Videm-Krsko, 9. oktobra 1954
CENA 10 DIN

ŠTEV. 40
Leto Vil
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško
—	Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 1?
—	Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100 din — Tiska Mariborska
tiskarna'v Mariboru
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA
Socialistična steza mora začeti s
sistematično borbo proti vsem,
lil rcavšfaio ceno
Občanski odbori SZDL naj skrbijo za vsakodnevno sistematično politično delo — Vprašanje ž'vljenj-ske ravni, cen, dvig storilnosti, boj zlonamernim govoricam, razlaga komun in vsestranska skrp za čim s.rse ijudskoprosvetno in izobraževalno delo so glavne naloge naših političnih organizacij
V četrtek je bila v Krškem velike, odgovorne naloge orga- področju pomenilo prehitevanje '
Ustanovljen je okretni fond za zaščito otrok
razvoja, kar bi škodovalo naši skupr i. Vprašanje komun bodo politične organizacije lju-
razširjena seja okrajnega odbo- nizacij Ljudske prosvete pri iz-ra SZDL, na kateri so razprav- cbražsvalno-vzgojnem delu. —
ljali člani okrajnega odbora ter uvodne misli So zadostovale, da — ,-------- - -
ostali povabljeni delegati o naj- se ie razvilo živahno razprav- dem temeljito razložile, vso po-važnejših gospodarskih in poli- ijanjc, v katerem so bila posa- j zornost pa bo treba posvetiti tičnih vprašanjih ter o nalogah mezna najvažnejša vprašanja občinam in njihovemu delu. -	...... temeljito obdelana in sprejeti Splošna zaostalost m druge
Socialistične zveze. Seje se je udeležil tudi elan predsedstva SZDL Slovenije Tone Fajfar.
Predsednik okr. odbora SZDL Franc Kolar je v uvodu govoril nazprej o 20-letnicl »Ljudske pravice«, našem naprednem tisku in njegovi vlogi v prevzgoji delovnih množic, zatem
sklepi za delo organizacij SZDL.
KAJ NAJ DELAMO?
Poletno politično mrtvilo bi lahko imenovali stanje, v katerem so se vse do zadnjega časa nahajale naše organizacije.
tako, so dokazala na
vzgoji delovnih množic, zatem. ^ -e res tako, so dokazala na pa o tržaškem sporazumu. Edi- i konferenci poročila predsedni-na točka dnevnega reda seje je ^ občinskih odborov SZDL. bila proučitev notranjih politic- ^ poročali o nedelavnosti nih problemov, M stoje v , al le enostranski usmerjenosti ospredju naših delovnih ljudi. ! or„anizacij. predstavniki neka-ie tovariš Kolar v začetku	obgin So se na sejo žal
okoliščine nam v krškem okraju še ne dopuščajo ustanavlja nja komun Razumljivo m je da bo treba tudi to vprašanje kar najbolj vestno, jasno in s preprostimi, vsakomur razumljivimi besedami tolmačiti volivcem.
Razpravljanje samo je
irenci porvuua	"“"i" - ■ *■>—, ,	. _ —
občinskih odborov SZDL, seji sprožilo vrsto sklepov, med njic.
katerimi naj omenimo predvsem prvega: vse občinske ^organizacije SZDL naj skličejo j čimprej razširjene seje svojih odborov, na katerih naj temeljito predelajo notranjepolitična vprašanja. Sestavijo naj podroben načrt za čimbolj živahno politično delo, ki naj zajame sleherno vas. Poleg obravnavanja sodobnih najvažnejših vprašanj pa se naj odbori SZDL posvetijo tudi ureditvi organizacijskih vprašanj.
O teh, kakor tudi o ostalih sklepih seje in njenem razpravljanju pa bomo pisali prihod-
V sredo dopoldne je bila v sejni sobi OLO Krško konferenca direktorjev gospodarskih podjetij, predstavnikov zbora proizvajalcev, gospodarskih organizacij, predstavnikov društev in članov Okrajnega sindikalnega sveta.
Podpredsednik OLO Stane Nunčič je razložil pomen konference, ki je bila sklicana v okviru prireditev v Tednu otroka zato, da bi ustanovili fond za zaščito otrok. Denar, zbran v tem fondu, bo služil predvsem za ustanavljanje šolskih kuhinj, poliklinik, ambulant, otroških vrtcev in za kritje prireditev in obdarovanj ob novoletni jelki.
Predstavniki nekaterih podjetij so na konferenci že obljubili prispevke svojih kolektivov za novoustanovljeni fond. Tako bo rudnik Senovo prispeval pol milijona din, rudnik Krmelj 200.000 din, Jugotanin Sevnica 100.000 din, Kopitarna
Sevnica 50.000 din, Tovarna pohištva v Brežicah 20.000 din, Elektro Videm 50.000 din in dikalna podružnica pri OLU 5000 din. Tovarna celuloze m papirja Videm ter ostala podjetja bodo svoje prispevke sporočila naknadno, morda pa bodo tudi nekatera izmed že navedenih podjetij svoje prispevke se zvišala, o čemer bodo razpravljali delavski sveti.
Da bi organizacija pomoči za otroke potekla kar najbolje, je bil sestavljen poseben odbor, v katerem so predstavniki Dni-štva prijateljev mladine Partizana, Zveze ženskih društev. Rdečega križa, Zveze borcev m
nekaterih drugih podjetij.
M. A.
Zato je tovariš Kolar v začetku nakazal najvažnejša notranjepolitična vprašanja:
borbo proti naraščanju cen m , lluvt_ ______________
za dvig večje storilnosti dela,1 zeysjto Bistrica, Pišece, Lesko-nevamost posploševanja težav ^ec studenec in še nekateri pa in klevetanje sovražnih elemen- , ge ’Eeje splot,	udeležili,
tov, ki za posamezne naP^e j Razpravijanje na konferenci krivijo ves naš sistem, kritične _ ^ kateri bomo zaradi po-pojave v naši trgovini in o -, manjkanja prostora še poročali kupu, slabosti dosedanjega P a* 1 nagih prihodnjih številkah —
čilnega sistema, boj proti so- j	lot£ ukazalo, da je P«- , ---
vražnim parolam, na katere or- J .	odveč vnrašanje ki ga ' boditve Trebinja se je u<
ganbacUe SZDL ne odgovor-	nekatert odbori tudi predsednik republike
jajo in prepuščajo, da se tako	nede- 1 šal Tito ki je najprej c
ustvarja javno mnenje mimo njih, vprašanje davkov in ka-
zelo slabo pripravili in niso povedali okrajnemu odboru me novega. Predstavniki občin Bi-
Teden pomembnih dogodkov
PTtFDSFnNIK REPUBLIKE NA VELIKEM ZBOROVANJU OB PROSLAVI OSVOBODITVE TREBINJA - TOV MIHA MARINKO NA PROSLAVI 20-LETNICE »LJUDSKE PRAVICE«
Dnevni tisk je medtem obširno poročal o velikem zborovanju v Treblnju, na katerem se je v nedeljo zbralo okrog 70.000 ljudi iz raznih krajev Hercegovine. Proslave 10-lelnice osvo-udeležil
pojemo, kakor so to pripombo | sme pogrešati naše skrbi in lju-tovariša Tita zlonamerno tol- j bežni.
tastra, naše naloge ob sestavljanju družbenega plana za 1955, razpravo o komunah in
SZDL	oz. bolje rečeno nea__	^ ^orovalcem	k 10-letnici osvo-
lavni	odborniM org ^	| boditve	teh	kra jev, nato pa je
»kaj pa naj delamo. « h P«»	i govoril	0	velikem prispevku
je Dim	xr MOR in nienem
7 to' po s'reto
Sporazum o Trstu podpisan
V torek ob enih popoldne so predstavnik-; Jugoslavije, Italije, ZDA in Velike Britanije podpisali v Londonu sporazum o tržaškem vprašanju. Z njim se je končalo večmesečno obdobje medsebojnih posvetovanj, ki jih je dokaj časa zavlačevala rimska vlada. Toda slednjič so uradni predstavniki Italije vendarle dojeli pomen velike žrtve, ki so jo naši narodi pripravljeni darovati za medsebojni sporazum, ter nan, pristali.
Državni podtajnik dr. Beb.er je v razgovoru z dopisnikom uradne italijanske agencije »AN-SA« dejal, da pojem »kompromis« pravzaprav predstavlja rešitev, s katero ni nobena stranka zadovoljna. To velja tudi _v tem primeru. Vendar ne kaze ocenjevati sporazumov samo v stališča, kdo je zadovoljen in kdo ni. Resnica je namreč — in to je predsednik Tito v svojih zadnjih govorih večkrat naglasil. da je v času, ko si miroljubne sile na svetu prizadevajo utrditi mir in mednarodno so
čil in razpravljanja „ no razvidna ena izmed osnovnih in stalnih nalog Socialistične zveze:
z rednim, sistematičnim političnim delom razlagati našim Uu~ dem uspehe naše stvarnosti in vestno tolmačiti vse ukrepe oblasti, politični položaj in go- j spodarsko stanje pri nas.	j
Ce bi odbori SZDL tako delali, ne bi bilo nejasnih vprašanj, posamezni sovražni ele-1 menti Pa bi bili v širjenju so- | vražniih govoric in izmišljotin \ onemogočeni. Prav to velja tudi v vprašanju borbe proti navijačem cen. Predstavniki občinskih odborov so na seji našteli vrsto primerov prekupčevanja, nizke storilnosti dela in dviganja cen; niso pa povedali, kaj so proti takim pojavom ukrenile organizacije Socialistične zveze. Razmere in naloge zahtevajo od naših organizacij konkretno delo. _ Povsod tam, kjer obravnavajo življenj ska vprašanja, je udeležba ljudi na sestankih, zborih in prire-
Hercegovine v NOB in o njenem povojne-n napredku V daljšem govoru se je tov. Tito zadržal na pomembnih uspehih todu neJo figovi \ry T1B
mačili nam sovražni elementi. Razen tega pa se ta opomba nanaša na celotno porabo kruha po vsej Jugoslaviji, kar relativno manj zadeva potrošnika v Sloveniji, ker zavzema potrošnja krompirja, fižola in raznega drugega sočivja poleg mesa velik delež v naši prehrani.
Tovariš Marinko je nadalje govoril o razmerah v trgovskih in odkupnih podjetjih ter 0 dragih uslugah obrtnih uslužnost-nih podjetij, ki jih okraji in občine premalo razvijajo. Razpravljal je tudi o komunah.
Na zborovanju je tovariš Marinko podčrtal veliko družbeno odgovornost našega tiska ter poudaril vlogo in velike zasluge
Po skoraj osemmesečnih pogajanjih so v torek opoldne v Londonu podpisali dokumente o ureditvi tržaškega vprašanja. Sporazumna rešitev, ki smo J° dosegi- lahko samo z doslednim bojem naših narodov za neodvisnost, z bojem, ki nam je znova zagotovil na svetu velikanski ugled, je odjeknila po vsem svetu. O njej poročamo več v današnjem tedenskem pregledu.
V sredo bo 18. redna seja obeh zborov 0L0 Krško
Okrajni ljudski odbor Krško je sklical 18. redno sejo Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev ki b0 v sredo, 13. oktobra, ob 8. uri zjutraj v domu Pa*" •rana v Krškem. Na dnevnem redu bo razprava in sk]?p®n]® o predlogu okrajnega odloka® rebalansu (dopolnitvah m popravkih) družbenega Pla?? *n proračuna za leto 1954. Odborniki bodo razpravljali tudj o
predlogu odločbe o dodelitvi lovišč na področju okraja, o potrditvah odlokov ljudskih odborov občin o kategorizaciji ce IV reda, o poslovnem času trgovin in gostiln itd Na dnevnem redu je med drugim tud. poročilo o polletnem delu finančne in tržne inšpekcije OLO. ureditev nekaterih personalnih zadev in sklepanje o prevzemu
zadev m	v ~	,
garancij za razna posojila podjetij. občin in kmetijskih zadrug.
Pmtizcn keStron e vas vab“o
Kdo izmed borcev Kozjanskega odreda ne pozna Stranj m gostoljubnost; Stranjčanov. sebno pa Kočevarjeve druzme,
m vidizts.e zasj-usv. gefono pa tt-ocevarjevc predvojne »Ljudske pravice«, I kjer je bila stanica TV 27 s to mil vlogo našega ti- „orišem Igorjem na čelu in kje
Miha Marinko med govorom v Lendavi
vedel dolgo vrsto podatkov o razvoju naše elektrifikacije, rudarstva	industrializacije f.er
ostalega	tehničnega razvoja.
nakar je ocenil vlogo našega =.ka danes.
V Beogradu je v nedeljo začel ?. delom prvi kongres pravnik' v Jugoslavije, ki se ga je udeležbo okrog 2000 pravnikov iz vse države. Na kongresu so poudarili, da postaja zakonitost prvo-vrstn; instrument socialistične demokracije. Bistvo zakonitosti je družbeno-politično, njena oblika pa ustavna.
Po vsej državi smo v preteklih dneh praznovali Teden otroka, v katerem je bilo povsod posebej podčrtano, da v naši socialistični domovini otrok ne
varišem Igorjem na čelu in kjer So se stekale poti partizanskih edinic? Koliko tovarišev je bi.o tam nasičenih kljub temu. aa je bila pr= hiši kopica otrok! »Kar človek od srca ponudi, nikoli ne zmanjka, a tako bi morali misliti vsi in partizanom bi bilo laže!« Tako so govorili m delali Stranj čani.
17. 10. 1944 je bil v Stranjah velik partizanski miting katerega se je udeležilo okrog 700 udeležencev z Bohorja in s Posavja. Okupator Stranj čanom ni prizanesel; mnogo hiš in gospodarskih poslopij je zgorelo,
toda vse to Stranjčanom ni vzelo poguma in ljubezni do partizanskih edinic	....
p0 osvoboditvi so posvetili vse moči obnovi požgane vasi, v zadnjem času pa nameravajo vas elektrificirati.
SZDL Stranje priredi v nede-Vo 17- 10.. deseto obletnico partizanskega mitinga, združeno z ljudskim rajanjem. Ker .1 e čisti dobiček namenjen za elektrm-kacijo vasi. vabimo posebno bivše borce Kozjanskega odreda in aktiviste kakor tudi vse ostale. da se proslave v čimvecjem številu udeleže.	, v
Za dobro nijačo in ceneno jedačo je v obilni meri preskrbljeno.	. . ,
Na svidenje 17. 10, v Stranjah!
Mirko Bostič
zavreči misl; o osebnih kenstih jer ro rnd—^!+' v**"«"	m-d-"
rodnim in vsečlovečanslrim smotrom.
Rešitev tržaškega vprašanja namreč pomeni konec spora med obema državama, ki je ob gotovih trenutkih. Četudi ne po naši krivdi, predstavljal že resno nevarnost za mir na tem delu sveta. Hkrati pomeni tud; pričetek novega obdobja, v katerem se bo vse bolj razvilo medsebojno sodelovanje na gospodarskem kulturnem in političnem področju. Vse1 od zmagovitega konca vojne proti silam osi so bile italijansko-jugoslovanske meje bolj zaprte kot odprte, resnih gospodarskih stikov med obema državama m bilo. iredentistična vihra proti našemu življu v Italiji in ccoi »A« P? ie nastajala iz dneva v dan vse hujša.
Sporazum o Trstu ^ spremila več uradnih listin, ki bod.n te pomanjkljivosti odpravile. Po-sebn- -—n.«.—>
(Nadaljevanje na 2. strani)
Aid OCbtuiiivkJI) Zj Krv m.	— — c? —	— ^
ditvah množična. Razumljivo pa . Uspehi, ki smo jih dosegli, so je, da na nepripravljene, dol- , vidni danes-na vsakem koraku gočasne in od življenja odmak- I v naši državi, njene sestanke in akcije ljudi , Maršal Tito je v svojem gone bo Organizacije Socialistič- ; voru poudari! tudi iskreno pr>
----z, -»j-.,.-----te- jateljstvo naše države z Indijo,
Burmo in Etiopijo ter naše dobre odnose s srednjim Vzhodom in južnoameriškimi državami.
Pomembna slovesnost je bila v nedeljo tudi v Lendavi, kjer se je ob 20. obletnici »Ljudske pravice« zbralo okrog 20.000 Prekmurcev in gostov iz sosednjih hrvaških okrajev. Na slavnostnem zborovanju je govoril predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, ki je nai" večji del svojega govora posvetil nezdravim pojavom v naši trgovini, ki so vzrok prekomernemu dvigovanju cen. Opozoril je, da neodgovorni in zlonamerni ljudje z določenim sovražnim namenom napačno tolmačijo tisti de' govora Tovariša Tita na Ostrožnem, ko je govoril o razmeroma visoki potrošnji moke Tovariš Tito je podvrgel kritiki dejstvo da je v jugoslovanskem obsegu delež potrošnje žita v strukturi naše splošne prehrane najvišji. Kritiziral je primitivnost našega jugoslovanskega potrošnika. ki se ob izboljšanju življenjske ravni osredotoči
ne zveze morajo videti vse težave in probleme in znati povezovati prizadevanja vseh društev, organizacij, ustanov in a meanaroano so- kolektivov, da bodo delovanje in ko vse bolj popu- , še večji m da bo' rasla vgtdna šča mednarodna napetost, nujne j ^^socmn^cma^zave ^ ^
predstavniki odborov SZDL iz Brežic, Sevnice, Vidma-Krske-ga in Kostanjevice, v razpravljanju so pa sodelovali tudi de-le-rsti iz Brestanice B»š«anja Podsrede in Podbočja. Iz poročil delegatov je bilo razvidno, da zanimanje ljudstva za politične in gospodarske dogodke prehiteva delavnost naših odborov SZDL, ki zaostajajo za razgibanostjo množic.
Povabljeni delegati in člani okr. odbora SZDL so razpravljali tudi o problemu obdavčitve po katastru, o tržaškem vprašanju, vsebini dela Ijudsko-presvetnih društev, o skrbi za razširitev tiska in Prešernove družbe, o delu društev prijateljev mladine, o vprašanju šolstva in nerednega obiska pouka šoloobveznih otrok ter o pomo-
Bošlan’cani se pripravi!«!® n a ob®"aski prašnik
"AlVJkJCllJtinc JLCIVJ.11 -------- V
SGiGODveziim	»v* v — j glavnem na večjo porabo kru a
6i organizacij SZDL kmečkim to je artikla, ki ga moramo uva-zadrugam. Pri razpravljanju o žati medtem ko je v vseh raz-komunali so delegati poudarili, j vitih deželah sestava potrošnje da bi verfco pospc*~!,~*'h* usta- v prehrani bi<=tveno drugačna
Kot spomin na važen zgodovinski dogodek, ko so junašk partizanske brigade v trden boju zavzele Boštanj in pogna le, čeprav ne za trajno, pre plašenega okupatorja preko Save, praznujejo Boštanjčani K oktobra svoj drugi občinsl-praznik. Vse politične to dru? bene organizacije se nanj skrb no pripravljajo. Ze pred dverr mesecema je bil pri občinske#" ljudskem odboru postavijo pripravljalni odbor, ki z ve vestnostjo skrbi, da Jdo rr znovanje čim dostojnejše.
Praznik bo zgodaj zjutraj r. znanila sevniška godba na P hala, ob 10. uri pa bo sla\ nostna seja občinskega ljuti skega odbora. Prvikrat p osvoboditvi bo v Boštanj' okrajno tekmovanje v lahk atletiki, kjer bodo sodelovali člani novo ustanovljenega domačega telovadnega društva Partizan. Dopoldne bodo tudi gasilci nastopili z vajamf V spomin na partizanske boje bo popoldne sprejem partizanskih patrulj pred Zadružnim domom. Ob dveh popoldne je na
navijanja komun na
"našem. Tum g™ za’oStek, da preveč sporedu polaganje vencev
spomenik padlih borcev, ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev, nato pa bo v Zadružnem domu kulturnopro-svetna prireditev. Po_ uvodnem govoru bodo nastopili pionirji in mladinke iz Boštanj a z alegorično sliko Med -drugim bo-sta mešani to moški pevski družite.
zbor iz Sevnice poživila program z izbranimi pesmimi. Ta del programa bo zaključilo TD Partizan s telovadnimi točkami.
Tudi na veseli del praznika Boštanjčani niso pozabili. Poskrbeli bodo za prijetno zabavo. Zato pridite to se jim pn-
STRAN
No račun potrošnikovega žepa je lahko tekmovati...
Tovariš Miha Marinko je v Lendavi med drugim dejal, da nekatera naša odkupna Podjetja poslujejo s prav fantastičnim številom nameščencev-nakupovalcev, ki postopajo od vasi do vasi, od kmeta do kmeta in nosijo s seboj veliko denarnih sredstev itd. O tem pojavu je nedavno govoril tudi tovariš Tito, ko je opozoril na nekatere nepravilnosti v naši trgovini.
Njune besede so globoko resnične. Tudi pri nas v krškem okraju so taki pojavi pogosti predvsem v odkupni trgovini. Pred dnevi sem govoril z zadružnikom iz Globokega. Povedal mi je, da se zadruga bori z velikimi težavami. Na njenem območju se pojavljajo nakupovalci (iz Radeč, Trbovelj in od drugod), ki kupujejo jabolka neposredno pri kmetih in jih plačujejo celo po 30 dinarjev za kg. Zadruga pa bi bila v stanju — če ne bi bilo številnih nakupovalcev — odkupiti obrana jabolka po 20 dinarjev za kg.
Naša odkupna podjetja odkupujejo jajca že po 17 dinarjev. Ce pomislimo, da bo v zimskih mesecih ponudba jajc še manjša, potem lahko pričakujemo, da jih bodo kmalu odkupovali Po 20 in več dinarjev. Kje je tu zdrava pamet. Kmet naj dobi
Beseda o nakupovalcih — Eno jajce za 2 kg krompirja? — Kdo dviguje cene kmečkim pridelkom?
S plenuma krajevnega sindikalnega sveta v Sevmet
za eno jajce toliko kot za dva kilograma krompirja...
Brez dvoma je tako, kot je dejal tov. Marinko v Lendavi: »Ce vidimo, da so nakupovalci teh podjetij (odkupnih podjetij) nagnali ceno n. pr. jajcam na 14—15 dinarjev za komad, a imajo povrh še sami 1 dinar provizije po komadu, potem je vsekakor upravičen sum, da tukaj nekaj ni v redu ...» V našem okraju je število nakupovalcev zares naravnost fantastično. Ne pretiravam, če re čem, da si na vasi podajajo kljuke. Krivda za to leži na nekaterih odkupnih podjetjih, ki nočejo odkupovati kmetijskih pridelkov preko kmetijskih zadrug. Tako so navsezadnje prisiljene tudi kmetijske zadruge, da namestijo nekaj nakupovalcev in jih pošljejo v vasi, ki so morda nekaj sto metrov oddaljene od poslovnih prostorov. Na ta način se umetno povečuje povpraševanje po blagu in s tem tudi cene kmetijskih pridelkov.
O poslovni morali v nekaterih odkupnih podjetjih sploh ne moremo govoriti. Da bi neko podjetje onemogočilo drugo podjetje, je pripravljeno preplače-vati cene in ne vem kaj še vse.
SEVNICI SE NI BATI BREZPOSELNOSTI SEGLI LEPE USPEHE — »SVOBODA« SE
_ V GOSPODARSKIH PODJETJIH SO DO-VEDNO NI TO, KAR BI MORALA BITI
OB 35-LETN1CI J STAN O VIT VE SKOJ
Učimo se na svetlih sg ledih
V oktobru praznuje jugoslovanska mladina pomemben dogodek ki je postal važna ločnica v borbi mlade generacije za boljše življenje — 35. obletnico junaškega SKOJ. Pred 35 let; je bila na pobudo Partije, ki je vedno visoko cenila delo mladine, ustanovljena razredna mladinska organizacija — Zveza komunistične mladine Jugoslavije — SKOJ.
7 dni po suetu
(Nadaljevanje s 1. strani) določb tehnične narave o prevzemu oblasti tudi novo razmejitveno črto med obema državama. Samostojno tržaško ozemlje kot tvorba praktično preneha. Cono »A« dobi v upravljanje Italija, cono »B« pa z manjšim popravkom v našo korist (gre za vasice sv. Brida: Hrvatini Jelarji, Božiči, Sp. Škofije in Flavije, t. j. 11,5 km3) pa Jugoslavija.
Jugoslavija bo dobila v tržaški prosti luki posebne ugodnosti. Omeniti bi bilo tudi obveznosti, po katerih morajo nove oblasti zavarovati prebivalstvo pred slehernim preganjanjem
Zgodovina SKOJ je zgodovina naše Partije, to je neprestana borba za boljše življenje nas vseh. Ta zgodovina je napisana s krvjo najboljših mladincev članov SKOJ, tako v času borbe s protiljudskimi režimi buržoazne Jugoslavije, posebej pa še v letih slavne narodnoosvobodilne vojne DeseT,tisoči mladih komunistov so v njej daroval; življenja v boju proti največjemu sovražniku človeštva o-oti fašizmu. Kjer je bilo najteže, tam je bilo mesto skojevcev. Z osebnim zgledom so bili primer ostalim. zato je tudi bila želja ogromne večine mladine, da bi bila član SKOJ.
V tej težki borbi so rasli in se razvijali nešteti mladi heroji. Večina naših državnih voditeljev je začela svojo revolucionarno pot prav v vrstah komunistične mladine. Tudi v našem okraju ie bilo že pred vojno mnogo mladincev komunistov, ki so na poziv Partije že leta 1941 začeli pripravljati upor proti okupatorju. Skojevske grupe v Brežicah in Krškem so bile prve. ki so v teh krajih začele upor. Spomnimo se svetlih likov mladih skojevcev bratov Milavcev iz Brežic, članov grupe SKOJ iz Krškega, ki so že leta
Odkupno podjetje »Drava« iz Maribora je pred meseci uvedlo posebno nagrajevanje nameščencev kmetijskih zadrug, čeprav so le-ti za svoje delo že plačani od zadrug. Ko je podjetje moralo opustiti tak način nagrajevanja, je začelo prirejati izlete za nameščence kmetijskih zadrug, samo da bi si zagotovilo pridelke teh zadrug. To vse pa se je delalo na račun potrošnikov oz. na račun tržnega dobička.
Konkurenca med podjetji postaja že tako umazana in nelojalna, da pri odkupu več ne upoštevajo raznih predpisov, samo da bi odkupila čim več pridelkov. Že omenjeno podjetje iz Maribora plačuje jajca j z gotovino, čeprav je prepovedan gotovinski promet med podjetji, ki imajo tekoče račune pri Narodni banki. To je kajpak razumljivo, kajti podjetje ve, da so zadruge bolj dovzetne za gotovino, predvsem pa nameščenci, ki lahko marsikakšen dinar zamolčijo. Tudi naše odkupno podjetje »Posavje« je začelo tako poslovati, ko je videlo, da tako delajo . druga podjetja.
j Mislim, da b' take nezdrave ' pojave v odkupni trgovini mo-I rali kritizirati zadružniki oziroma upravni odbori kmetijskih zadrug. Predvsem je pa potreb-j no, da M vsa grosistična od-I kupna podjetja odkupovala | kmetijske pridelke neposredno preko kmetijskih zadrug. S tem ukrepom bi lahko odpadli številni nakupovalci po vsej Sloveniji, cene pa bi se znatno znižale. Umazano prekupčevanje, preplačevanje blaga in tekmovanje med odkupnimi podjetji na račun potrošnikovega žepa pa mora ostro obsoditi vsak naš pošten delovni človek.
F. S.
Krajevni sindikalni svet v Sevnici ima na svojem območju 10 podružnic. Ob koncu avgusta letos je bilo zaposlenih v Sevnki 895 delavcev in uslužbencev, od teh pa je le 629 članov sindikata.
Krajevni sindikalni svet je v prvi polovici letošnjega leta marljivo delal. Na sejah so odborniki razpravljali o delu v sindikalnih podružnicah, o delavskih svetih *ter upravnih odborih, o tarifnih pravilnikih, o j vključevanju članov sindikata I v druge množične organizacije | itd. Precej govora je bilo tud' d
ski uslužbenci. Najbolj pereče je vprašanje vzgoje gozdnih delavcev, k1 delajo pod zelo težkimi pogoji, razen tega so pa tudi oddaljeni drug od drugega in pridejo le redkokdaj skupaj.
Vredno je omeniti uspehe, ki so jih dosegla sevniška podjetja v zadnjem času. V Jugotaninu so dogradili ozir. postavili nov Niro aparat. V Kopitarni so dogradili novo veliko delavnico, kjer bodo poleg delovnih prostorov tudi kopalnice in druge sanitarne naprave, ki jih podjetje dobi kljub 70-letnemu obstoju šele letos. Prezreti ne
odpustu delavcev na Gozdni j smemo tudi M'zarsko produk-upravi v Sevnici. Konec junija j tivne zadruge, ki je pričela sp predvidevali, da bo pribVžno obratovati po osvoboditvi z iz-60 delavcev brezposelnih. Ker j posojenim orodjem in z nekaj j p.a se je komunalna dejavnost i mizarji. Danes je zadruga zna-v Sevnici precej razvila — saj na ne samo po Sloveniji in Ju-gradijo železniško postajo, sta- j goslaviji, temveč tudi v ino-novanjsk; blok 'n regulirajo po- 1 ----
i - i n —:	Kvcmncol«
svoje
tok Sevnično — se brezposel nosti ni bati.
Po junijskem neurju so bili najbolj prizadeti prebivalci Šmarja. KSS je prispeval 10.000
zemstvu, kamor pošilja kvalitetne izdelke.
Večkrat se je že pisalo o sev-niški Svobodi. Zal še vedno ugotavljamo, da se delo v ujej še ni izboljšalo. V okviru Svo-
din, skupno pa je bilo v Sevnici j bode obstaja od začetka mešani zbranega preko 150 000 dinar- i pevski zbor, ki ga vodi tov. jev. Od republiškega odbora I Ahačič. Priredil je že več samo-sindikatov je prejel Okrami i stojnih koncertov doma in drugod in je žel povsod priznanje. V letošnjem letu je bila na po- j
pa je treba prijeti takoj, kajti sezona je pred durmi.
KSS je prišel do zaključka, da sindikalne podružnice svaj'h sej ne sklicujejo redno; največkrat so sklicane na hitro, zaradi česar niso dobro pripravljene. Na sejah ne rešujejo niti svojih problemov, kaj šele, da b' se zanimali za delo občinskega ali kakega drugega odbora. Vsak član sindikata bi morai vedeti, kako napreduje njegovo podjetje, delo občinskega ljudskega odbora in posameznih organizacij.
Žalostna je za Sevnico tuni ugotovitev, "da je še precej članov sindikata, ki še do danes niso doumeli bistva delavskega samoupravljanja. Še vedno se niso spoprijaznil; s tem. da podjetja upravljajo sami, da pa so ta podjetja last socialistične družbe. Tu čaka podružnice še obilo hvaležnega dela.
O tem in še o marsičem so razpravljali na plenumu krajevnega sindikalnega sveta v Sevnici. Plenum je dobro potekal; razni predlogi in napotki, k' so bili sprejeti, pa prav gotovo ne bodo naleteli na gluha ušesa.
R. A.
sindikalni svet 276,00 din. Tako so poplavljenci v Sevnici prejeli okrog 500.000 dinarjev pomoči.
V posameznih podružnicah so bili v ideološkem, kakor tudi v ekonomskem pogledu doseženi lepi uspehi. Po trimesečnem tečaju za kvalificirane delavce je v Kopitarni opravilo izpite 7 priučenih delavcev. V Jugotaninu so imeli kurjaški tečaj, v Mizarski zadrugi pa je opravilo izpite za visokokvalificirane delavce 14 mizarjev. Sedaj ima zadruga 24 visokokvalificiranih mizarjev; delo, ki zahteva visoko kvalifikacijo, pa dejansko opravlja že 40 delavcev. Uspel tečaj so imeli tudi trgov-
budo članov SZDL ustanovljena še godba na pihala, ki je že pričela delovati. Sedaj deluje pod okriljem KSS. vendar se bo morala osamosvojiti, treba ji bo p.a pridobiti čimveč podpornih članov.
Delo Svobode je treba še poživiti Sevnica ki je bilo svoj-čas razgibano mestece, ne zmore dati na oder zdaj niti ene igre; igralcev — in to zelo dobrih — pa je v Sevnici na pretek. Mislim. da bj se z malo več dobre volje dalo marsikaj ustvariti. Sevničani dobro vedo, kaj so zanemarili, zato bodo skušali zamujeno nadomestiti. Za delo
pred slehernim preganjanjem	^	.su
ali zapostavljanjem zaradi dose- 11841 zrtvova.; domovini vse
,	.	i ______ ______na ito-ziiTi Hripb nn5r> 7dnnr.t
Sevniški načrti za teto 1955
dan j ega političnega delovanja ter sklepe obeh vlad, da čimprej uredita obmejni promet ter dovolita prebivalstvu, da se nemoteno vrne na svoje staro bivališče, kolikor pripade sedaj drugi državi.
Določbe te vrste so v podobnih primerih na svetu splošno veljavne Važnejše za nas in našo nacionalno manjšino pa so določbe v posebnem »Statutu o zaščiti pravic narodnih skupin«. V njih so do podrobnosti razčlenjene vse pravice, ki jih morata obe vladi zagotoviti manjšinam. Te določbe se v resnici nanašajo na Italijo ker pri nas v duhu socialistične demokracije ne delamo razlik med Slovencem al-- Italijanom, Poleg državljanskih in splošno človečanskih pravic je tu govora tudi o enakopravnosti do uporabe jezika ter pravic do služb do določenega števila predstavnikov v upravi in do nacionalnega šolstva. Skratka: Italija se za vezuje. da ne bo delala niti najmanjših razlik med r.ašo manjšino in Italijani. Razumljivo je da sta v bodoče prepovedana vsakršna nacionalna mržnja ali zapostavljanje na gospodarskem in socialnem področju.
Jugoslovanska vlada je storila, kar je bilo v njenih močeh, da bi zaščitila naše državne in nacionalne interese, posebno pa še interese manjšine. Brez dvoma pomeni sedanji sporazum o Trstu ogromno žrtev, ki je ne bi tako z’ahka doprinesla za stvar miru in mednarodnega sodelovanja kaka druga država. Toliko boli utemeljena pa je sedaj zahteva naših narodov, da se Italija do podrobnosti ravna po sprejetih obveznostih. To je v resnic-- preizkusni kamen za vlado, ki je svečano sprejela nase te naloge. Ne sme se do-• goditi, da bodo določbe sporazuma ostale — kakor čestokrat doslej — le kos popisanega papirja k; ga v Rimu niso upoštevali.
najtežjih dneh naše zgodovine so ti mladine; nesebično pokazali pot vsem ostalim. Cenimo jih. saj so padli zato, da lahko danes v svobodni domovini seb'" in bodočim ookolerrem ustvarjamo lepše življenje!
27. septembra 1954 je bila v Sevnici važna seja gospodarskega sveta, na kateri so bili tudi predstavniki ustanov in družbenih organizacij Sevnice. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila sestava proračuna za leto 1955.
Sp’ošnj del proračuna obsega skrb za šolstvo, občinske upravne izdatke ter podpore organizacijam in društvom. Za redno vzdrževanje csnovne šole, kj se nahaja v treh šolskih zgradbah in ima letos v 12 oddelkih 450 učencev, so predvideli 720.000 din. Za socialno skrbstvo naj h1 prihodnje leto zadoščal znesek 410.000 din, državna uprava pa bi potrebovala 1.266.000 din. Operativni izdatki občine so predvideni v znesku 573.000 din funkcionalni izdatki pa v vsoti 2 milijonov dinarjev. V tem znesku so zajeti tudi izdatki za kurivo učiteljstvu in prispevek Svobodi Partizanu in gasilske-
Na pobudo Partije in pod neposrednim vodstvom SKOJ je bila v letih NOB ustvarjena množična enotna mladinska organizacija — Antifašistična mladina Jugoslavije, ki se je kasneje v novih pogojih đe’a preimenovala v Ljudsko mladino Jugoslavije Preveč bi bilo na tem mestu naštevati delo in uspehe mladine v letih obnove in socialistične izgradnje. Na vseh mladinskih akcijah, po vsej rasi domovini je neštete mladinske brigade preveval skojevski duh. Ob likih mladih komunistov so se vzgajale nove generacije. Vztrajno delo Partije z m-’adino, zazvoj mladinske or ganizacije in novi pogoji dela so nam dali novo organizacijo Ljudske mladine Jugoslavije, k; ie postala dedič svetlih tradicij SKOJ.
Ko danes gledamo na prehojeno pot, ce spominjamo svetlih likov mladincev-komunistov. Nehote si zastavimo vprašanje ali danes mladi komunisti nadalju jejo svetle zglede ali so tudi danes svetel vzor ostali mladini? Odgovor na postavljena | vprašanja ne bi bil povsod pritrdilen. Zato bo prav, da se ob tej obletnici ponovno spomnimo svetlih zgledov predvojnih in medvojnih skojevcev in nadaljujemo s tradicijami, ki so »djnstvene v naši zgodovini. Mesto vsakega naprednega mladinca je danes v vrstah I/udske mladine naše enotne revolucionarne mladinske organizacije.
Ob tem našem prazniku pa želimo in pričakujemo tudi vso pomoč odraslih da bomo naloge Ljudske mladine uspešno uresničevali	Stane Krajnc.
tako da bi bilo v splošnem delu proračuna 5,069.000 din.
Za negospodarske investicije so odborniki in člani sveta predvideli 8,600 000 din. S tem denarjem naj bi predvsem kanalizirali osrednj; del mesta ter oskrbeli načrte za novo centralno šolo, v kateri bi bile osnovna in vajenska šola ter gimnazija.
Za gospodarske investicije je bil soglasno sprejet naslednji predlog za končno dograditev vodovoda in nabavo dveh črpalk razširitev omrežja in za nov zbiralnik z zmogljivostjo 100 kub. metrov 10,700.000 din; za nadaljnjo gradnjo stanovanjskega bloka 15 milijonov din; za razširitev cestišča pri Plaustajnerju 3.500 000 din; za nakup granitnih kock v obeh klancih trga 3 milijone 250.000 din; za tem°’'na in začetna dela javnega k 'išča 6.500.000 din: za adaptacijo pokopališča 350.000 din; za grad-
zatiranje koloradarja in kapar ja ter pod.) pol milijona dinar jev; za nakup novega kinoprojektorja 2 milijona din in za prispevek gasilskemu društvu za nakup reševalnega avtomobila 1,250 000 din. Skupen znesek gospe	kih investicij bi znašal
tc	prihodnje leto 43,180.000
dinarjev.
Osnutek proračuna za leto 1955 znaša potemtakem 56 milijonov 849.000 din. V Sevnici menijo. da je proračun v primerjavi s proraču-nom LOMO Videm-Krško in Brežice z ozirom na gospodarsko moč kraja primeren in stvaren. Volivci bi bili z odborom vred zelo zadovoljni, če bi okrajni ljudski odbor osnutek ororačuna sprejel in ga potrdil Ker bo višina dohodkov občine iz deleža na dobičku gospodarskih podjetij odvisna od predpisov novega družbenega nlana. načrta dohodkov gospodarski svet za leto 1955 še m
-ič.
Šušmarsti ro
zavira zdrav razvoj obrtništva
Mislim, da je treba 'iskati glavni vzrok za odjavljanje obrti po obrtnikih raznih strok ne. toliko v visokih davkih, kakor pa v zelo razpredenem šuš-marstvu. Sami obrtniki pravijo, ko odjavljajo svoje obrti, da davki ne bi bili nezmogljivi, če ne bi bilo toliko šušmarjev, ki izvršujejo razne usluge po zelo konkurenčnih cenah (ker ne plačujejo nobenih davkov).
Tako se zgodi, da ima šušmar toliko dela, da si mora najeti tujo delovno silo, medtem ko registriran obrtnik nima kaj početi. Na Senovem na prime M šteje nekaj več kot 4000 prebivalcev, je samo ena registrirana šivilja in še ta popravlja samo stare stvari. Ali je res mogoče verjeti, da ni na Senovem nobene šušmarke-šivilje? Kdo P3 notent šiva otroške rfci-Meo, ženska krila, bluze, obleke, moško perilo in ne vem kaj še vse številnim Senovčanom in Senovčankam? Približno tako je stanje tudi na Vidmu in v Krškem in še marsikje. Sploh je registriranih šivilj v našem okraju zelo malo. zato pa je več šušmark-šivilj, ki imajo celo učenke. Le-te seveda ne bodo nikoli dobile spričeval o kvalifikaciji, kar zagotavlja snet nov šušmarstvo v šiviljski
svoDoai. -rartizanu m gasi.sKe- KopaiiM-a ouu.uuu am, ^iau uoim'j »vv mu društvu. Proračunska rezer- I njo dveh javnih stranišč 250.000 i mogel predvideti, va naj bi znašala 100.000 din din; za pomoč kmetijstvu (za
S posvetovanja ljudskih posfancev v Ko vem mestu
1. oktobra je bilo v sejni dvo- i malo pomagajo občinam in ne
pgjli OLO V Wmrpm moefti -r\n— I /loioin rl/uml-S nnhiirl 7a rQ7Vni
Novem mestu po-1 dajejo dovoli pobud za razvoj zveznih in republi-I občinskih podjetij, v samem po-1 litičnem delu pa dostikrat še
svetovanje............. ........
ških ljudskih poslancev iz okra jev Kočevja, Črnomelj, Novo mesto in Krško, ki ga je vodil zvezni poslanec Janez Hribar. V skoraj štiriuroem razgovoru so ljudski poslanci Dolenjske in spodnjega Posavja pretresali razne gospodarske in politične probleme posameznih okrajev in skupne probleme vseh okrajev. Ugoto rili so, da zahtevajo razmere več sistematičnega, stalnega političnega dela ljudskih poslancev med volivci.
Ko so razpravljali o gospodarskih vprašanjih, so poudarili da se morajo predvsem občine veliko bolj kot doslej zanimati za napredek občinskega gospodarstva in za razvoj ter krepitev manjših obrtnih in uslužnostnih delavnic, ki so posebno važne pr= zniževanju cm. Odbori Socialistične 7MP7C. na cnlošno pre-
Proslave 20-ietnice „Ljudske pravice"
V sredo zvečer so v Sevnici, Brežicah in na Senovem proslavili 20 obletnico izhajanja »Ljudske pravice« in praznik našega naprednega tiska. Povsod so predavanja o tem pomembnem dogodku združili s kratkimi kulturnimi sporedi in recitacijami. Na Senovem in v Sevnici sta sodeloval; pri tem tamkajšnji Svobodi. V Brežicah se je proslave udeležilo nekai ■nad 250 ljudi na Senovem nad 100 ir v Sevnici okrog 150.
---	---- pa
vedno samo čakajo na navodila od zgoraj.
Pri razpravljanju o cenah so poslanci obravnavali primere velikega števila prekupčevalcev, ki navijajo cene kmečkim pridelkom. Nesorazmerno visoki dobički industrijskih podjetij zavajajo ponekod okrajne ljudske odbore, da se ne poglabljajo v probieme podjetij, temveč z veseljem sprejemajo uđe’ežbo na dobičkih, premalo pa mislijo ali so bili ustvarjeni z večjo storilnostjo in zmanjševanjem stroškov, al; pa le s spretnimi trgovskimi prijemi oz. »podvigi«. Lov za dobičkom je treba ostro obsoditi, pri čemer morajo sodelovati tudi vse naše organizacije.
Ljudski poslanec Tone Zupančič je razpravljal na konferenci predvsem o letošnji odmeri davkov po katastru, ing. Tone Koželj pa o vprašanju gosoodar-gVjV* ’n<3+*mmo*i+ov V
POPRAVEK
Popravljamo tiskarsk; napaki iz 39 številke našega tednika:
Zadnji stavek tretjega odstavka č'anka »Dvajset let Ljudske pravice« na prvi strani se glasi pravilno:	V boju za zrušitev
monarhofašistične diktature ...
V članku »Rdeč; križ« na Bizeljskem dobro dela« na četrti strani je treba število članov j 3000 popraviti na 309 kar s-i bralci verjetno že sam; opazili.
planu za leto 1955 in o cenah ter vzrokih njihovih naraščanj. V razpravi so sodelovali tudi ljudski poslanci Karel Stcrban, Franc Dragan Franc Kerin. Lojze Colarič in Živko Beroot.
lmauiji
•kficler za stroki.
Šušmarstvo v šiviljski stroki je že nekaka tradicija, česar pa ne moremo trditi za vse ostale stroke. Toda žal moramo priznati, da se stanje, ki vlada v šiviljski stroki, hitro širi tudi na druge stroke. To seveda^ zavira zdrav razvoj obrtništva. Občinski ljudski odbori bi morali čimprej napraviti temeljit pregled tega vprašanja in razmišljati o ukrepih. Iti jih mo-rajo ncclvzeti proti šušmar,iem. Ali naj se mar pesem o šusmar-stvu ponavlja v nedogled? Pošteni obrtniki pričakujejo raznih ukrepov naše oblasti.
-ne
§ca%o bomo denesnost v koko’ere
i _j	TVT*P
„a iss&Jifsatf
Selah pri »»bovi P?®tajo “
razmnoževanje m odbiro štajerskih kokoši.	..
V letošnjem letu je na postaji vzrejeno 150 odbranih petelinov za tako " !-i oddajo in 300 kokoši, od ter'h bo prihodnjo pomlad za kokošerejce na razpolago najmanj 10.000 enodnevnih piščancev.
S tem bo omogočeno naprednim kmetovalcem-zadružnikom
priti do donosnejše pasemsko čiste štajerske kokoši. Z nadaljnjim premišljenim razmnoževanjem tega materiala bo mir §oČ6 v nekcij letih zsmciijciti pretežni del mešanic v dosedanji kekošereji.
Vzreja čistih pasem vpVva posebno pri kokoših na višjo proizvodnost. Tako znaša povprečna nesnost odbranih kokoši na omenieni postaji nad 170 ’aic letno, nasproti po-•vprečn* nemosti domačih križank, ki dajejo 100 do HO jajc,
seveda pod enakimi prehrambenimi pogoji. Razen tega se je štajerska kokoš pokazala v naših pogojih za najkoristnejšo, ker je dobra nesmea, daseza zadovoljivo težo. ima kvalitetno meso, je skromna in -se hrani pretežno s pašo in kar je se posebno važno — je dcmrce pasme, prilagojena terenu, ku-mi in vsem ostalim pogojem.
Vsi, k1 se zanimajo za rejo štajerske kokoši, bodo lahko sodelovali s postajo v Selah, ki ho nudila strokovno p-omoč, dajala navodila in nasvete, odkupovala jajca za pleme _po višjih (najmanj 500/o nad tržno ceno) cenah, odbrani plemenski material, to je enodnevne piščance in peteline, pa nudila pravim rejcem po nižiih regresnih cenah. Postaji bo to omogočeno s pomočm fondov za posoeševanje kmetijstva.
Pogoji za srr»:em v krog remev štajerske kokoši so sledeči:
1. Da so interesenti člani kmetijske z-dni ge:
(Nadaljevanje na 4. strani)
TO IN ONO iZ SEVNICE
Kmetijstvo se na sevniškem malo kmetov in jim prekorist-področju nikakor ne razvija ta- no gnojilo še vedno odteka P« ko kakor bi to bilo treba. Po- poteh in jarkih v izgubo, poleg moč ki io država nudi kmetom tega pa daje značilno sliko «e-s posojili za nakup strojev ali higieničnosti naših vasi. s S popustom pri nakupu | Res je, da sta zadnji dve leti
cementa za napravo silosov in gnojn'čnih jam, posamezniki se vedno ne cenijo dovolj. Za nakup cementa, za napravo silosa se je n, pr. v naši občini prijavil samo en kmetovalec, ki pa že ima narejen silos; za postavitev gnojnlčnih jam so se javili samo trije kmetje. Vsi pa
za našega kmeta gospodarsko kaj slabi. Že drugo leto nam vinogradi nič ne donašajo, letos pa smo tudi brez sadja- Vendar glavni vzrok nezanimanja za napredek ni finančna stran, ampak premajhna težnja našega kmeta, da bi gospodaril z naprednimi in sodobnimi tehnič-
V brežiškem gradu obnavljajo freske
_	n '»».••_	•_Un—r-i'mnlrD TlVš/l Z3V
vili samo trii e Kmetje, vsi picuumn v. T • JT . dobro vemo, da ima pravilno mirni gospodarskim- pripomočki, zgrajeno gnojnično jamo prav ki se jih v drugih razvitih km®' _______________________ I— tijskih deželah kmetje ze dolgo
Iz Podbočja
KZ Podbočje je priredila z 32 prijavi j enimi člani v dneh 25. in 26. septembra 1954 lep poucm izlet na Štajersko in v Prekmurje.	,
Izletniki so si spotoma ogledali znano zdravilišče Rogaško Slatino, staro mesto Ptuj m druge kraje. V Ormožu so si ogledali vinarsko zadrugo, v Svetinah vinograde priznanega vinogradnika Štamparja in v Jeruzalemu vinograde državnega posestva. Bili so tudi v zdravilišču Slatina Radenci in v G Radgoni. V Prekmurju so bili v Murski Soboti, v Rakičanu so si ogledali državno kmetijsko šolo in posestvo pod vodstvom direktorja ing. Skledarja. Tu Je izletnike posebno zanimala živinoreja in svinjereja.
Na povratku so bili v državni srednji kmetijski šoli v Mariboru, ki er so si ogledali tudi vinograde pod Kalvarijo.
Vsi udeleženci se KZ Podbočje iskreno zahvaljujejo za lep poučen izlet, ki jim bo ostal trajno v spominu.	-ski.
poslužujejo.
Pevski odsek Svobode je začel z rednimi vajami v savski šoli. Zbor se je udeležil proslave na Ostrožnem in odpel celoten program v sklopu združenih pevskih zborov Slovenije. Zapisati je treba, da so sevniški pevc' edini v Spodnjem Posavju nastopili na Ostrožnem in s pesmijo manifestirali našo zavest. V nedeljo so sodelovali s kulturnim sporedom na Studencu, pripravljajo pa se za koncertn' nastop v Zabukovju in Zagorju. Škoda le. da pevskega zbora ne podpirajo dovolj sevniške delavske organizacije, sindikalni svet in Svoboda.	—ič
Kako bo s prevozom na Rako?
Z elementarno nesrečo v letošnjem junju, ki je občutno prizadela posebno levi breg Save, smo prizadeti tudi Račani. Pred to nesrečo smo imeli Že kar dobro vpeljano avtobusno zvezo Zabukovje—Sevnica—Raka—Krško. Kakor hitro pa je bila poškodovana cesta iz Sevnice proti Zabukovju, smo to zvezo izgubili in ostali zopet osamljeni. Danes je prav težko priti do Krškega ali do Brežic, če nimaš kolesa. Vsi opravki na okraju ali sodišču, katastru in zemljiški knjigi so zvezani z velikimi stroški. Nastopilo je deževno jesensko vreme in kolo kmalu ne bo več prišlo v poštev, zato bomo od našega središča še bolj odrezani,
Ali se tu ne bi dalo pomagati? Mislimo, da bi se naše podjetje »PREVOZ« le potrudilo, da bi vpeljalo vsaj avtobusno zvezo od Sevnice preko Rake do Krškega. Mislimo, da bi se zveza podjetju tudi finančno obnesla, posebno zdaj, ko je nastopilo slabo vreme in mora marsikdo večkrat od doma.
Prosimo tudi merodajne čini-telje, da se pozanimajo za zadevo in pomagajo uresničiti našo prošnjo.
Leo Koman
2!e 20, septembra je prispel v Brežice prof. Mirke Šubic iz Ljubljane od Zavoda za spomeniško^ varstvo, da bo restavriral znamenite freske brežiškega gradu. Naš sodelavec sc je obrnil na našega znanega strokovnjaka-restavratorja in ga naprosil za kratek razgovor o pomenu obnovitvenih slikarskih del v gradu.
»Kaj misliš o freskah v gra- ! slikane ploskve v dvorani 960,
j na stopnišču okoli 250, v ka-Freske brežiškega gradu so peli pa okoli 180 kv. metrov, res kvalitetno delo, posebno Slike fresk ne obstoje, po res freske na stopnišču. To bo mo- leta 1917 Pa je povzročil ogrom je na j več j e delo, saj merijo po- no škodo, saj se zidarji, ki so
IZ BREŽIC
Nove cene za vodo. O novih plačevati visoko amortizacijo,
ki se mora ustvarjati iz obratnih sredstev. Nekateri odborniki s0 bili mnenja, da bi na-
cenah za vodio pri Mestnem vodovodu so razpravljali na zadnji seji LOMO Brežice.
| Žanu baoriču v spomin ""|
Mestni vodovod je dejansko do- j stalo razliko krili iz proraču-trajal in potrebuje vsak dan na, vendar je bila večina zato, popravila, poleg tega pa mora j <]a se dvigne cena vode za delavce in nameščence na 30 din, za podjetja in ustanove pa na 50 din za kub. meter. O predlaganem povišanju cene naj bi razpravljal še zbor volivcev.
Kdor ni poznal v času, ko m bilo na razpolago drugega prevoznega sredstva razen konj na Krškem polju, Žani ja Gabriča z Rake, ki je prevažal pošto m ljudi v Krško m nazaj? Pred dnevi je njegovo izmučeno telo omahnilo. Dolgotrajna bolezen, ki si jo je nakopal prav s svojim delom v korist človeka, ga
je razjedala že več let; njegovo -----------.
življenje je bila borba za ob-strani in samo kritizirali, stanek in delo.	n”	mlshh 1
Težko je govoriti o njegovem idealizmu zdaj, ko ga ni več med nami. Delal je za dvig in napredek Rake in z veseljem preživljal dneve, ko je videl, da se marsikatera njegovih zamisli uresničuje. Mlad in življenja poln je vstopil v domače gasilsko društvo in se kot navaden član, predsednik in poveljnik društva trudil za njegov razcvet.
Bil je pobudnik za postavitev gasilskega doma na Raki in je vložil mnogo truda in svojih žuljev, da imamo danes lep gasilski dom, ponos gasilcev, ki pokojnika ne bomo pozabili.
Ko je šlo za napredek Rake,
Žane pri delu za električno razsvetljavo ni manjkal. Pomagal je in se žrtvoval, da smo dosegli uspehe. Sodeloval je prav tako pri napeljavi vodovoda. Nehvaležnost pa je po navadi plačilo sveta; tako je tudi nas Žani za svoje vestno opravljeno delo preslišal marsikaj grenkega od ljudi, ki so po navadi stali pri vsakem delu ob ki______________________
Da pa niso mislili tako vsi, se je pokazalo ob pogrebu, ko smo na poslednji poti pospremili pokojnika. Na tej poti so se zbrali vsi, ki so imeli Zarnja resnično radi. Ob njegovem poslednjem domu so se mu zahvalil; za njegovo delo in koristno sodelovanje. Poleg njegove neutolažljive družine — našega kurirčka Marjana, ki je bil pred kratkim tako lepo opisan v Posavskem tedniku in obeh ostalih sinov, ki sta tud; že v ranih letih sodelovala v Kozjanskem odredu NOB — so prihiteli na pogreb mnogi znanci in prijatelji. ki so se poslovili od Žanija Gabriča.	L- K.
Fred reorganizacijo kmetijske službe v krškem okraju
25. sept. 1954 je bila v Krškem peta redna seja upravnega odbora Okrajne zadružne zveze. Na seji so pregledali uresničevanje sklepov . zadnje seje. Odborniki so vztrajali Prl predlogu, da naj bi se vsa zadružna posestva v okraju pro-
operativna dela bi prešla na OZZ, zaradi česar bo sestavljen dodatni proračun Okrajne zadružne zveze.
Med drugim je tov Mikolav-čič na seji predlagal, da naj bi OLO izdal odlok o obveznem
Gasilski avtomobil si je nabavilo Gasilsko društvo v Brežini pri Brežicah. Sredstva za nabavo avtomobila so zbrali sami, LOMO Brežice pa jim je dal 140.000 din dotacije. Društvo dela zelo agilno na vseh področjih in posveča veliko paz-njo vzgoji naraščaja, predvsem pionirskega krožka.
Novo cesto bodo zgradili. Te dni je bil sestanek interesentov za gradnjo nove poti (ceste) iz Zakota v Trnje. Cesta bi P°v zevala okoliške vasi severovzhodnega področja občine s Trnjem in novim mostom, ki bodo zgradili čez Savo pri™' težkih Toplicah. Ta prometna zveza bo posebno vazna, ker povezovala odcep avtoceste preko novega mostu republiško cesto proti Mariboru.
V Brežicah bodo zgradUi veliko, moderno hladilnico. Obra
bo imel svoj industrijski tir, skladišča in klavnico. V ta namen so te dni kupili tudi potrebno zemljišče in Treppovo hišo pri postaji. LOMO Brežice je investitorja, zadružno podjetje »Posavje« Krško, vsestransko podprl in mu dal P° trebne podatke in zahtevana jamstva, ki jih potrebuje projektant za izdelavo elaborata.
Urejevanje mesta. Mestna komunalna uprava bo te dni namestila še nadaljnjih 10 kM« v parku in v drevoredih. Za proslavo Posavskega tedna » občinskega praznika so pričeli s čiščenjem mesta, urejevanjem pločnikov, hišnih fasad in dru 1 Vr,mimikacii. Pri eradu tla
Kamnu v pogled na stari del Brežic — V ozadju brežiški grad
(Foto Gramc, Brežice)
Prsdsren us eh mladega kislega violinista
pozidavah razpoke, niso zave-I dali, da se s kladivom m lo-i palico ne da popravljati fresk.
'V dvorani s0 sekofreske, na stopnišču in na stropu tudi, na vertikalnih zidovih pa prave freske,
»Ali bo delo težavno?«
Baročni strop dvorane je po konstrukciji zrcalni, to je obe-. šeni strop; deske, na katerih j je omet s freskami, so preperele in bo zato treba najprej vse freske slikati, kajti, če se bo kak del poslikane ploskve odluščil, ga bo treba na novo freskirati. Da pa se bo restavratorsko delo ločilo °d prvotnega dela, bomo pri obnovi obnovljena mesta llnirali.
»Ali je potres napravil veliko škodo?«
Potres leta 1917 je ^napravil ogromno škodo, še več pa zidarji, ki so popravljali razpoke v zidovih. Mnogo škode pa so naredili tudi otroci, ki stanujejo v gradu, z metanjem žoge ob poslikane stene, s praskanjem in pisanjem po stepah, in nujno bo, da bo stopnišče iz prvega in drugega nadstropja zaprto, kakor tudi, da bi bilo vse drugo nadstropje namenjeno izključno le muzeju.
»Kdo vse bo pomagal pri restavratorskih delih?«
Vsa tesarska in gradbena restavratorska dela bo prevzelo podjetje »Tesar« iz Ljubljane, pri čiščenju in restavriranju fresk pa mi pomagajo rezbar in restavrator Jože Lapuh, restavrator Anton Demšar in honorarna restavratorka Adela Demšar.
»Koliko časa bodo trajala restavratorska dela?«
Preveč vprašuješ. Pridi še kaj, pa boš videl. V oktobru bomo v Ljubljani odprli v okviru Akademije likovne umetnosti v prostorih Zavoda , za spomeniško varstvo prvo šoli Io za restavratorstvo, kar me bo j tudi precej zaposlilo.
' »Imate sredstva za dela zagotovljena?«
Doslej je za to določenih 1,500.000 din. Koliko bodo vsa dela stala, pa je težko reči. Saj bo treba streho nad dvorano nujno prekriti, podzidati više poveznike in namestiti nova okna.
Prijetno presenečenje je bil z a starše, vzgojitelje, vse Krčane in predvsem seveda za mladega Edi-Ja Lavrinška njegov zadnji nastop v oddaji »Neznani talenti« pri Radiu Ljubljana. Pred tremi leti je Edi, sin malega kmeta s Trške gore pri Krškem, dobil prvič v življenju v svoje roke violino. Z marljivim učenjem in veliko voljo je pod vodstvom svojega vzgojitelja Antona Križmana v treh letih z odličnim uspehom predelal snov Nižje glabene šole v Krškem in bil po izpitu sprejet v Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Krški okraj mu je dodelil štipendijo za delno kritje stroškov hrane in stanovanja v Ljubljani.
Letos 1. avgusta je Edi nastopil v oddaji »Neznanih talentov« pri Radiu Ljubljana in dobil prvo nagrado. Pri oddaji 26. septembra v Filharmonični dvorani
16-lentnemu Ediju Lavrinšku, ki je z dosedanjim triletnim študijem enega izmed najtežjih instrumentov pokazal tako presenetljiv uspeh, čestitamo k lepemu priznanju in mu želimo na njegovi nadaljnji poti čim več uspehov in volje, da bo vztrajal do konca. Čestitk pa je od krške javnosti deležen seveda tudi njegov nekdanji učitelj Anton Križman, ki je upravičeno lahko ponosen na talentiranega učenca.
(Mirko Šubic se je rodil leta 1900 v Ljubljani. Po končani gimnaziji je študiral slikarstvo v Miinchenu, Pragi in v Dres-denu, profesorski izpit pa je položil na Akademiji v Zagrebu. Razstavljal je doma in v tujini; posveča se portretu in figuralni kompoziciji, poleg Mateja Sternena pa je znan kot eden najbolj veščih slovenskih restavratorjev. Poleg slikarskih tehnik se je uveljavljal tudi v grafiki in je ilustriral več knjig.)	D. V.
Teden ©trska v $@¥niei
Jutri, dne 10. oktobra 1954, Zanimali so se za njih vzgojo bo skupni roditeljski sestanek j in okolje, v katerem ti otroci za starše otrok osnovne šole in ; živijo. Zbrane podatke bomo
gimnazije. Sestali se bomo v dvorani Telovadnega doma, kjer bo akademija s kratkim vzgojnim predavanjem za starše, nastopili pa bodo tudi recitatorji
S3?	iSS&SfSS«	* f »in* «*-
E HM?	v«! (K«*«*	OZZ ,»r* ™ ™
ifSSSir!	$
“"ja -	...... ---- _
pobudo, da bi bil Po sprejetju vinskega zakona izdan tudi zakon o prodaji in manipulaciji s sadjem. OZZ Krško naj bi tak predlog predložila Trgovinski zbornici LRS.
Odbor je nato rešil več prošenj za štipendije študentov raznih kmetijskih šol iz našega okraja, nato pa je razpravljal o podporah KZ Podbočje za razstavo plemenske živine, o ekskurziji članov Društva kmetijskih 'inženirjev in tehnikov na Primorsko, o udeležbi žena-z-adrožnic na kmetijski razstavi KZ Šentrupert in o raznih drugih tekočih zadevah.
Predsednik OZZ Franc Dragan je zatem seznanil člane odbora z reorganizacijo kmetijske službe, do katere naj bi po sklepu Gospodarskega sveta OLO prišlo v najkrajšem času. OLO in OZZ naj bi ustanovila skupen kmetijski strokovni svet, ki b; vodil in usmeri al delo vseh pospeševalnih zadružnih odsekov na terenu, pri tem Pa bi delal v povezavi 7. občinskimi ljudskimi odbori. Vsa
jŽ« čriček prepeim ...
Da, res. Skoraj bi mislil člo- I slabega vremena. Kakovost pa
ga pridete
dar mali čriček vztrajno poje
svojo pesem in vabi v trgatev.
Bizeljsko, toliko hvaljena pokrajina, v kateri narava ni varčevala z lepoto in dobroto! S polnim prgiščem je obsula ta lepi košček slovenske zemlje ob meji bratske Hrvatske, častilcem boga Bakha pa s svojo lego im klimo ustvarila prijeten raj.
Nikar pa ne mislite, da je čriček moral spomnit; Bizeljča-ne na trgatev. Skrbni vinogradniki so že pripravili vse potrebno. Sodi, kadi, brente in vedrice, vse je nared. Samo sonca je treba ali pa vsaj ved-	_ .
rih štirinajst dni, 'Pa bodo za- ; pozabijo čeli. Letos je letina povprečno , Zadružni
sami poizkusit, če prej ne, pa po Martinovem, ko bo glasni pogovor pod veho trebušastih sodov utihnil, ko bo vino zrelo. če bo pridelek dober, se bo vsak rad pohvalil, da ga je letos sam »pridelal«. Portugalko so že potrgali in bizeljska KZ jo je odkupila že kar lepe količine. Za prvo tolažbo je že, vsaj tistim vinskim bratcem, ki so bili zaradi slabih letin prikrajšani	za potrebno okrep-
čilo.
če	vas	pot zanese	k nam,
boste gotovo zadovoljni. Saj je tako lepo, posebno zdaj v jeseni, ko se je vinska trta odela v nailepšo pisano obleko. Ne si ogledati	tudi naš
dom na	katerega
obravnavali na seji Društva prijateljev mladine, kjer se bomo tudi pogovorili o pomoči, ki jo taka mladina potrebuje. Krajevni zdravnik dr. Franc ZlbUanLk^Ts^nas^iUle na- ' In pevci	Obiskovalci bodo	vi-	Pungerčič bo pregledal	vse
grajenci prejšnjih oddaj, je bil deli film	o negi dojenčka	Ob	učence, ki so	se letos__ vpisali
zJva nagrajen. O sreči mladega 110. uri bo brezplačen zabavni v prvi razred osnovne sole, zo-violinista govori pismo, ki ga je : film za	mladino »Mizica	po-	botehmk Jože	Kranjc pa	bo
hvaležni učenec pisal svojemu gmi se«	in dokumentarni	slo-	predaval šolarjem o negi	zob
učitelju•	i venski film o lepotah naše do- in o pomenu zdravega zobovja
»Ne pišem zastonj dnevnika. 1 movine. Naslednjo nedeljo bo Za človeško zdravje. Organizi-To bo dan o katerem bom v | občni zbor Društva prijateljev rano bo tudi predavanje o njem največ napisal.«	i mladine, ki posluje prav uspeš- j škodljivih posledicah alkoho-
Ko mu je ena izmed navduše- no že leto dni.	jlizma. Športni dan v bližnji
nih poslušalk na nastopu poda- j Učitelji osnovne šole so v : okolici bo razveselil vso mla-rila violino, ki je doslej ni imel, tem tednu obiskali starše vseh 1 dino, vsi četrti razredi pa bodo je ganotje prevzelo mladega oddaljenih in socialno šibkih i obiskali Posavski muzej v Bre-glasbenika, ki je zapisal: -»Zdaj 0trok ter otroke-sirote brez ’ žicah.	-ič
sem jo objel, ji stisnil roko in se staršev na njihovih domovih.
najlepše zahvalil za darilo. To v.	u	v.
tz’iTbS"	Sfcle* elkeheVzme ell eleveik«
nagrada v vsem življenju. Da, j Poldeta sem spoznal pred mehi/ sem najsrečnejši med «semi —- -	rm ie
srečnimi ljudmi.«	.	__„____
—	** i vstopil, je ravno odložil berglo
Zemljanov ie Čedalje več (Poide je bil invalid) in se na
temijcuiuv jc ocuu j ------- prošnjo nekaterih gostov po-
stavil na sredo sobe. K njemu je prišla takisto pijana ženica in oba sta začela plesati in se poljubljati. Gostje, ki so sedeli pri svojih kozarcih, so ju bodrili in jima obljubljal; pijačo. .. Nastala je prava orgija, v kateri so imeli glavno vlogo gostje, k; so opijanili oba
nehvale&nesl
i seči v Papeževi gostilni. Bil je
i v vinjenem stanju. Ko sem | invalid. Duševno bolan zaradi
alkoholizma je postal Pavliha,
Prebivalstvo našega planeta se poveča sleherno leto malone za 20 milijonov. Če bo šlo tako naprej. bo čez sto let še enkrat vec ljudi na svetu, kakor danes. Računajo, da se je človeštvo v 300 letih povečalo za petkrat. Leta 1650 je bilo na svetu okrog 470 milijonov ljudi, leta 1750 694 milijonov, leta 1850 1 mili j ar aa 94 tisoč, leta 1900 1 milijarda 550 milijonov in leta 1950 2 milijardi 406 milijonov. Torej je samo v zadnjih petdesetih letih človeštvo naraslo (navzlic dvema svetovnima vojnama) za 85r miliionov!
ki so ga nekateri nehvaležni ljudje poniževali in zasmehovali.
Zadnjič sem ga videl pred dvema tednoma. Bil je zopet v gostilni. Kakor vedno, so mu tudi tokrat gostje plačevali alkohol. Pri tem pa niso pomislili, da ga le še bolj zastrupljajo. Čeprav je bil že do ne-! nezavesti pijan, mu je nekdo še
neki' dal za liter vina. Nato je od-j kolovratil, in se pred gostilno
VVll. LjVIVS je -I tl II .1	. v'	---- —	-	- .	, ,
I dobra, le gnije precej zaradi i so Bizeljčani zelo ponosni, povratek!
srečneža, da bi zadostili
svoji čudni »strasti« ...	j kolovratil in se
Ljudje so mi pozneje pove- : zgrudil. To sicer ni bilo prvič, dali, da je bil Polde zelo hra-, toda tokrat je bila mera polna, ber	partizan. Pijači je	bil	vdan i O Poldetu sem	razmišljal
že	od malega. Ker	ni	bilo	dolgo v noč. Bal sem	se, da	se
nikogar, ki bi pazil in skrbel ho nekaj zgodilo. Ne zastonj: zanj (ki bi ga odvajal od alko- drugo jutro so mi sporočili, da V soboto	ali	v	nedeljo	si	ogle-	j holizma). se je vedno bolj	vda-	je ponoči umrl.
date	lahko	celo	kakšen lep film,	‘ jal	pijači, ki ga je	za strup-	V Krmelju menda	nihče	ne
lahko pa tudi zaplešete, če ste. ljala. Po osvoboditvi se je za- razmišlja o Poldetu. Nihče ne razpoloženi.	j postil v krmeljskem rudniku, raziskuje vzroka njegove smrti.
Želimo vam vsem na Bizelj- kjer pa je bil zaposlen le nekaj a vendar je tudi nad njim skem veliko zadovoljstva, do-; mesecev. Zgodilo se je namreč, nekdo izvršil zločin: alkohol in bre avtobusne zveze in srečen da je prišel pod lokomotivo, ki človeška nehvaležnost.
M. P. 1 mu je odrezala no£o. Postal ie
SirmsRi družim „Matije Gubca** na pot
Dne ou septeniDra lab* se je devetim strelskim družinam v krškem okraju pridružila še deseta — novoustanovljena družina »Matije Gubca« Videm-Krško. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil v sejni dvorani OLO Krško, se je zbralo nad 50 mladincev, rezervnih oficirjev in lovcev, navzoči pa so bili tudi predstavniki OLO in OK ZKS Krško.
O pripravah za ustanovitev nove strelske družine je v imenu pripravljalnega ■"'dbora poročal Vinko Salmič, ki je poudaril, da prihaja pobuda za ustanovitev te plemenite športne in vzgojne organizacije s strani Strelske zveze Slovenije, rezervnih oficirjev Videm-Krško in strelske družine videmske Celuloze.
V imenu delovnega predsedstva je delovni predsednik Albin Danko nato govoril o vzgojni vrednosti strelskega športa, ki vzgaja v človeku vztrajnost, odločnost, močno voljo, borbenost, tovarištvo in krepi obrambne sile domovine. Razložil je način uveljavljanja športnih strelcev, opisal splošno, športno in lovsko streljanje, načine tekmovanja z raznim orožjem in delo strelskih družin v Celulozi, pri Pionirju, v Brežicah, na Raki. Podbočju, Kostanjevici, v KPD, Brestanici in na Senovem. Letos od marca do začetka jeseni so strelske
družine v krškem okraju porabile čez 13.000 nabojev, kar govori o precejšnji aktivnosti strelstva v okraju. . Odlično in najmodernejše zgrajeno strelišče pri Celulozi daje vso možnost, da se strelstvo v našem okraju še bolj razvije. Ni odveč pohvala, da je strelišče na Vidmu naj lepše v Sloveniji in eno najprimernejših v državi.
Navzoči rezervni oficirji in ostali so pozdravili ustanovitev nove družine, katere člani bodo aktivno sodelovali v njenem delu in se vzgajali v športnem streljanju. Upajo, da se bodo v strelskem okrožju Trbovlje-Krško lahko kmalu uveljavili kot dobri, disciplinirani strelci, katerim bo vzgoja mladih kadrov ena glavnih skrbi. Sekretar OK ZKS Franc Kolar je pozdravil ustanovitev nove strelske družine in ji želel v njenem vzgojnem in športnem delu kar največ uspehov. Predsednik OLO Krško Tone Zupančič je dal priznanje strelskima družinama Celuloze in Pionirja za njuno dosedanje delo, saj sta vložili ogromno truda v zgraditev modernega strelišča.
Pri volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor nove družine: major Franc Mekina, Vinko Salmič, Franc Šetinc, Jože Rumpret in Slavko Kunej; v nadzorni odbor pa: Štefka Kolar, Lojze Poženel in Lojze Co-
Rokomet v Brežcah
larič. Ustanovni člani so izbrali novi družini ime po znanem posavskem uporniku in borcu za ljudske pravice Matiji Gubcu.
Novoustanovljeni strelski družini želimo kar naj lepši razmah in čim več uspehov v vseh njenih prizadevanjih, tekmovanjih in širjenju tega ljudskega in narodnega športa!
Nesreče in nezgode
Stjepan Majriak, 50-letni mizar iz Kreške vasi (OLO Klanj ec) si je 27. sept. pri žaganju s cirkularko poškodoval prste leve roke.
Franc Švigelj, 17-letni kmečki sin iz Ceste št. 8, se je 28. sept. ponesrečil pri delu na cesti. Pri razstreljevanju pečin mu je priletel kamen v levo roko.
Jože Štojs, 29-letni vojni in valid iz Leskovca št. 5, je 3. oktobra padel s kolesa in dobil hude poškodbe na glavi.
Iz brežiške porodnišnice
V porodnišnici naše bolnice so od 26. sept. do 3 okt. rodile: Danica Gašperin iz Brežic
—	Zakot — dečka; Marija Bo- j horč iz Reštanja št. 100 — de-. klico; Angela Malus iz Zagreba j
—	deklico; Terezija Bratanič iz i Zakota št. 48 — dečka; Terezija Medved iz Dolnjega Eo-štanja št. 31 — dečka; Ivanka Bizjak z Goleka št. 6 — dečka; Antonija Krajačič iz Mokric št. 1 — deklico; Ana Novak iz Vukovega sela štev. 144 (Brdo-
Pazite na otroke, da ne bo nesreč!
Osem- in dvanajstletni deček sta se igrala v Dobovi na gospodarskem poslopju Rozalije Pavlovič in čistila zarjavelo orožje z benc'nom. Ker je bil že mrak, je mlajši prižgal kos papirja — in nesreča je bila tu ... Plamen je planil na bencin, ki se je v hipu vnel in ob 17.30 je zagorelo sredi Dobove. Ogenj je uničil pol milijona din vredno nezavarovano poslopje.
Starši, pazite na otroke! Vzgojitelji, opozorite v šolah učence, da naj se ne igrajo z ognjem in vnetljivimi predmeti. Nesreč, k' jih povzročijo otroci, je vse preveč.	D. V.
Kako bom© poiežali donosnost v kokoier® it
(Nadaljevane z 2. strani)
2.	Da se zavežejo, da bodo prihodnjo spomlad nabavili vsaj 15 enodnevnih piščancev (po regresni ceni);
3.	Da so pripravljeni odstraniti do prihodnje zime 'z svoje kokošereje vse kokoši, ki niso čiste Štajerke;
4.	Da že letos zamenjajo vse svoje peteline s štajerskimi;
5.	Da se m vežejo do prihodnje jeseni zgraditi kontrolna gnezda (kar je enostavno in poceni, pomoč in navodila pa bo nudila postaja) *n dnevno kontrolirati nesnost kokoši;
6.	Da bodo izvajali v pogledu smotrne odbire, vzreje in zaščite kokoši pred boleznimi vsa "■avodila omenjene postaje.
Rejci naj bi bili predvsem kmetje, k* imajo gospodarstva bolj na samoti, ali pa naj pri-
stopi k vzreji Štajerke več sosedov. Razen tega je važno in potrebno, da je pri rejcu stalno nekdo doma, da lahko izpušča kokoši iz kontrolnih gnezd in sproti beleži nesnost.
Vsi, ki želijo pod navedenimi pogoji postat* rejci čiste Štajerke, si lahko preko KZ nabavijo plemenske peteline po najugodnejši ceni.
Na razpolago so štirimesečni petelin' povprečne teže od 1,5 do 2 kg.
Kmetovalci, posebej pa gospodinje:	ne prezrite ugodne
priložnosti za zboljšanje čeprav postranske, vendar pa najdonosnejše gospodarske panoge — kokošereje.
Za informacije in naročila se obm'te na vaše kmetijske zadruge.
IM.
V i t
»Nehaj vendar, škoda nabojev!«
V nedel?o nastop šo'an h psov v Brežcah in Krškem
V nedeljo, dne 3. oktobra t. L, je bilo v Brežicah na sporedu drugo kolo II. slovenske lige | v malem rokometu. Gostovala je ekipa Partizana iz Črnomlja. Ker so Črnomeljčane brežiški igralci na pokalnem turnirju v Zagorju že premagali, smo sedaj pričakovali ostro borbo. V tem pričakovanju se nismo zmotili.
Videli smo lep rokomet, poln tehničnih fines, poleg tega pa tudi precejšnjo požrtvovalnost na obeh straneh. Rezultat 11:7 za goste nam govori o njihovem velikem napredku, nasprotno bi pa za domačine lahko dejali, da so igrali raztrgano, netočno in neučinkovito. Z nepotrebnim podajanjem pred golom so izgubljali dragocene žoge. Vzrok vsemu temu so pa neredni treningi. Po uspehu nad Novomeščani (20:1) bi se morali za to tekmo resneje pripraviti in biti manj goto-
Brežice—Šoštanj 2:2
V	nedeljo, dne 3. oktobra, je bila v Brežicah odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačim Partizanom in Usnjarjem Šoštanj, ki se je končala z rezultatom 2:2. Proti koncu je bila tekma že surova. K temu je pripomogel tudi sodnik Vagner iz Celja, kj še ni dorastel, da bi sodil prvenstvene tekme. Za Brežice je dal dva gola Ven da. Proti koncu tekme sta bila teže poškodovana dva igralca od brežiškega moštva in sta morala zapustiti igrišče. Publika je bila zelo živahna! predvsem otroci, ki so kar vdirali na igrišče.
V	bodeče bo morala biti publika bolj disciplinirana, ker v podobnih primerih se lahko prvenstvene tekme razveljavijo v korist nasprotnika. Č. S.
vi zmage, saj so vedeli, da Črnomeljčani niso od »muh«.
Tempo tekme je bil zelo hiter. Diktirali so ga domačini, toda v drugem polčasu so bili zaradi slabe kondicije premagani z lastnim orožjem.
Pri domačinih so bili dobri: Verbančič, Preskar in Rueh, d očim je pri gostih prevladoval s svojo dovršeno igro Stane Vardjan iz Leskovca.
Zdi se nam, da so Brežičani v trenutni krizi. Zdravilo za to krizo so redn; treningi in večja resnost. Zavedati se morajo, da se borijo za točke in plasma.
Športniki: v nedeljo se vidimo v Boštanju!
Okrajna zveza društev Partizan je za nedeljo, dne 10. oktobra, razpisala lahkoatletsko tekmovanje cb 11. uri dopoldne v Boštanju. Tekmovanje bo v sledečih disciplinah:	teki na
100 metrov člani in mladinci, na 60 metrov članice in mladinke; skoki v daljino in višino, in meti — člani, članice, mladinci in mladinke.
Društvo, ki bo osvojilo največ točk, bo prejelo prehodni pokal. O poteku tekmovanja bomo poročali v prihodnji številki.
večko Prigorje) — deklico; Štefka Nikolič iz Krške vasi 52 — deklico; Slavka Budič iz Čateža št. 63 — dečka; Vida Omerzu iz Senovega št. 9	—
dečka — Čestitamo!

V naših krajih je veliko ljubiteljev psov, ni pa vsakomur znano, kako naj vzgoji psa, da b0 koristil lastniku in da bo imel le-ta z njim kar največ veselja.
Društvo ljubiteljev športnih psov v Ljubljani si je zadalo obsežno in težko nalogo, da vzgaja pse-čuvaje, za osebno obrambo, za skakanje, za iskanje izgubljenih predmetov, za preganjanje in iskanje zločincev, za reševanje iz vode in snežnih zametov in podobno. Društvo ne dela samo zase, temveč prikazuje z javnimi nastood koristno delo Psa tudi Prebivalstvu naših krajev. Dre-
sirani psj so že večkrat nastopili v raznih krajih Slovenije in tudi v Avstriji. Vodja ekipe tov. Janez Klemenčič iz Ljubljane je naš najboljši strokovnjak za vzgojo psov. Lani je na mednarodnem tekmovanju v Avstriji dosegel prvo mesto med tekmovalci sodelujočih držav.. V njegovi ekipi nastopa tudi psica Brana«, znana iz filma Kri ee.
Obiščite nastop dresiranih psov, ki bo v nedeljo, dne 19. oktobra, ob 10. url dopoldne na stadionu v Brežicah, istega dne ropoldne ob 15. uri pa na stadionu v Krškem.
POZNA GA
»Nesramnost šoferska! Pomisli, skoraj povozil me je, sedaj pa še vpije za menoj in me zmerja, da sem osel.«
»Čudno! Le od kod te pozna, ko ni iz našega kraja?♦
VLJUDNOST CEZ VSE
— Natakar, tole vino ima pa čuden duh! Zamašek je plesniv.
— Oprostite, prosim, takoj prinesem drug zamašek.
Gostinska zbornica v Krškem
obvešča vse svoje č.ane, da pri-redi v novembru izpite za go*
| stinske delavce za dosego pol-! kvalifikacije v kuharski in na-i takarski stroki (Ur. 1. LRS štev. 25-53).	....
Interesenti naj takoj vložijo prošnje za pripustitev k izpitu pri Gostinski zbornici Krško. V prošnji mora prosilec navest: razen osebnih podatkov tudi podatke o šolski izobrazbi ter o dosedanji zaposlitvi. Pogoj za pripustitev k izpitu je, da ima prosilec najmanj 2 leti zaposlitvene dobe v gostinskem obratu ter da je opravljal vsa glavna dela svojega poklica v tem času.
V Uradnem listu FLRJ štev. 41 je izšla odredba o pošiljanju poročil o periodičnem obračunu gospodarskih podjetij, s katero je predpisan način sestavljanja teh poročil.
Gostišča, k; jim je predpisan pavšalni davek (na pravila), opozarjamo na članek, ki bo izšel v oktobrski številki »Gostinstva« in v katerem bo nazorno prikazana sestava poročila, predpisana za ta gostišča S to odredbo je namreč rešen problem sestavljanja poročil tovrstnih gostišč, ki izpolnjujejo j le rubrike 5, 8, 10, 12 in 13 ' obrazca D, t. j. znesek prometa stroškov, davka dobička oziroma izgube.
★
Ob zadovoljiv: udeležb; je bil dne 27. septembra v Brežicah sestanek gostincev okraja Krško.
I Sestanku je prisostvoval vuu zastopnik OLO. Na sestanku, ki je bil prvi p0 letošnjem občnem * zboru, so razpravljali o poroče-j valski službi. 0 gostinstvu in tu-' rizmu o pridobitvah polkvali-i fikacije v sostinstvu, o dajanju ' alkoholnih pijač na kredit, o nakupni ceni vinskega mošta in še o raznih drugih podrobnostih k: zadevajo gostinsko dejavnost.
O svetovni kuharski razstav: v Švici, 'talere sta se udeležila tudi dva člana upravnega odbora zbornice, je predaval Leber Mitja ravnatelj Zdravilišča Čatež.
Za udeležbo na II. zbor go stinsko-turističnih delavcev v Rogaški Slatini se je prijavi'o 38 udeležencev. Sestanek je bil zaključen s polnim uspehom in je želja vseh, da bi bili v bodoče taki sestanki vsai vsako tromesečje enkrat. Le na ta način je mogoče zajeti glas terena, izmenjati misli in doprinesti gradivo upravnemu odboru.
Na sestanku predstavnikov vseh odkupnih-trgovskih vinskih podjetij, katerega so se udeležili zastopniki okraja, Narodne banke in Trgovinske in Gostinske zbornice je bil glede prikupne cene letošnjega vinskega pridelka sprejet naslednji sklep: navadna konzumna vina naj se odkupuiejo no din 60 boVša vina po din 80 in sortna vina po din 90 za liter Obveščamo o tem vse gostinske obrate, da se pri odkupu ravnajo po sprejetem sklepu.
Tajništvo Gostinske zbornice Krško
Kino Brežice
9 do 14. oktobra premiera ameriškega barvnega velefilma: »V VRTINCU«.
Zaradj izredne dolžine film? bodo predstave ob 7. uri, v nede’jo ob 9., pol 3. in pol 7. ur: Cene vstopnic 70, 100 in 130 din.
15 do 16. oktobra premiera ameriškega velefilma: »NA.T-LEPŠA LET \ NAŠEGA ŽIV LJEN*V- FN 73
Kino Krško
9 do 10 oktobra ameriški film:
»MACAO«.
13. do 14. oktobra ameriški film’ »NA NEBU NI CEST«.
Kino Sevnica
9 do 10. oKtobra amerišk* barvni film:	»AMERIK ANEC V
PARIZU«.
Kino Kostanjevica
9 do 10. oktobra angleški glasbe-n- barvni film: »HOFFMAN-NOVE PRIPOVEDKE«.
13 oktobra ameriški kovbejsk" film: »VVINOHESTER 73«.
Sejmi
V	okraju Krško:
11.	oktobra v Brestanici.
V	okraju Klanjec:
15.	oktobra v Velikem Trgo-višču.
16.	oktobra v Tuhelju.
V	okraju Celje-okolica:
12.	oktobra v Štorah (Teharje).
15.	oktobra na Planini.
16.	oktobra v Podčetrtku.
Z A II V A L A
Podpisana Neža Krašelj iz Brežine 29 se zahvaljujem OZZ Krško in Kmetijski zadrugi Brežice, da sta meni, kakor tudi ostalim omogočili gradnjo gnojničnih jam. Priporočam vsem. da postanejo član; zadrug. ki z dejanji dokazujejo potrebo in korist naoredka.
Neža Krošelj
Posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem ter nekaterimi premičninami prodam. Jože Abram, Doil. Leskovec štev. 53, Brestanica.
Posestvo (5 ha) z gospodarskim poslopjem, eno ur0 od rudnika Senovo, prodam. Vprašajte pri Francu Kocijanu, Presladol štev. 58, Brestanica.
VIOLONČELO, poceni, prodam. Rozman, Maribor, Delavska 4.
GRADBENO PODJETJE
Remont Brsž e@
sprejme takoj v službo
•‘I IJl s'dar ©vin
111 Poučenih JL^ ssidczr e*j
Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se oglasijo v pisarni podjetja.
ANTON INGOLIČ
SONČNA REBER
Nista opazila, kdaj ie legel mrak na šumečo reko pod njima in na akacije nad njima Ko je Tevž Nežo nekajkrat po vrsti poljubil in jo nato z levico rahlo potisnil v travo, je sicer dejala »čakaj, Tevž,« vendar se ni prav nič branila njegove ljubezni.
Teden dni pozneje je moral na vojsko Do novega leta se je tepel z Rusi, na sam prvi 'an.iar pa so Rusi ujeli njegovo zdesetkano četo.
Na fronti in tud; prve mesece ujetništva, ki ga je prebil v tesnih in zatohlih barakah, se v mislih ni mogel ukvarjati ne z Nežo ne s Klopcami, ko pa je na pomlad prišel na veliko po sestvo in se vrnil k delu, ki mu je bilo dobro znano in tudi drago, so vstajali spomini na Nežo, posebno na zadnje dni pred odhodom in na Klopce. V času. ko je na prostranih poljih, k-, jim oko nj videi o konca, zorela pšenica, je dobil prvo Nežino karto. Napisala mu je samo nekaj stavkov, povedala pa mnogo: dobil je sina Lojzka, za zdaj živi z njim doma saj so vsi trije bratje na vojski To Nežinc karto je nosi! = seboj na no’ja imel jo je ponoči pod vzglavjem in
pripovedoval o njej tovarišem. Odtlej je v daljših presledkih, vendar redno dobival Nežine karte Pozimi je izvedel, da leži Petan ranjen v graški bolnišnici, na pomlad pa, da se je vrnil z leseno nogo in da zapravlja še j huje kot prej.
i V upanju, da bo vojne kmalu konec, v mislih na Nežo in Lojzka. k; ga je poznal le po sliki,
, v načrtih, kdaj se bodo (zdaj so i bili že trije) naselili na Klopcah, so mu minevali meseci, minevala i so leta ...
| Po burnih novembrskih in decembrskih dogodkih četrtega vojnega leta. ko je že računal z vrnitvijo, pa se je spomladi spet začelo delo Vojne še ni bilo konec. Sele na jesen se mu je izpolnila vroča želja in po dolgi in naporni vožnji se je na Martinovo, leta osemnajstega, vrnil v Podlož.
Pri Romihovih so ga bili veseli, ne samo Neža tudi triinpol-ietni Lojzek in stari Romih, ki se mu je od treh sinov vrni’1 sa-mp najmlajši Lepo so živeli, pripravljali so na dvojno poroko, dok'er ni treščile mednje da je denar, ki sta ga Neža in Tevž
imela naloženega izgubil vrednost.
»Hudiči! Hudiči!« je besnel Tevž. »Mi smo se tepli in gnili v ujetništvu, debeluharji pa so nam medtem zapravljali denar.«
Tako so se Tevžu in Neži Klopce odmaknile onstran planin, čeprav sta že stala na njih vznožju.
Nekaj dni Tevž ni mogel ne jesti ne spati in tudi delati ne. Posedal je v gostilni ali pa kolovratil ob narasli Sotli. Na Nežine proseče poglede ni odgovarjal. Z Romihovima, starim in sinom, ni spregovoril, za Lojzka se ni zmenil, na Klopce Pa se ni maral ozreti.
»Takole sem mislil,« je spregovoril tisti večer stari Romih. »Začeti bosta morala na svojo roko. Izgubila sta. mnogo sta izgubila, ampak pod tujo streho ne bosta šla. Franc ima hišo, tebi, Neža, pa jo bomo postavili.«
Tevž se je zganil.
»Takole mislim,« je stari Romih povzel čez čas, »Franc bo dobil vse razen travnika ob Sotli, ta travnik bom dal tebi, Neža, in na njem ti bo Franc postavil hišo. Pol travnika bomo pred zimo preorali, za začetek bo dovolj. Če bosta pridna, si bosta lahko zemko odkupila Tam spodai ima tudi Petan svo' travnik Lani ga je že prodajal. Kaj pravita?«
Neži je zaplala kri v lica Stopila je k Tevžu in mu ovila desnico okoli vratu.	j
»Tevž, ali si slišal? Si slišal?« »Slišal, slišal,« je odvrnil Tevž, kakor da se prebuja iz mučnega sna.	|
Zgodilo se je, kakor je odločil stari Romih; že naslednji j teden so preorali pol travnika,! potem je Tevž začel podirati | smreke za ostrešje. Pred svečnico je Franc pripeljal v hišo j še dokaj petično vdovo, ki je izgubila moža med vojno, a Tevž, ki je dotlej imel sobo na drugem koncu vasi, se je kot svak mladega gospodarja preselil v kamro k Neži, svoji ženi. Brž ko je skopnel sneg, so j začeli z gradnjo. Ni šlo tako lahko, kakor so sprva mislili, j Franc je bil skop, ne samo z I denarjem, marveč tudi z lesom in hrano, ki naj bi jo dajal delavcem. Tudi Mimi, njegovi ženi, je šel denar težko iz rok. Tevž in Neža sta si morala najeti posojilo, da sta se jeseni lahko vselila v malo, a lično hišo ob Sotli Pred njo so se vse do vasi. nekaj strelja jev , daleč, širila kot miza ravna polja, nad vasjo pa so se dvigale Klopce Nanje ni bilo od ni-
| koder lepšega pogleda kakor ' izpred hiše. Kadar koli je stopil na prag jih je videl. Ob vsakem ros"Mu r-a ip čut-” da ‘zanj ni prave sreče nikjer dru-
god kot na sončni rebri, ki ga je izzivalno pozdravljala od jutra do večera in celo v mesečnih nočeh. Z Nežo m govoril o Klopcah, kar sta izgubila denar, toda vedel je, da bi bila tudi ona rajši zgoraj na rebri kot tu spodaj ob reki.
Neke nedelje pa je le načel pogovor o tej stvari.
»Seveda,« je rekel, »na Klopcah bi bilo drugače.«
»Na Klopcah, na Klopcah!« ga je Neža skorajda jezn0 zavrnila. »Izbij si Klopce že enkrat iz glave! Sreča, da imava streho in tole ped zemlje.«
Vendar ni verjel, da si je Neža res izbrisala Klopce iz srca. Kolikokrat je tudi ona obstala na pragu in se zagleda’3 t;a gor nad vas!
Dela je bilo vsak dan več. na domačem koščku zemlje in pri vaščanih, katerim sta dolgovala težake za vožnje, les in posojilo. Tevž je delal od teme do teme, prav tako Neža. čeprav ji je prigovarjal. na; se pazi. De’ala je tako dolgo, dokler neke nedelje ni mogla več vstati.
»Tevž,« je dejala možu. ko je pogledal k njej v sobo. »Tevž, mislim., da je prišel moj čas . .«
»Rek’a si, da bo šele za Božič . .« se je zavzel.
»Mislim, da bo prej ... Pojdi po RožirkgJ«
7a«k'"1»1 :en ie odhitel v vas
Rožirka se je sprva šalila, češ
da sta. v sedmih mesecih prigospodarila, česar mnogi še v devetih ne zmorejo. Ko pa je bilo Neži čedalje huje, otroka pa ni in n; bilo na svet, je slednjič velela Tevžu, ki je otrpel čepel z Lojzkom na pragu pred hišo, naj si izprosi v vasi voz in se odpelje po zdravnika.
Zdravnik je rešil Nežo-, otroka, deklice, pa ni mogel. Ko je zadnjič prišel in se je Neži že povrni’o neka: krvi v lica, je še postal na predrju in rekel Tevžu: »Večina takih primerov se konča slabo za otroka in tud; za mater. Vaša žena je imela srečo. Seveda,« pomolčal je, položil roko Tevžu na ramena in nadaljeval, »vaša žena ne bo nikoli več takšna, kakor je bila. To se pravi,« je pojasnil, »spali boste lahko pri njej, otrok pa ne bo več imela.«
Tevžu je izginila kri iz lic, rekel pa ni besede.
Neža je nas’ednji dan prijela za laž'e delo. V nekaj mesecih se je celo za spoznanje zredila.
Okoli božiča pa je neke noči rekla Tevžu:	»Misl’’m da bova
poleti dobila otroka. Morala se bom paziti, da spet ne bo nesreče.«
»Paziti, paziti...« je ponovil zmedeno.
Čez dober mesec pa je le vprašal s titrm unaniem:
»Kako je, Neža?«
(Nadaljevanje sledi)