Ozemljc, radi katerega sta si skcčili v lase južnoameriški državi Bolivija in Paragvaj. Zadnjič smo poročali, da sta mobilizirali južnoameriški državi Bolivija in Paragvaj radi ozemlja, ki se imenuje Gran Chaco. Obe državi sta dobili skomine po trajni posesti pokrajine, ki se razprostira v osredju južne Amerike in mejita nanj Bolivija in Paragvaj. Gran Chaco meri 500.000 kvadratnih kilometrov in je skoraj neraziskana pokrajina. V ta sedaj sporni in nepoznani svet je nekoliko posvetil pred kratkem umrli profesor Erland Nordenskjold in nemška ekspedicija, kateri je načeloval Hans Krieg. Vsekakor lepo v našem smislu v Chaco nikakor ni. Gozd, tako sodi Nordenskjold, ne mika očesa z vabljivim in bujnim zelenjem. Šume palm in trstike utrujajo vsled enoličnosti. Jezcrca so neznatna in redka. Hans Krieg opisuje obupen pogled na gozdove palm v bližini solnatih močvirij ter pi-avi: »Deblom manjkajo krone in tak gozd zgleda, kakor da bi gledalo na tisoče brzojavnih drogov enega poleg drugega. Mesto z mehko travo je poraščena ravan z nekakimi bodicami. Povsod solnata močvirja, ki ovirajo vsako rast. Nobenega griča, nobenega hriba, s katerega bi bil mogoč razgled po deželi. V notranjosti Chaca ni najti nobenega kamna, niti kamenčka nel Tla pokrivata pesek ter blato. V dobi vročine je ta pesek za potnika nekaj neznosneg_. Reka Pilcomayo vali seboj, ko zapusti hribovje, kamenjo ter pesek, a v osrčje Chaca že priroma blato. V dobi vročine raznaša veter posušeno blalo naokrog. Skrajno neprijetni so dnevi, ko vihra prahu prenapolnjen veter. Reka Pilcomayo je spremenila že večkrat svoj tok in si napravila čisto nove struge. Ako se odstranimo nekoliko od reke, naletimo na stare, z vodo napolnjene struge, na s školjkami posute ravne ter na skrite zemeljske dolbine. Ob zgornjem Pilcomayu zgubijo kolonisti letno v teh jamah, ki so do 10 metrov globoke, mnogo goveje živine. Omenjene jame so nastale na ta način, da so ogromne množine lesa, katere je prinesla reka seboj ter jih nagromadila, bile pokrite na debelo z blatom. Ko si je pa poiskala reka drugi tok, je les počasi sprhnel in opasne luknje so se pojavile. Ob suši razsajajo po gozdovih in goščah Chaca strašni požari. Indijanska plemena požigajo travo in grmovje, da polovijo takozvane zemeljske podgane, ki tvorijo posebno privlačnost za indijanski želodec. V splošnem bi naj bila ta pokrajina zdrava, ker se počutijo beli kolonisti dobro. Seve so pa viharji prahu za na pr.ih slabotne pri daljšem bivanju zelo škodljivi. Levo: Amerikaiiski tank, ki skoči 6 m na doli.no. — Desno: Ameriški bojevniki izza svetovne vojne so napravili pohod na cjlavno mesto Združenib. držav W;l__ingto_i, kjer so se utaborili in zahtevali z vso silo izittačilo od države jim neizplačanih prejemkov. Ameriški vojnl minister je pnslil s 1500 moži redne vojske napasii veteransko tabo- rišče z bombami, ki p_v__-.aj_ neprestaiio solzenje. Gozdovi Chaca so bogati glede užitnega sadja. V onih krajih, ki so revni na vodi, jo pridobivajo Indijanci iz nekaterih korenin. Živalstvo ni posebno bogato. Pogosto naletimo na-jaguarja, ki je Indijancem posebno nadležen. Napada človeka in žival, katero odvleče in jo raztrga. Od večje divjačine je najti srnjake in od ptičev hoja. Živijo tudi tapirji, divje svinje, lisice. Bregovi rek in močvirij bo poživljeni od štorkelj in več vrst rac. Veliki kušCarji smukajo ob suši sem ter tja. Jezdecu so velika ovira luknje, katere izkopljejo zemeljske podgane. Divje zveri v Chaco, ako je potnik dobro oborožen, niso nevarne. Mnogo je strupenih kač in to predvsem klopotač. V jezerih je kopanje izključeno in tudi v rekah nevarno. Ob reki Pilcomayo ne najdeš niti enega odraslega Indijanca, ki bi ne bil posut z brazgotinami, katere so mu povzročile palome — ribe. Z ostrimi zobi iztrgajo onemu, ki se upa v vodo, iz telesa cele kose mesa. Nekoč je hotel preplavati spremljevalec raziskovalca Nordenskjolda reko Pilcomayo. Bilo je že proti koncu su- še in v strugi je bilo le malo vode. Ves krvav je zbežal iz vode. Majhne ribice so se ga lotile s plavuti v tolikih množinah, da bi bil ob življenje, a/ko bi se ne bil pravočasno umaknil. Ako morajo Indijanci v reko ali močvirje, se zavarujejo napram požrešnim ribicam z debelimi nogavicami. Po Gran Chaco dežuje meseca novembra ali decembra in končajo nalivi v aprilu ali maju. Ako hoče človek potovati po teh krajih, je to mogoče le v suhih mesecih.« Levo: V Braziliji divja državljanska vojna. Na sliki vidimo poveljnika vladnih čet obersta Alberta (levo) in generala Monteiro (desno) pred odhcdom iz Rio de Janeira v upcrne pckrajine. — Desno: Nemški letalec W. Gronau je preletel 5600 km. Polet se je posrečil iz Evrope v Ameriko preko Islandije, Gronlanda in Labradorja.