da jih bomo vzgojili v dobre in poštene državljane. Na vašo željo pa smo vedno pripravljeni sodelovati na vaših prireditvah z glasbenimi in dramatskimi točkami naših pionirjev.
S tovariškimi pozdravi!
Kolektiv in pionirji
IV.	osnovne šole Celje
SLABA. SKRB ZA BOLNIKE IN INVALIDE
Že naslov vam pove, o čem želim pisati. Vredno bi bilo enkrat spregovoriti o tej zadevi, upam pa, da ne bom edini in pričakujem tudi od drugih da v našem časopisu povejo o svojih težavah, ki so vredne besed, sploh če gre za socialno zaščito človeka, za ohranitev ali izboljšanje zdravja in zdravstvenih pogojev naših delovnih tovarišev. Želim, da vse to ne bi šlo v pozabo.
V tukajšnji tovarni sem se zaposlil 1. 1956., takoj ko sem opravil Industrijsko šolo v Štorah. Prišel sem v orodjarno. Kakšno je bilo moje delo in
moj odnos do ostalih, lahko presodijo drugi,. ki me poznajo. Mislim, da lahko rečem, da sem bil vedno pripravljen delati, tudi ponoči, če je bilo to potrebno. Včasih sem delal tudi po 24 ur skupaj, pa še celo več, seveda Skupno z ostalimi sodelavci. Zakaj to? Delo, ki ga je bilo potrebno končati v določenem roku, smo opravili, 'da ne bi imela tovarna škode. Velikokrat smo s tem prihranili tovarni stroške, ko smo prijeli za delo ih delali, dokler nismo bili gotovi. Precej znoja smo vložili, mnogokrat smo brez prave hrane potegnili »šiht«. Takoj bom povedal, zakaj omenjam vse to. Koliko delovnih ljudi je v našem podjetju, iM preživijo cele dneve v tovarni, potem pa, ko zbolijo ali postanejo invalidi, se zanje nihče ne zanima. Večkrat sem že slišal od bolnikov, da so naleteli na nerazumevanje pri tistih, ki bi jim morali pomagati. Tudi sam sem eden teh bolnikov in doživel sem neprijetne stvari, zato sem se lotil tega vprašanja z željo, da se takšne in podobne Stvari ne bodo več dogajale.
Zbolel sem januarja (1966), pričel sem se zdraviti, vendar še do danes ni vse v redu in je vprašanje, če bo sploh in kdaj bo? Od specialista sem prinesel tudi priporočilo, naj bom premeščen na drugo delovno mesto, z ozirom na moje zdrastve-no stanje in možnost, da ise še poslabša, kar se je — žal — tudi zgodilo. Tudi od tovarniškega zdravnika sem prinesel potrebno ¡priporočilo, saj sem želel nazaj na delo, ker nisem prijatelj »bolniške«. Potem se je zataknilo in doživljal sem stva-ri|, ki jih j!ei ’¡vredno napisati in o njih tudi spregovoriti. Prav tisti, ki bi morali reševati zadeve bolnikov in,invalidov namreč nimajo pravega odnosa, niti razumevanja, sklicujejo se drug na drugega. Novo delovno mesto so mi iskali mesece in ga niso našli. Odprl sem marsikatera vrata in naletel na gluha ušesa, na nerazumevanje ¡in na neupravičene pripombe, vsak pa se je izogibal temu, da bi rešil zadevo. Vedno sem slišal, pridite jtuitri, prihodnji teden ¡itd. Prišel sem seveda mnogokrat zaman. V takih primerih pa se mii je zdelo, kot da prosim miloščine, češ sedaij ko sem bolan, pač nisem več za nobeno rabo. Lahko bi rekel, sedaj te ne potrebujemo več, pojdi kamor hočeš, lepo ali ne? Iz-gleda, da nekateri kar pozabljajo, da imamo samoupravljanje. Vedno sem slišal, češ ni delovnega mesta, nimate pogojev in podobno. AM v takih primerih gledamo samo na pogoje?
Menim, da so takšna naziranja zgrešena, mordia namerno takšna? Potrebno bil bilo gledati predvsem na zdravstveno stanje človeka, tovariša, ki je v zdravstveni krizi in potrebuje pomoči. Zato je tembolj žalostno, da pozabljamo, kaj pomeni pojem tovariš.
Naposled sem dobil novo delovno mesto v tehnološkem oddelku za kovinsko predelavo, to mesto pa ni bilo primemo za moje zdravstveno stanje. Odšel pa sem ,k temu delu, da se rešim bolniške in vseh nevšečnosti, ki sem jih imel že čez glavo. Delovnega mesta nisem popolnoma poznal in odgovorni se ne vprašajo ali je primemo, ali se lahko zdravstveno stanje boljša ali slabša, če torej sploh so pogoji za zdravljenje. Tukaj nisem dolgo vzdržal, čeprav sem delal le 6 ur na dan. Začel sem iskati novo delovno mesto„ vendar vse zaman. Prišel sem tudi do vodje kadrovske službe in dobil prvi odgovor: »Pridite v ponedeljek ob 8. uri zjutraj-« Ko sem tega dne ob 8. uri prišel v njegovo pisarno, pa je bila prazna in vrnil sem se k delu. Oglasil sem se še istega dne ob
12.	uri, tokrat ne zaman, saj sem dobil tak-le odgovor: »Sedaj ni ura 8, zame je 12, 'kaj pa 'mislite, da sem jaz! Sicer pa itak ne vem za kaj gre. Pojdite tja, kamor ste hodili dosedaj. Kaj pomeni vse to?«
Sklenil sem, da bom o teh stvareh obvestil tudi ves kolektiv, da bom videl, kako sodite o teh diktatorSklih postopkih, da vidite kakšne ljudi imamo na odgovornih službenih dolžnostih. Tako so delali Nemci pred mnogimi leti in dovolj žalostno je, da se kaj takega dogaja še danes in celo v naši ¡tovarni. Nekateri si pač veliko dovolijo. Vprašam pa se, kaj mislijo, koga imajo pred sabo? Kam bomo prišli, če takšnih dejanj ne bomo preprečili in zaščitili naše bolne in invalide? Dobival sem odgovore na svoje pripombe, češ treba je potrpeti’, pa čeprav kdo drva cepi na tebi, čeprav si že na tleh. Ko sem dobil delovno mesto, sem večkrat slišal, češ naredili smo vam uslugo, naredili smo izjemo. Hvala, ne potrebujem uslug in izjem, niti protekcije, hočem le to, o čemer sem pisal, hočem da delamo, kar je naša dolžnost.
Žal, sem še dandanes v bolniški oskrbi. Nisem rad, vendar me je 'bolezen prisilila. Vse drugače pa hi bilo, če bi našel kar sem iskal, 'kar so priporočali tudi zdravniki. Z napačnim delom škodujemo sebi, svojemu ugledu in seveda tudi celotnemu kolektivu.
Menim, da je kritika zdrava, morala bi biti zdrava. Ostane še odprto vprašanje, ali smo se pri tem .tudi kaj naučili, se bomo morda v prihodnje kaj naučili
ali pa jo zanemarjali kot doslej! Ali bomo še naprej pustili vnemar tudi zdravje naših tovarišev? Pomagajmo, naj bo maše geslo! Nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebni pomoči, takrat pa se bo marsikdo spomnil ¡teh besed.
Pričakujem od samoupravnih organov in elanov kolektiva pa organov in članov kolektiva da bodo začeli reševati ta vprašanja, da bodo zatrli neprimeren odnos in s tem rešili svoj in ugled tovarne.
Tovariški pozdrav
Stane Mikola
ODGOVOR:
Prepričan sem, da bo vsak bralec lahko ugotovil, če pozna orodjarja Mikola Staneta, pa tudi iz lastne prakse ali iz pogovora s sodelavcem, težo problema reševanja tistih delavcev, ki so resno oboleli ali so postali invalidi in jih je potrebno premestiti na njim ustrezna delov-na mesta. Toda zavedati se moramo, da to ni dolžnost samo kadrovske službe, temveč vseh vodilnih delavcev podjetja, ki morajo pri reševanju teh delavcev pokazati več razumevanja do samega prizadetega delavca, pa tudi do kadrovske službe, ki je dolžna, da skupno z zdravnikom najde primerno delovno mesto v delovni enoti.
To delo opravlja predvsem vodja kadrovanja, ki ima v opisu dela dolžnost, da pripravlja predloge za reševanje posameznik invalidskih zadev ob sodelovanju Zavoda za socialno zavarovanje, da skrbi za premestitve in nadomestila OD, poleg tega je vodja kadrovanja po sklepu UO tudi član zdravstvene komisije tega zavoda, ki obravnava vprašanja delavcev (invalidov), ko uveljavljajo invalidnost. Tudi v delokrog vodje kadrovske službe spada dolžnost skrbeti za premeščanje izčrpanih, fizično oslabelih in invalidov na ustreznejša delovna mesta.
Iz dokumentacije, ki sem jo zbral, je ugotovljeno, da je Mikola Stane prejel že 6. 5. 1966 zdravstveno potrdilo doc. dr. Šušteršiča, v katerem zdravnik priporoča ne prenaporno delo v primernem okolju in brez izpostavljanja temperaturnim razlikam. Podobno zdravstveno potrdilo je dne 28. 5. 1966 izdal tudi dr. Čakš in ga je Mikola nato oddal v kadrovanju.
Vodja kadrovanja je takrat takoj odstopil zadevo komisiji za določevanje invalidskih delovnih mest, kjer so zaposleni invalidi in to 16. 6. 1966. Sklep komisije je bil, da mu je potrebno najti drugo delovno mesto in pregledati njegovo kvalifikacijo.
Vodja oddelka kadrovanja je iskal delovno, mesto predvsem
v strokovnih službah, ker v proizvodnih enotah ni bilo primernega delovnega mesta, saj prizadeti ne bi smel biti izpostavljen fizičnemu obremenjevanju, niti vremenskim in klimatskim vplivom. Glede na poklic orodjarja^ in obiskovanju srednje tehnične šole ob 6-urnem delu, je bilo povsem normalno, da glede na potrebe in njegovo strokovno usposobljenost (bil je eden najbolj strokovno sposobnih in prizadevnih orodjarjev) poiščemo delovno mesto v skupini priprave proizvodnje za obrat orodjarne. S tem zadeva ni bila rešena niti kasneje, ko se je Mikola zaposlil v skupini tehnologije kovinske predelave, ker je moral zaradi dela pogosto odhajati v obrat, s tem pa nismo zadostili osnovni in ključni zahtevi zdravnika. Toda, kje v tovarni bi lahko v tako kratkem času našli delovno mesto in odgovarjajoče delo ob zahtevnih pogojih tj. delo na toplem zaprtem prostoru upoštevajoč pri tem strokovno usposobljenost! ?
Toda priznati moramo, da imamo v delovni organizaciji še precejšnje število zahtev invalidov ali zdravstveno in fizično ogroženih, tudi dalj časa, pa ti delavci ne pritiskajo na vsa vrata ali zavoljo skromnosti ali drugih razlogov, ki jih nočejo tako komentirati, da bi za tistega, pri katerem so iskali pomoč, bili tako žaljivi, kot je v tem primeru.
Sedaj naj se konkretno dotaknem navedb Mikola Staneta, s katerim sem imel le dva stika, čeprav v moj delokrog reševanje njegovega problema ne spada. Res je, da zaradi zasedbe, ko je Mikola prišel v mojo pisarno nisem imel časa z njim razpravljati in sva se dogovorila, da pride 24. oktobra 1966 ob 8. uri. Ob tem času sem bil v kadrovski službi in v pisarni, toda Mikola Stane ob 8. uri ni prišel k meni. Ob 9. uri sem odšel na seminar, ki je bil v dvorani CDS, kar je razvidno iz dnevnika. Ob 12. uri sem le slučajno odšel iz dvorane po neko literaturo in tedaj je vstopil tov. Mikola in dopuščam možnost, da sem — ne v primernem tonu — rekel: »sedaj ni ura 8«, toda spomnim se, da je Mikola hudo reagiral na moje besede, tako tudi jaz in tako smo se poslovili. Kasneje sva se srečala na hodniku in skupaj z ing. Žurajem in Mikolo smo govorili o njegovem primeru in rešitvi, toda niti takrat niti kasneje nisem slišal od njega ali koga drugega, da sem ga užalil oz. diktatorsko postopal. V času, ko
delam na tem delovnem mestu, je bilo pri meni na stotine naših delavcev, ki imajo vedno odprta vrata, kar smatram, da je nujno, toda moderna organizacija dela to absolutno odklanja, toda ti moji obiskovalci lahko povedo, da sem z vsakim, ki je prišel in razpravljal v mirnem in ljudskem tonu, bil predvsem vljuden. S tistimi, ki pa so začeli razpravo na drugačen način, kar je tudi slučaj pri Mikoli, sem tudi sam na isti način postopal. Mikola pa je primerjal metode, ki jih je uporabljal okupator s sprejemom pri meni, kar se mi zdi žaljivo, saj moram priznati, da sem v svojem življenju vedno stremel, da sem bil do sodelavca vljuden in human in sem od teh načel v skrajni sili odstopal, če je položaj to narekoval.
Ko sem ob navzočnosti Miko-le in Veber Ivana dne 12. januarja letos v svoji pisarni prebral njegovo pismo) so me žaljivke izredno prizadele kot bivšega partizana, saj sem se boril zoper okupatorja in po osvoboditvi s svojim aktivnim delom dokazal, da sem dostojen član naše socialistične samoupravne skupnosti.
Presodite sami! Morda bo tako javno v naše glasilo napisal nekaj svojega, toda ne da bo uporabljal izrazoslovje iz meseca oktobra 1966, ki bo našlo svoj epilog ob določenem času.
Pavlič Lojze
V pismu svojim prijateljem sporoča Šorn Milan tudi vsem ostalim članom kolektiva, svoje'prisrčne želje za zadovoljno in uspešno leto 1967.
V uredništvo smo prejeli tudi pasmo Albina Špegliča, vratarja v naši tovarni, >ka je hkrati hišnik v naši stanovanjski stavbi v Pokopališki 2. Tovariš Špeglič toži o neprimernih odnosih med strankami v tej hiši, vendar je uredniški odbor sklenili, da tega pisma ne bomo objavili, saj spori v naših stanovanjskih stavbah res ne sodijo v glasilo kolektiva, hkrati pa menimo, da je nesporazumov med strankami kar precej in ta primer ni osamljen. Uredniški odbor je zadevo prepustil v obravnavanje hišnemu svetu hiše na Pokopališki 2 im. predsedniku hišnega «veta Emilu Jejčiču.
Eva Onač
Službi tehnične kontrole se za izkazano pomoč v času, ko sem boloval, najtopleje zahvaljujem.
Stopar Ferdinand

PISMA
IZ NAŠIH KOLEKTIVOV
CINKARNA USPESNO ZAKLJUČILA POSLOVNO LETO
Metalurško kemična industrija Cinkarna je uspešno zaključila svoje poslovanje v preteklem letu. Celotni rezultati kažejo, da je bil letni proizvodni plan po vrednosti presežen za 5 %, v primerjavi z letom 1965 pa je vrednostno dosežena proizvodnja za 18 % večja. Medtem ko so večali proizvodnjo vseh rentabilnih produktov v metalurških in kemičnih obratih pa so opuščali proizvodnjo nerentabilnih; sem spada v prvi vrsti modra galica. Ker se je v zadnjem času baker, ki je glavna surovina za proizvodnjo modre galice, na domačem in svetovnem tržišču zelo podražil, bi nadaljnja proizvodnja galice pomenila za cinkarno veliko izgubo.
Manjšo proizvodnjo avto-tipijskih plošč so skušali nadomestiti z mikrocinko-vimi in kemolit ploščami, ki so v grafični industriji vedno bolj cenjene.
Plan izvoza v preteklem letu je bil dosežen le s 94 %, toda v primerjavi z realizacijo izvoza v letu 1965 pa je bil za 8 °/o večji. Od skupne vrednosti izvoza v lanskem letu, ki je dosegla 5,737.105 dolarjev, so 85 % izvozili na konvertibilno področje, 8 % na vzhodnoevropsko in 7 % na klirinško področje.
IZPOLNITEV PLANA V ŽELEZARNI ŠTORE ZA LETO 1966
Železarna Štore je dosegla letni plan za leto 1966
s 93,16%. Letni plan za preteklo leto je bil sicer realno postavljen, kar dokazujejo tudi rezulatti jeklarne, valjarne, livarne sive litine in šamotne (glej tabelo), vendar pa zaradi večjih planskih odmikov plavža in valjev plan ni bil izpolnjen.
Obrat
Plavž
Jeklarna
Valjarna
Livarna
Valji
Samotna
Skupaj:
70
77,50
101,36
101,38
102,58
81,06
98,20
93,16
Neizpolnitev plana plavža izvira predvsem iz omejitev elektroenergije in iz okvar na jakotočnem vodu, torej iz nepredvidenih momentov, ki so bistveno ogrožali proizvodnjo plavža. V prihodnjem letu bodo te težave v veliki meri odstranjene, ker je zagotovljena elelctroenergija za 10-mesečno dobo.
Livarna valjev je tako glede proizvodnje, kakor tudi po doseženem dohodku znatno izpod predvide-' vanj družbenega načrta. Zunanji vzroki so v tem, da so se nekatere naše valjarne, predvsem Železarna Zenica, preusmerile na uvoz valjev, s čimčr so se naročila zmanjšala. Deloma pa je iskati vzroke za tako stanje v postavitvi novih valjarniških prog, ki zahtevajo drugačne vrste valjev, katerih tehnologijo izdelave je treba šele utrditi.
NOVO V KNJIŽNICI
—	JUS — G. C6. 027 Proizvodi od gume. GUMENA ČREVA SA TEKSTILNIM UMECIMA I METALNOM SPIRALOM. Čreva za usisava-nje ii pritisak (1965).
—	Anorganska jedinjemja. BARI-UMSULFID — tehmičfci — (1965).
—	JUS — K. C2. 700
Alat za obradu drveta. NOŽEVI ZA RENDETA ZA FINU OBRADU (1965).
—	JUS — Z. BO. 001
HIGIJENSKO-TEHNICKA ZA-ŠTITA PRI RADU. Maksimalno dopust ene koncentracije škodljivih materijala u atmosferi radnih prostorij a i radili-šta (1964).
—	JUS — Z. BI. 002
Lična zaštitna sredstva. Sredstva za zaštitu organa za drsanje. GASNA MASKA (1963).
—	JUS — Z. BI. 003
Lična zaštitna sredstva. Sredstva za zaštitu organa za 'drsanje. CEVNA MASKA (1963).
—■ JUS — Z. BI. 004
Lična zaštitna sredstva. 'Sredstva za zaštitu organa za dir sanje. CEVNA MASKA SA KAPUUACOM ILI ŠLEMOM (1963).
—	JUS — Z. BI. 030
Lična zaštitna sredstva. ŠTIT-NIK ZA ELEKTROVARIOCE (1963).
ZABAVNI EMAJLIREC
PLIMA IN OSEKA
»Odpiram sejo« je s svečanim' glasom spregovoril predsedujoči in se z malce nerodno kretnjo počohal po desnem uhlju nakar je dodal: »Da, vsi smo, ugotavljam, da smo vsi.« Ošinil je s pogledom navzoče, se premaknil na stolu in rekel: »Danes je 30. februar. Začenjam točno ob 0.01 uri. Zapiši,« je dejal zapisnikarju.
Vseved ga je zvedavo pogledal, pomežiknil z očmi in skoraj zakričal: »Material, to je važno, material!« Predsedujoči in prisotni so ga pogledali z odprtimi očmi, tako da je obstal kot spomenik žalostne preteklosti. Premaknil se je na stolu, da je sedel samo na levi strani obilne zadnjice, kajti pogrešal je še en stol. Navadno je doslej sedel na dveh. Enega mu je spodmaknila reforma.
»Nadaljujem sejo,« je dejal predsedujoči. »Rešiti moramo temeljito problem, ki je nastal iz problematike problema utemeljene na
- znanstveni podlagi.« Potem se je globoko oddahnil, da je bilo videti kot bi vrgel Jiz ramen vso problematiko problematike utemeljene na znanstveni podlagi.
»Nekje je treba začeti reševati problem problematike, ki je nekje nastal, kajti nekje se pozna, da problem še ni rešen in nas bo zaradi nerešenega problema požrla kolektivna reforma,« je s poudarkom razumnika zapotegnil Razsodni in se potsavil v pozo mačka na preži.
Silni, ki je nestrpno čakal, da pride do besede, je zagrmel: »Zahtevam poročilo vodje!« Nato je podprl glavo z desnico, zaprl trudne veke in se poglobil v razmišljanje. Vsega je prevzel privid črnega »Mercedesa«, ki mu je že dolgo ogreval možgane.
»Prokleti mule,« je komaj slišno dahnil vodja Nered. »Že spet hoče tisto poročilo o sklepih« in v svojih »sklepih« je začutil mraz, čeprav so zaradi vročine odprli okno.
Široki je iztegnil noge pod mizo in rekel: »Zdi se mi, da stojimo in ne gremo nikamof naprej. Prgblem je treba rešiti z obrazložit-
.............................
vijo iz aspekta strokovnega vidika. Mi smo odgovorni. Da, odgovorni smo,« je poudaril in muzikalično bobnal s tolstimi prsti po mizi.
Predsedujoči se je obrnil k Neredu in z vso avtoritativno strogostjo dejal: »O-pažam, da je povsod nered. Ne boš me. Zahtevam, da pojasniš zakaj ni izvršen tisti sklep o tistem problemu, ki je bil aktualen lansko leto.«
Vodja Nered je spremenil barvo kot živalca, ki jo prilagaja okolju matere narave, da se skrije pred sovražniki, se napihnil kolikor mu je lastna energija dopuščala in dejal: »Tovariši, to je napad na mojo neoporečno osebnost. To je žalitev človeškega dostojanstva. To je napad name in na reformo, da, na reformo. To je gospodarska, politična, ekonomska in kulturna nerazgledanost. Znanstveno je dognano, da odmira na osnovi evolucional-nega razvoja vse, kar je zastarelo. Na podlagi tega so grajeni principi reforme in jaz se držim teh principov. Vztrajam na tem principu, da je treba počakati, da so sklepi dozorjeni, ker jih ne kaže izvrševati v dozorevanju, ker ne bi zastareli in bi jih bilo treba izvrševati, tako pa kot zastareli odmirajo sami od sebe na znanstveni podlagi odmiranja vsega zastarelega.« Po tem važnem govoru je ošini s pogledom navzoče in dodal: »To sem povedal, kot strokovnjak za reševanje odmirajočih problemov.«
Referent za strokovno orientacijo usmerjanja pravilne delitve dohodka Paco-knjig se je potuhnil v strahu, da pride sedaj vrsta nanj. In res. Predsedujoči je zapičil pogled vanj in dejal: »Dohodek, kje je dohodek?!«
Pacoknjig je uprl pogled v strop, zavil z očmi, da je bil precej podoben figuri srednjeveškega jezuita na ikoni, ki jo hranijo v spomin na stare čase v muzeju in komaj slišno zašepetal: ~»On je na najvišji ravni.« Pri tem se mu je zameglilo pred očmi in v mislih se je kot v transu preselil k svojemu novemu »PRTNCU«, ki otožno sameva v zložljivi garaži.
iMWtWWWMWWWMMMHl
Predsedujoči je nato dejal: »Gremo naprej. Gremo na prvo točko. Kdo želi besedo?«
»Jaz,« se je oglasil Silni. »Predlagam, da zaključimo sestanek.«
»Še nekaj bi rad primaknil,« je dejal Pohlevni. »Zdi se mi, da mlatimo prazno slamo, zato predlagam, da postavimo piko na »i« in tam kjer je ni, zahtevamo strokovno znanstveno razlago zakaj je ni in če je potrebna.«
»Mislim, da mora biti diskusija na določeni ravni,« je prizadeto pripomnil Črnogled.
Vseved, ki je na košček papirja izračunal svoj honorar za nadurno sedenje^ v pisarni v popoldanskem ča-\su, se je nasmehnil in re--kel: »Vse je odvisno od reda in discipline. Da, od reda in discipline,« je ponovil, čeprav ga je natihem požgačkala vest, ker vsak drugi dan zamuja službo.
Vodja Nered si ni mogel kaj, da se ne bi oglasil. Dejal je: »Tovariši, reforma je tu, vendar smatram, da je problem v tem, ker je temperatura po reformi in ne po Celziusu močno narasla in je nevarno, da se valovanje po normali razbesni. Predlagam, da proučimo pogoje dela do jeter in to z aspekta perspektivnosti povišanja obračunske postavke v cilju splošne orientacije valovanja osebnih dohodkov. To je reforma, da, to zahetva reforma,« je zaverovano pristavil.
Predsedujoči je.švignil s pogledom po navzočih in rekel: »Ugotovitve po zapisniku bodo objavljene članstvu. Sestanek zaključujem z ugotovitvijo, da vse naše ugotovitve zahtevajo, da se ugotovi, kako je prišlo do problema, kje je problem, kakšen je in v katerem roku naj bo ugotovljeno, da bo proces proizvodnje nemoteno potekal v cilju reforme. Zapiši,« je dejal zapisnikarju. In ta je zapisal:
»Ker je problem rešeti, je predsedujoči zaključil sestanek dne 31. februarja ob 0.00.«
Mijo
♦
♦
♦
♦
o
♦
Ja, pravijo naj spet kaj napišem. No, pa naj bo. Ampak, ne mislite, da je to tako ajnfah napisati. Kakšno razburjenje lahko kakšna majcena besedica in dobronamerna kritika povzroči. Sicer pa jaz pravim, »če mački na rep stopiš zacvili!«. In stopila sem samo majčkeno in ne vem zakaj tako razburjenje, če je res. Najbrž marsikdo ne ve, kaj je zdaj to in za kaj gre, vendar pa tisti, ki jim to gre, že vedo kako in kaj. Povedala bi pa še to, da jeza škodje lepoti in se ne gre jeziti.
Hudo pa je to, če ti kdo brska po predalih tvoje pisalne mize in potem res ne veš, pri čem si. Saj vem, da so mize pri nas naša last, last nas vseh, vsebina pa tudi ni taka tajnost. Je pa bolj tajinstveno, da kdo izkoristi odsotnost lastnika in gre prebrskati vse kotičke od A do Ž in še morda v kaj intimnega pokuka. Ja, tako ravnanje hi niti pošteno, niti lepo. Ali bomo začeli sedaj takole šnofati? No ja, nekateri mislijo, da jim kdo stalno brska kje, vendar pa so to nekake ideje, ki jim pravimo fiksne. Ideje sem, ideje tja, policaje pa se ne gremo tukaj! Upoštevajmo človeško dostojanstvo, poštenost in... Ja, pa kaj bi pisala, kaj vse se zgodi, škoda je le, da na prvem mladinskem plesu mečejo zakonci slabo luč na vso mladino, ki ni tu nič kriva ne dolžna, bo pa zaradi tega trpela, ker se pač nekateri doma nimajo časa zmeniti. Zakaj tako? In zakaj na predavanje o zelo aktualni temi, ki ga je v okviru gospodinjskega krožka imel zdravnik ni bilo nobene udeleženke? Potem pa bodo govorile, da nikoli nič ni, da nič ne naredijo, le na zakusko za 8. marec bodo prišle. Ali se pri nas gre z zanimanjem le tedaj, kjer je kaj za pod zob? No, vse tole mi nič kaj ne diši.
Pravtako mi ni všeč, ko vidim invazijo mladine (nekaj se pri nas uči, kaj pa ne vem) na kuhinjo kave v upravnem poslopju,- kjer oblastno zahtevajo naj jim skuhajo še in še kave. Ali sem jaz tako stara in ne morem več razumeti mladine, ne samo, da že pijejo kavo, ampak tudi njihovo vedenje. In ko so dobili odgovor, da trenutno ne morejo dobiti (kave, namreč), smo slišali čudovit odgovor in verjemite mi, kar zardela sem. Pa kaj mi to pomaga, tako je in nič drugače.
Opažam, da se staram in imam starokopitne nazore, zastarel pa je tudi moj besedni zaklad.
Komu se bom sedaj zamerila ne vem, pa se tudi ne sekiram, pravijo »če komu ni kaj prav, pa naj kihne!«
Pa pozdravljeni!
Spila
EXittifiheC’
Z volitvami prešli smo v novo stanje,
mineva vse nam kakor dolge
sanje,
kdor se ponoči dobro ne naspi, spokojno na sestankih zameži.
Spokojno zameži, daleč od dela, kot, da v puščavi kje počiva kot kamela,
dokler pa v glavah naših bo
puščava,
ne bo šla delu, pridobljena
Slava.
Ne bo šla delu pridobljena
slava,
kot nam razvoj naš ta veleva, uspehom našim že memento
mori,
začetek leta kliče kar ob zori.
DOKAZ
Kratke
SMUČANJE
Janez, kam greš na zimske počitnice?
Na smučanje...
Povej mi, na katero bolnišnico ti naj pišem?
PAPAGAJ
Mihec, zakaj učiš govoriti papagaja nesramne besede?
Saj ne! Jaz ga učim samo ti- Vam ugaja novi ste besede, ki jih ne sme govo- lonček, kolega pri-riti.	pravnik.
Odlično, tovariš RIBIŠKA	mentor in kakšna ob-
lika.
Joža, spet loviš ribe brez dovoljenja?
Saj ni res ... Samo glisto ko- ,♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« pam.
Herce
{o var na
izq¡n/a v Vo di
blatna
Vsota
človek
zapikk*
nemško
zamekm .£»
zacitni-
Sf/iro
Selen
Žena oslepel sem.
Pojdi no. Po čem pa tako sklepaš?
Včeraj sem v svoji denarnici še videl dvajset tisočakov, danes pa jih ni več.
PRI ZDRAVNIKU
Spite z odprtimi usti?
Ne vem tovariš doktor. Vedno, ko hočem pogledati se zbudim.
LOVSKA...
Prijatelja — zdravnik in sod- Zdravnikov strel je bil smrten, nik se odpravita na lov. Nesreč- sodnikov pa je žival le oplazil, ni zajec, ki jima je prišel pod »Si ga le pogojno«, pravi strel — jo je dvakrat skupil, zdravnik prijatelju.
Verd
opera
1
blip
mehak
(fias
ime.
Hcbtca
stebra
qospo-
danstvó

EAncißiheO
JQicUomke, vcbti
NOVI ČLANI KOLEKTIVA:
KAGER Anton — učna delavnica, VATOVAC Peter — učna delavnica, PEPERKO Franc — služba tehnične kontrole, GUČEK Jože — surovinski oddelek, REBEVŠEK Slavko — pogodbeno — oljne peči, PUDIČ Camil
—	pogodbeno — izdelovalnica odpreskov, INKRET Vladislav
—	surovinski oddelek, BRENCE Marjan — surovinski oddelek, OCVIRK Stanko — surovinski oddelek, DIMEČ Milan — surovinski oddelek, ROZMAN Franc
—	surovinski oddelek, PRELOŽ-NIK Milan — surovinski oddelek, KRŠLIN Jože — surovinski oddelek, BELAK Franc — surovinski oddelek, JANEŽIČ Silvestra — učna delavnica, OGRI-ZEH Helena — učna delavnica, TEMISTOKLE Maksimiljana — učna delavnica, PUNGARŠEK Majda — učna delavnica, FILIPIČ Erika — učna delavnica, ŠPILJAK Vera — učna delavnica, PANGERL Melanija — učna delavnica, MARKOVIČ Jeka — učna delavnica, GRAČNER Doroteja — učna delavnica.
V naši sredi Vam želimo obilo delovnih uspehov!
IZSTOPILI SO:
ZENZIANOVSKI Rudi — upokojen, ŠURBEK Štefan — sporazumno, BUKOVŠEK Jakob — samovoljno, PREMUŠ Ivan — sporazumno, LAMUT Anton — samovoljno, DEBELJAK Edi — sporazumno, KUNTARIČ Franc-Jože — sporazumno, PEŠAK Franc — upokojen, KANDOLF Ivan — samovoljno, AVŠIČ Franc — premeščen v Institut, ZUPANC Ivan — premeščen v Institut, LIPOVŠEK Marinka — iztek pogodbe, PETEK Elizabeta — sporazumno.
POROČILI SO SE:
HABJAN Anton, ŠTIMULAK Anton, SEMEČNIK Ferdo, ZUPANC Helena — KAVKA, PEČEK Ivan.
Obilo sreče na novi življenjski poti!
Ugodno prodam italijanski pralni stroj s centrifugo »Riber«, v brezhibnem stanju.
Cena 80.000 S-din.
Informacije na interno tel. št. 401.
Prodam novo kuhinjsko mizo in 4 stole — vse z ultra pasom. Naslov v uredništvu.
TorfiRis sef,
IN ČE NEKAJ
VAJO STVAR BOM UREDIL
Rueq/t
IR s'c NEKAJ,
TISTO STVAR, JAZ TEBI Tt MEN!
MUCIKA. SRČEK IR ŠE N EK M
VES" HOJ F!RT, 06 DVEH SRČEK
TOVARIŠ IR SE /VENA J
AU JE TISTA STMR ZAME UREJENA
HALO
IN S’E RENA J
TISTO STVAR ZAME TAKOJ UREDITE
¿LWEN&m MA NADMORSKI MIHI IM DEPRESIJI I/ MA SIM
PODJETJIH
GOSPOD, TOVARIŠ GLAVNI DIREKTOR, IH S'E NEKAJ, 7
VAJA STVAR JE ZE UREJENA, qOSPOD qLAVNI
TOVARIŠ DIREKTOR,
/H ŠE NEKAJ .
VAS'0 STVAR ZE UREJAM, TOVARIŠ DIREKTOR
DOPISUJTE
V
NAŠ
LIST!
t
Časnik izhaja v okviru eno-sredo v nakladi 3.700 izvo-sredo v nakladi 4.200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, ing. Jože Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
NA HODNIKU
»Ja kam pa tako letiš?«
»Na malico!«
»Oh, pa saj še manjka celih petnajst minut!«
»Že, že, ampak danes sem slišala, da je juha, tiste pa že skoraj ob poldesetih zmanjka!«
RIBNIČAN PRED UPRAVNIM POSLOPJEM
Tovariš, al mei puveiste, kaj čaka pred tuo kanclijo tulk ldei?	V
Ja, očka Urban, ti bodo pa vsi sprejeti na delo.
Nuo zdei pa reis nei čudno, dei nei u nubein štacun pasude, kei vzeimete vsei u kanclija.
BREZ DOMOTOŽJA
Tine, kaj greš res v inozemstvo?
Seveda!
Pa misliš, da boš imel domotožje?
Kakšno domotožje neki! Pet let čakam na stanovanje, imam ženo in otroka, stanujem pa v baraki.
GLOBUS
Japonsko podjetje »Good | Ideal Center« pripravlja = za avtomobilske voznike in E potnike plastične blazine, E ki se namestijo na pod in | strop avtomobila, pred volj lanom, pred sprednjimi ter | zadnjimi sedeži. Kadar se E na vozilu prenese zadosti 1 močen udarec (tudi ob 1 naglem zaviranju, vseka-| kor pa ob trčenju), regi-= strira udarec občutljiv me-= hanizem, ki z- eksplozivno = brzino napolni blazine 185 i tisočinko sekunde prej E preden se prenese sunek | na človeško telo. Izumitelj | trdi, da obvarujejo blazine E pred smrtno nesrečo celo | pri trčenju z 95 in več kilo-1 metrov na uro, v vsakem = primeru pa zanesljivo ob-= varujejo voznika in potni-= ke pred težjimi poškodba-= mi. Cena reševalca življe-1 nja (Lifesfer) bo znašala | okoli 83 dolarjev.
—0—
Z nevtronskim obseva-= njem v reaktorju so uspeli § stokrat povečati trdnost | bakra. Domnevajo, da pro-| drejo nevtroni z veliko | energijo v kristale bakra č in izrinejo posamezne ato-| me iz njihovih mest v kri | stalni mreži. Niso pa še = dognali lokacije in gostote I defektov, ki je nastala v E kristalni mreži pod vpU-E vom delovanja nevtronov E in je dovedla do tako fra-| pantnega stopnjevanja trd-| nosti. Test preoblikovanja | na nevtronsko kaljenem E bakru je med ostalim po-| kazal, da je za oblikovanje i uporabljena energija neod-= visna od temperature.
—0—
Iz Londona so sporočili, E da je britanskim znanstve-E nikom letalskega centra E v Farnbourghu uspelo sin-E tetizirati novo sintetično E substanco, ki je desetkrat E močnejša od jekla. Novo i snov bodo kmalu pričeli | izdelovati na industrijski = način in jo bodo od 1968 | dalje uporabljali v proiz-| vodnji avionske, avtomo-i bilske in ladjedelniške in-= dustrije ter za gospodinj-| ske aparate. Britanski uče-i njaki trde, da so na tem | področju za tri leta prehi-= teli ameriške znanstvenike.