Zbornik gozdarstva in lesarstva 81 (2006), s. 37 - 59 GDK: 17--014(497.12 Posavsko hribovje)(045) Prispelo / Recived: 24. 07. 2006 Izvirni znanstveni članek Sprejeto / Accepted: 07. 11. 2006 Original scientifi c paper NOVA SPOZNANJA O RASTLINSTVU IN RASTJU OSTENIJ VZHODNEGA DELA PREDALPSKEGA SVETA SLOVENIJE Marko ACCETTO1 Izvleček V prispevku so prikazani izsledki opazovanj rastlinstva in rastja v petnajstih ostenjih vzhodne polovice predalpskega sveta Slovenije (9755/ 4; 9756/3,4; 9757/ 3; 9855/ 4; 9857/1; 9955/2, 4). Ugotovljeno je, da ima skoraj vsako ostenje svoje fl oristične posebnosti in številne skupne rastlinske vrste. Med njimi imajo nova nahajališča redke rastlinske vrste Carex sempervirens, Carduus crassifolius ssp. glaucus, Campanula thyrsoides ssp. carniolica, Saxifraga petraea, S. crustata, Hieracium villosum, Rhododendron hirsutum. Prvič smo opisali fi tocenoze asociacij Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae, Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae in Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae. Seznam opaženih rastlinskih vrst v ostenjih je hkrati širok naravni izbor taksonov za ozelenjevanje skalnatih cestnih brežin v toplejših legah predalpskega sveta. Ključne besede: fl ora, vegetacija, ostenja, melišča, Posavsko hribovje, Potentillion caulescentis, Thlaspion rotundifolii, Slovenija NEW RECOGNITIONS ON THE FLORA AND VEGETATION OF ROCK FACES IN THE EASTERN PA R T OF THE PRE-ALPINE PHYTOGEOGRAPHICAL REGION OF SLOVENIA Abstract The article presents the results of fl oristic and vegetation observations in fi fteen rock faces of the eastern half of the pre-Alpine phytogeographical region of Slovenia (9755/ 4; 9756/3,4; 9757/ 3; 9855/ 4; 9857/1; 9955/2, 4). It was ascertained that practically each of the rock faces had its own fl oristic curiosities in addition to numerous common plant species. New localities of the following rare plant species have been found: Carex sempervirens, Carduus crassifolius ssp. glaucus, Campanula thyrsoides ssp. carniolica, Saxifraga petraea, S. crustata, Hieracium villosum, Rhododendron hirsutum. For the fi rst time, phytocoenoses of the associations Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae, Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae and Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae are described. It was noticed that the plant taxa found in the rock faces would also be useful as naturally suitable species for the revegetation of rocky roadside slopes on warm sides of the pre-Alpine region of Slovenia. Key words: fl ora, vegetation, rock faces, screes, the Posavje mountain range, Potentillion caulescentis, Thlaspion rotundifolii, Slovenia UVOD IN METODE DELA INTRODUCTION AND METHODS O rastlinstvu in deloma rastju desetih ostenij, ki ležijo predvsem v hladnih legah vzhodnega dela predalpskega območja Slovenije, smo nedavno že poročali (ACCETTO 2004). V letu 2005 smo v pomladnem in poletnem času podobna opazovanja opravili še v petnajstih ostenjih istega območja (slika 1), ki pa so pretežno izpostavljena toplim vplivom. Povečini gre za sisteme med seboj ločenih, različno visokih in širokih, previsnih, navpičnih do zelo strmih ostenij in hudourniških območij, v katerih se menjavajo izredno krušljiva ostenja, gole in z gruščem zapolnjene grape, grebeni in meliščna pobočja. Grajena so iz dolomita, dolomitiziranega apnenca in apnenca ter le v enem primeru iz kremenovega ke- ratofi rja (na pretežno toplih - zahodnih, južnih, jugozahodnih in jugovzhodnih legah). Nahajališča opaženih zeliščnih, grmovnih in drevesnih vrst v njih predstavljamo z navedbo imena ostenja, kvadranta srednjeevropskega kartiranja fl ore, nadmorske višine, nebesne lege ter datuma najdbe in določitve taksona v preglednici 1; iz nje so hkrati razvidne fl oristične posebnosti in pogostost opaženih rastlinskih taksonov v posamičnih ostenjih in hkrati primerjava z izsledki že opravljenih podobnih analiz (ACCETTO 2004). Rastlinstvo smo analizirali po fi tosocioloških in horolo-ških skupinah ter življenjskih oblikah rastlin. Rezultati teh analiz so v preglednicah št. 2, 3 in 4. Pri tem smo si pomagali z deli OBERDORFER (1979), ELLENBERG (1988), POL-DINI (1991) in AESCHIMANN et al. (2004). Seznama ra- 1 prof. dr. M. A., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire,Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 38 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81 ¦¦ii ¦ ^^ i F 1 ., A L „HjOR«i Veh.. JO^n K (ZLAKc TRBOVLJE Hi ..HRASTNIK, _ '¦ ¦¦-¦¦¦'¦¦^.srr'™^^*^ Iflič 5SSfi]K0'= ZAGQBJE "09 1 J«. S MARINO MTiM|.: TQPLiGf ,1.4, —i^,.. T^^ShM Slika 1: Približna lega raziskovanih ostenij Fig. 1: Approximate position of the investigated rock faces 1 - Ostenje zahodno od zaselka Gradišek 2 - Kožica 3 - Ostenje na jugozahodnem delu grebena Gradišča 4 - Popelova skala 5 - Golava 6 - Veliki Slomnik 7 - Kotečnik 8 - Zgornja Rečica - Pernice 9 - Nad Spodnjim Šklendrovcem 10 - Kumat 11 - Ravne 12 - Žamboh 13 - Ostrež 14 - Orlek 15 - Preveški hrib FITOCENOLOSKE ENOTE / PHYTOSOCIOLOGICAL GROUPS AD Adenostyletalia G. et J. Br.-Bl. 1931 AF Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Torok, Podani & Borhidi 1989 AP Abieti-Piceenion Br. -Bl. 193 9 AS Alysso-SedetaliaVahchovicetal. 1995 AV Androsacetalia vandellii Br.-Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934 AdT Androsaco-Drabion tomentosae T. Wraber 1970 AT Asplenietea trichomanis Br.-Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934 CT Ctenidietalia mollusci Hadač et Smarda 1944 Cy Cystopteridion J. L. Richard 1972 Ef Epilobietaliafleischeri Moor 1958 EP Erico-Pinetea L Horvat 1959 F Fagetalia sylvaticae Pawl, in Pawl, et al. 1928 FB Festuco-Brometea Br. -Bl. et Tx. 1943 MA Molinio-ArrhenathereteaR. Tx. 1937 em. R. Tx. 1970 NC Nardo-CalluneteaPrsg. 1949 Oo Fraxino orni-Ostryion Tom. 1941 Pp Petasitionparadoxi s. lat. Po Potentillion caulescentis Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926 Pa Potentiletalia caulescentis Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926 PP Physoplexido comosae-Potentillenion caulescentis Theurillat in Theurillat, Aeschimann, Kiipfer et Spichi- ger 1995 PS Prunetalia spinosae Tx. 1952 QF Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. 1937 QP Quercetalia pubescentis Klila 1933 QR Quercetalia roboris-petraeae R. Tx. 1931 RV Rhododendro-Vaccinienion Br.-Bl. 1939 SA Seslerietea albicantis Oberd. 1978 corr. Oberd. 1990 Ss Sedo-Scleranthetea s. lat. TG Trifolio-Geranietea Th. Mliller 1961 TO Tofieldietalia Prsg. In Oberd. 1949 TR Thlaspietea rotundifolii Br.-Bl. in Br.-Bl et Jenny 1926 VP Vaccinio-Piceetea Br. -Bl. 1939 em. Zupančič 1976 Accetto, M.: Nova spoznanja o fl ori in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije 39 stlinskih vrst s fi tosociološko in horološko opredelitvijo ter opredelitvijo bioloških oblik rastlin zaradi obsežnosti ne prilagamo, na vpogled je pri avtorju prispevka. Nekaj pozornosti smo namenili tudi za zdaj še neopisa-nemu, a zanimivemu naskalnemu in meliščnemu rastju, ki smo ga preučili po standardni srednjeevropski metodi (BRA-UN-BLANQUET 1964). Pri ureditvi fi tocenoloških popisov smo uporabili postopke hierarhične klasifi kacije (kopičenje na osnovi najbolj oddaljenega soseda – Farthest Neighbour Clustering - FNC, metodo minimalnega porasta vsote kvadratov ostanka – Minimization of the increase of error sum of squares - MISSQ) in ordinacije (metodo glavnih komponent – Principal Coordinate Analysis – PCoA - metric multidimensional scaling) po programu SYN-TAX (PODANI 1993, 1994). Mera različnosti pri vseh imenovanih postopkih je komplement koefi cienta »similarity ratio«. Osnovo poimenovanja cvetnic in praprotnic predstavlja delo MARTINČIČ et al. (1999), krajevnih imen pa deli Atlas Slovenije (2005) in specialka Laško (014-3-2) v merilih 1 : 50.000 oziroma 1 : 25.000. KRATKA EKOLOŠKA OZNAKA OBMOČJA Z OPISOM OSTENIJ SHORT ECOLOGICAL DESCRIPTION OF THE REGION WITH DESCRIPTION OF ROCK FACES Obiskana ostenja in hudourniška območja ležijo med 320 m in 970 m nadmorske višine, to je od podgorskega do zgornjega gorskega pasu. Ker ležijo v istem geografsko ožjem prostoru, katerega splošne klimatske razmere (padavine, temperature) smo že opisali (ACCETTO 2004: 10-11), navajamo le njihov grobi razpon: srednja letna količina padavin je med 1093 mm (Celje 244 m, po Ž. KOŠIR 1979) in 1298 mm (Blagovica), srednja letna temperatura pa glede na skope podatke in upoštevajoč precejšen višinski razpon zelo verjetno nižja od 9 0 C, ki jo navajajo za hidrometeorološko postajo Celje (244 m) (ibid.). Druge ekološke podatke navajamo pri posamičnih opisih ostenij in hudourniških območjih. Ostenje zahodno od zaselka Gradišek (500 - 550 m n. m.): proti jugu izpostavljeno do 40 m visoko in okoli 200 m široko, iz keratofi rja oziroma kremenovega keratofi rja (BU-SER 1977) grajeno izredno razbrazdano ostenje, ki je v vseh pogledih posebnost med obiskanimi ostenji. Podobnega v bližini nisem opazil. Poraščajo ga toploljubne in kisloljubne drevesne, grmovne, zeliščne, mahovne in lišajske vrste. Kozica (800 – 970 m n. m.): v smeri severozahod-jugo-vzhod potekajoči in dvigajoči se greben, ki ga na jugozahodni strani gradi sistem med seboj ločenih razbrazdanih strmih in navpičnih do 20 m visokih ostenij, ki so zaradi rastočega drevja ob njihovih vznožjih od daleč slabo vidna. Dobro vidno je najvišje, do 50 m visoko navpično ostenje okoli 20 višinskih metrov pod vrhom Kozice (970 m), ki je odprto proti severozahodu, deloma proti jugovzhodu in severozahodu. Ostenja grajena iz triadnega kristalastega dolomita, ki prehaja v dolomitiziran apnenec (PREMRU 1980). Ostenje na jugozahodnem delu grebenu Gradišča (763 m n. m): manj obsežno, proti jugozahodu izpostavljeno, razgibano, z grmovjem poraščeno in iz triadnega dolomita (BU-SER 1977) grajeno ter do 15 m visoko ostenje. Popelova skala (770 – 830 m n. m.): v spodnji polovici od 10 do okoli 20 m višine gladko navpično do previsno ostenje z označenimi številnimi plezalnimi smermi, ki se po prelomu nadaljuje v razbrazdanem terasastem strmem do zelo strmem in poraščenem ostenju do ostrega vrha (830 m). Oste-nja odprta proti jugu, jugozahodu in jugovzhodu. Grajena so triadnega dolomita in dolomitiziranega apnenca (ibid.). Golava (720 – 836 m n. m.): v smeri severozahod-jugo-vzhod potekajoči in strmo dvigajoči se greben, ki ga na jugozahodni strani omejujejo do največ 20 m visoka, razbrazdana strma do navpična ostenja, ki se pokažejo nad kmetijo Huš in nadaljujejo do vrha na nadmorski višini 836 m. Zaradi rastočega drevja ob njihovih vznožjih od daleč slabo vidna. Dobro vidni sta dve med seboj z ozko grapo ločni navpični večji ostenji okoli 20 višinskih metrov pod njenim vrhom, ki sta odprti proti jugu, zahodu im vzhodu. Ostenja grajena iz triadnega sivega masivnega apnenca (ibid.). Ve l iki Slomnik (490 – 550 m n. m.): na zahodni strani imenovane vzpetine ležeče strmo do navpično, ponekod terasasto in okoli 100 m široko ter z grmovjem in zelišči dokaj poraščeno ostenje, grajeno iz triadnega kristalastega dolomita in dolomitiziranega apnenca (ibid.). Kotečnik (600 – 770 m n. m.): po pobočju imenovane vzpetine raztresena, med seboj ločena od 15 do 60 m visoka ter različno široka ostenja, ki so z redkimi izjemami odprta proti jugovzhodu. Najvišja so v osrednjem delu med grebenom Kotečnika in kmetijo Osojnik: gre za dve razmeroma obsežni, sprva previsni in navpični ostenji s številnimi globokimi spodmoli ob njihovih vznožjih, ki se nadaljujejo v strmih 40 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81 Slika 2: Ostenje nad zaselkom Spodnji Šklendovec Fig. 2: Rock face above the village of Spodnji Sklendrovec Slika 3: Melišča pod Kumatom (foto: M. Accetto) Fig. 3: The screes under KumatMt (photo M. Accetto) do zelo strmih razbrazdanih in terasastih, z grmovjem, zelišči in posamičnim drevjem dokaj poraščenih ostenjih. Ti dve ostenji skupaj z najvzhodnejšim podobnim ostenjem športni plezalci najbolj obiskujejo, na kar kažejo številne označene in poimenovane plezalne smeri, ter v previsnih delih ostenij požagano posamično drevje. Opisana ostenja so pretežno grajena iz skladovitega dolomita in ploščatega apnenca (ibid.). Zgornja Rečica, Pernice (580 - 700 m n. m.): ob zahodnem robu proti jugu potekajočega grebena Pernic raztresena, od 8 do največ 30 m visoka, strma, previsna, terasasta in močno razbrazdana ter ponekod dokaj krušljiva ostenja, ki se končajo nad kmetijo Bezovišek. Grajena pretežno iz triadnega svetlo sivega debelozrnatega masivnega dolomita (PRE-MRU 1980). Nad Spodnjim Šklendrovcem (540 - 630 m n. m): pod zgornjim robom zahodnega pobočja nad dolino Sklendrovca ležeče in na karti Atlasa Slovenije (2005) neoznačeno, od daleč dobro vidno zelo strmo do navpično in previsno, razmeroma obsežno in do 50 m visoko ostenje (slika 2), grajeno iz sivega apnenca, ki prehaja v dolomitiziran apnenec in dolomit (ibid.). Kumat (500 - 640 m n. m.): obsežno hudourniško območje med Kumatom (817 m) in zaselkom Konjščica (480 m), ki ga gradi sistem zelo krušljivih ostenij, golih in z gruščem zapolnjenih grap, grebenov in gruščnatih pobočij (slika 3). Celotno območje je odprto proti jugozahodu. Ustaljene površine poraščajo stadiji z rdečim borom, na neustaljenih meliščih pa začetne razvojne stopnje razvoja rdečega borovja. Accetto, M.: Nova spoznanja o fl ori in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije 41 Ravne (500 – 600 m n. m.): troje med seboj ločenih navpičnih in previsnih, z grmovjem, zelišči in posamičnim drevjem poraščenih ostenij zahodno in severozahodno od zaselka Ravne, katerih zgornji robovi leže na skoraj isti višini (okoli 500 m n. m.), njihova vznožja pa na različni nadmorski višini. Grajena so iz triadnega kristalastega dolomita in dolomitizi-ranega apnenca (ibid.). Žamboh (300 – 790 m n. m.): obiskana ostenja so raztresena na zelo strmih hladnih pobočjih z gozdom pokritega Žamboha; bolj ali manj sklenjeno pa se pojavljajo na njegovem severovzhodnem robu, po katerem se strmo in navpično spuščajo vse do ceste Renke- Kleviše nad potokom Šumnik, to je do nadmorske višine 300 m n. m., ter so odprta proti vzhodu in severovzhodu. Gradita jih triadni kristalast dolomit in dolomitiziran apnenec (ibid.). Ostrež (600 – 856 m n. m.): na jugozahodnih pobočjih imenovane vzpetine se pojavljata dva tipa kamnišč: pod višjim delom grebena so posamična manjša zelo strma in prepa-dna ostenja, grajena iz apnenca in dolomitiziranega apnenca, nižje pod sedlom grebena pa obsežno hudourniško območje (zelo krušljiva ostenja, grebeni, gole skalnate in z gruščem zapolnjene grape in meliščna pobočja), grajeno iz kristalastega dolomita in dolomitiziranega apnenca (ibid.), ki se končuje na okoli 600 m n. m., približno v višini zaselka Šumnik. Orlek (540 – 579 m n. m.): na vzhodni strani v smeri se-veroseverovzhod-jugojugozahod potekajoče vzpetine so pod njenim grebenom in strmih pobočjih raztresena manj obsežna, strma do navpična ostenja, ki jih gradita kristalast dolomit in dolomitiziran apnenec (ibid.). Preveški hrib (800 – 873 m n. m.): na severozahodni strani omenjenega hriba sta od daleč vidna dva vzporedna navpična do zelo strma, s strmo grapo ločena skalnata stebra, ki prehajata v dva grebena, poraščena z rdečim borovjem. Grajena sta iz kristalastega dolomita in dolomitiziranega apnenca (ibid.). IZSLEDKI RAZISKAVE IN RAZPRAVA RESULTS AND DISCUSSION RASTLINSTVO OSTENIJ FLORA OF THE ROCK FACES V vseh opisanih ostenjih smo opazili 230 različnih rastlinskih taksonov – več kot v že preučenih desetih ostenjih (ACCETTO 2004), kar je posledica večjega števila raziskanih ostenij, deloma drugačne geološke podlage in prevladujočih toplih nebesnih leg v pričujoči raziskavi. Od omenjenega števila rastlinskih taksonov smo jih 158 opazili v novih kvadrantih. Iz preglednice 1 je razvidno, da smo največje število vrst zabeležili v ostenjih v okolici Raven (89), najmanj v ostenju pri Gradišku (32), ki ga grade keratofi rji (BUSER 1977); zaradi tega se fl oristično najbolj razlikuje od vseh drugih. V tem ostenju je 16 rastlinskih vrst, ki jih nismo opazili niti v drugih, niti v že raziskanih desetih ostenjih (ACCETTO 2004). Povečini so to toploljubne in hkrati kisloljubne ter evrieke vrste razredov Quercetea roboris-petraeae, Nardo-Callune-tea, Va c cinio-Piceetea in reda Quercetalia pubescentis. Najzanimivejša med njimi je vrsta Asplenium septentrionale, ki je v kvadrantu 9756/3 opažena prvič. V vseh petnajstih ostenjih, od najsevernejšega do najjužnejšega in ne glede na geološko podlago, sta razširjeni le dve vrsti: Ostrya carpinifolia in Fraxinus ornus, medtem ko je bila v že opravljeni raziskavi (ACCETTO 2004) na njihovem mestu Sesleria caerulea ssp. calcaria. Sledijo taksoni Genista januensis (93 %), Chamaecytisus hirsutus (87 %) in tokrat Sesleria caerulea ssp. calcaria (87 %), ki jih nismo opazili le v enem oziroma dveh obiskanih ostenjih. Vseh treh ni v ostenju, grajenem iz keratofi rjev, vzrok nezastopanosti druge v ostenju nad Šklendrovcem pa je zagotovo naključje. Iz istih vzrokov se postopoma zmanjšuje zastopanost skupin poznanih rastlinskih taksonov, ki uspevajo predvsem na karbonatni podlagi, med katerimi so izjeme le vrste Erica carnea, Sorbus aria, Pinus sylvestris, Quercus pubescens, Q. petraea, Picea abies ssp. abies, Polypodium interjectum in Fagus sylvatica, ki so do geološke podlage indiferentne. Ve č inoma gre za taksone skrajnih in sušnih rastišč (Erico-Pinetea, Festuco-Brometea, Sedo-Scleranthetea, Asplenietea trichomanis, Festucetalia pallentis, Quercetalia pubescentis in dr.) z zastopanostjo med 93 % in 53 %. V primerjavi z opravljenimi podobnimi opazovanji v letu 2004 (ibid.) je njihova pestrost na splošno večja in odsev razmer v prevladujočih toplejših legah. Sledi skupina dvajsetih vrst, katerih zastopanost (med 47 % in 33 %) je z redkimi izjemami približno enaka v že opazovanih ostenjih (ibid.). Po fi tosociološki pripadnosti je podobna prej obravnavani skupini taksonov, s to posebnostjo, da je v njej več kazalk toplih rastišč reda Quercetalia pubescentis, razreda Trifolio-Geranietea in drugih skupin. Po razširjenosti jih uvrščamo med mediteransko-pontske, pontske in evrime-diteranske geoelemente, štiri pa so severno-ilirske vrste, ki uspevajo v skrajnih rastiščnih razmerah. 46 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81 Za skupino taksonov z zastopanostjo med 27 % in 13 %, ki je v fi tosociološkem in horološkem pogledu zelo pisana, je značilno, da je v primerjavi z opazovanji v letu 2004 (ibid.) njihova zastopanost v splošnem nižja. Taksoni, kot so Primula auricula, Paederota lutea, Laburnum alpinum, Luzula syl-vatica ssp. sylvatica, Kernera saxatilis, Potentilla caulescens, Rhamnus pumilus, ki v splošnem veljajo za mediteransko-montanske taksone (POLDINI 1991) ter vrste Rhododendron hirsutum, Arabis alpina in Cerastium strictum, so pogostejše v primerjanih, hladnejših ostenjih (ACCETTO 2004). Iz te skupine posebej omenjamo vrsto Saxifraga petraea, ki se količinsko zelo obilno pojavlja v ostenjih hladnih leg pod Ravnami in širši okolici (najverjetneje so tod v Zasavju količinsko najobilnejša nahajališča) in gradi skupaj z vrsto Arabis alpina ssp. alpina fi tocenoze, ki jih fi tocenološko opredeljujemo v razdelku »Skalnato kamnokrečevje ...«. Pogostejša v primerjanih ostenjih (ibid.) je tudi skupina naših enkrat navzočih taksonov (7 %). Kot smo ugotovili v fl oristično že preučenih ostenjih (ACCETTO 2004), tudi tu lahko iz preglednice 1 ugotovimo: številčnost rastlinskih taksonov se veča z zmanjševanjem njihove pogostosti. Poleg številnih skupnih vrst imajo ostenja tudi svoje fl o-ristične zanimivosti, ki jih v primerjanih ostenjih nismo našli (ibid.). V ostenjih Gradiška (geološka podlaga keratofi rji) so to: Castanea sativa, Asplenium septentrionale, Sorbus tormina-lis, Genista pilosa, Loranthus europaeus in druge, na meli-ščih pod ostenji Kumata vrsta Chamaenerion palustre, v oste-njih Kotečnika iz vrtov pobegla vrsta Asparagus offi cinalis in Polygala amara, v ostenjih Žamboha vrste Carex sempervi-rens, Carduus crassifolius ssp. glaucus, Campanula thyrsoi-des ssp. carniolica, v ostenjih Kozic vrsti Saxifraga crustata in Orchys mascula, v ostenjih Orleka vrsti Daphne cneorum in Chamaecytisus purpureus, v ostenjih Pernic na povirnem kraju Schoenus nigricans in Phragmites australis ter verjetno med vsemi najzanimivejša, alpska vrsta v ostenju Preveškega hriba, Hieracium villosum. Pri vseh omenjenih taksonih gre za nova nahajališča v novih kvadrantih srednjeevropskega fl o rističnega kartiranja. Sledi skupina 54 taksonov s stalnostjo med 53 % in 13 %, ki jih dobimo v nekaterih naših, manjkajo pa v primerjanih ostenjih (ibid.). Najzanimivejše med njimi so vrste Ve r onica jacquinii v ostenjih Golave, Kotečnika, V . Slomnika in Ostre-ža, Petasites paradoxus v ostenjih in meliščih Kumata, Žam-boha in Ostreža, Salix eleagnos v ostenjih in meliščih Kumata in Ostreža ter podivjana Iris germanica v ostenjih Kotečnika in V. Slomnika. Na koncu preglednice 1 so našteti taksoni, ki jih dobimo samo v primerjanih ostenjih (ibid.). ANALIZA RASTLINSTVA PO FITOSOCIOLOŠKIH IN HOROLOŠKIH SKUPINAH TER ŽIVLJENJSKIH OBLIKAH RASTLIN Analiza rastlinstva po fi tosocioloških skupinah Razvrstitev rastlinstva v 26 fi tosocioloških skupin (preglednica 2) kaže na izredno pisanost mikrorastiščnih razmer v ostenjih. Slabe tri četrtine rastlinstva petnajstih ostenij pripada z dokaj izenačenimi deleži skupinam Asplenietea trichomanis (9,7 %), Quercetalia pubescentis (9, 7 %), Erico-Pinetea (9,7 %), Festuco-Brometea (9,2 %), Fagetalia sylvaticae (8,8 %) in Tri folio-Geranietea (7, 9 %). Z okoli polovico manjšimi deleži slede skupine Sedo-Scleranthetea (5,7 %), Molinio-Arrhenetheretea (5, 3 %) in Seslerietea albicantis (4,8 %). Deleži drugih fi tosocioloških skupin so zelo različni in manjši od triodstotnega deleža. Če iz te analize izločimo taksone iz keratofi rjev grajenega ostenja, se rezultati analiz fi tosocioloških skupin bistveno ne spremenijo (primerjaj stolpec 1 in 2). Edina razlika je nezastopanost vrst skupine Androsacetalia vandelli (0, 4 %) in nekoliko manjši delež vrst razredov Nardo-Callunetea in Quercetea roboris-petraeae. Izločitev njihovih deležev nam omogoča primerjavo z že izvedenimi analizami v ostenjih pretežno hladnih leg (ACCETTO 2004, stolpec 3). V tako izvedeni primerjavi med ostenji v pretežno toplih in hladnih legah se med deleži nekaterih sintaksonomskih skupin kažejo razlike: vrst skupin Nardo-Callunetea in To fi el-dietalia v hladnih legah ostenij nismo opazili, delež taksonov razreda Asplenietea trichomanis je v hladnih legah večji (16,1 %), nekoliko večji še pri skupinah zveze Fraxino orni-Ost-ryion, reda Adenostyletalia in razreda Va c cinio-Piceetea. Nasprotno pa je delež taksonov skupine Molinio-Arrhenathere-tea in Trifolio-Geranietea večji v toplih legah, nekoliko večji še pri skupinah razredov Thlaspietea rotundifolii, Seslerietea albicantis in Festuco-Brometea. Med deleži drugih sintakso-nomskih skupin ni bistvenih razlik. Omenjene razlike pa ne moremo pripisati v celoti vplivom toplih oziroma hladnih leg. Če se te že kažejo v neza- Accetto, M.: Nova spoznanja o flori in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije 47 stopanosti skupin Nardo-Callunetea in v večjem deležu skupin razreda Asplenietea trichomanis, reda Adenostyletalia in razreda Vaccinio-Piceetea v hladnih legah in nasprotno v večjem deležu taksonov razreda Festuco-Brometea in deloma reda Quercetalia pubescentis-petraeae v toplih legah, moremo razlike med deleži drugih skupin pripisati vplivom pisanih mikrorastiščnih razmer. Analiza rastlinstva po horoloških skupinah Rastlinstvo petnajstih ostenij v pretežno toplih legah (preglednica 3, stolpec 1) je razdeljeno v 18 horoloških skupin. Prevladujejo evropske vrste (22,7 %), slede evrazijske in evro-sibirske (16,4 %), mediteransko montanske (14,2 %), pontske in mediteransko-pontske (8 %), borealne (7,1 %) ter evrime-diteranske (6,6 %) vrste, deleži drugih so nižji in zelo različni. Med njimi se pojavljajo tudi nekatere zanimive alpinske, ark-tično-alpinske in vzhodnoalpske vrste (skupaj 4, 9 %). Če podobno kot v prejšnji analizi in iz istih vzrokov izločimo ostenje pri zaselku Gradišek (stolpec 2), se rezultati analiz horoloških skupin bistveno ne razlikujejo. Primerjava teh podatkov z že opravljenimi tovrstnimi analizami v pretežno hladnih legah (ibid.) pa kaže na določene razlike; v toplih legah smo opazili več evropskih (20,9 %), več evrimediteranskih (7,1 %) ter pontskih in mediteransko-pont-skih (8,5 %), tudi več evrazijskih in evrosibirskih (17,1 %), celo več alpinskih ter borealnih (5,7 %) vrst. Deleži slednjih treh imenovanih skupin v toplih legah so zagotovo posledica mikrorastiščnih razmer in deloma dveh proti hladnim legam odprtih ostenij (Preveg, Žamboh). V že preučenih ostenjih pretežno hladnih leg (ibid.) je več le mediteransko-montanskih (21,5 %) in arktično-alpinskih vrst (2,5 %). Deleži drugih sku- Preglednica 2: Primerjava fitosocioloških skupin rastlinstva v ostenjih pretežno toplih (2005) in hladnih leg (Accetto 2004) (relativne frekvence) Table 2: Comparison ofphytosociological groups of the flora in rock faces of warm (2005) and cool aspects (2004) (re- lative frequencies) Št. skup. No. of group. 1 % 2 % 3 % 1 Potentillion caulescentis Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926 2,2 2.3 3,2 2 Potentilletalia caulescentis Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926 1,8 1,9 1,9 3 Cystopteridion J. L. Richard 1972 0,9 1 1,3 4 Asplenietea trichomanis Br.-Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934 4,8 5,1 9,7 5 Thlaspietea rotundifolii Br.-Bl- et al. 1947 3,5 3,7 1,9 6 Petasitionparadoxi s. lat. 0,4 0,4 0,7 7 Sedo-Scleranthetea s. lat. 5,7 6 7,2 8 Festuco-Brometea s. lat. 9,2 9,8 7,1 9 Fraxino-Ostryion Tomažič 1941 1,3 1,4 3,2 10 Erico-Pinetea Horvat 1959 9,7 10,3 9,1 11 Seslerietea albicantis Oberd. 1978 corr. Oberd. 1990 4,8 5,1 3,3 12 Carpinion Issl. 1931 em. Oberd. 1953 0,9 1 1,3 13 Quercetalia pubescenti-petraeae Klika 1933 9,7 9,4 9,1 14 Tilio-Acerion s. lat. 0,4 0,4 0,7 15 Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Torok, Podani et Borhidi 1989 3,1 3,3 3,2 16 Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928 8,8 8,9 11,1 17 Prunetalia spinosae Tx. 1952 1,3 1,4 0,7 18 Querco-Fagetea Br.-BL. et Vlieg. 1937 3,1 3,3 3,9 19 Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939 3,5 3,3 7,1 20 Adenostyletalia G. et J. Br.-Bl. 1931 1,3 0,4 3,2 21 Molinio-Arrhenatheretea Tx. 1937 5,3 5,6 0,7 22 Trifolio-Geranietea s. lat. 7,9 8,4 5,8 23 Quercetea robori-petraeae s. lat. 2,6 1 1,4 24 Nardo-Callunetea Prsg. 1949 2,2 1 25 Tofieldietalia Prsg. In Oberd. 1949 1,3 1,4 26 Androsacetalia vandellii Br.-Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934 0,4 27 Ostale vrste (Other sp.) 3,9 4,2 3,2 Skupaj (Total) 100 100 100 1 = v 15 ostenjih (2005); 2 = v 14 ostenjih (2005); 3 = v 10 ostenjih (2004) 1 = in 15 Rock faces (2005); 2 = in 14 Rock faces (2005); 3 = in 10 Rock faces (2004) 48 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81 pin so dokaj izenačeni. Med njimi je diagnostično pomembna skupina severnoilirskih taksonov (5,2 %), ki kaže na geografsko lego ostenij. Vplivi toplih leg se torej na splošno kažejo v večjem deležu evrimediteranskih ter pontskih in mediteran-sko-pontskih, vplivi hladnih leg pa predvsem v večjem deležu mediteransko-montanskih in arktično-alpinskih vrst. Analiza rastlinstva po življenjskih oblikah Analiza bioloških oblik je razvidna iz preglednice 4. Kaže (upoštevajoč vsa obiskana ostenja), da očitno prevladujejo hemikriptofiti (53,6 %), slede fanerofiti (19,1 %), geofiti (13,7 %) in hamefiti (11,1 %), najmanj pa je terofitov (2,7 %). Biološki spekter se razlikuje od značilnega za zmerni pas, na kar kažejo: večji odstotek hemikriptofitov, prevladujoči grmičasti in slabo vitalni steblasti fanerofiti, pa tudi deleži preostalih treh bioloških oblik. Vsi skupaj so kazalci skrajnejših rastiščnih razmer. Če tako kot v prejšnjih analizah v biološkem spektru ne upoštevamo vrst iz ostenja pri Gradišku (stolpec 2), razmerja med skupinami bioloških oblik ostajajo podobna, le deleža hemikriptofitov in geofitov sta nekoliko večja, deleža fanero-fitov in hamefitov pa za prav toliko manjša. Primerjava s podobno analizo v desetih ostenjih (ibid.) pa kaže na razlike: deleža fanerofitov in hamefitov sta večja, hemikriptofitov in geofitov pa manjša v primerjanih ostenjih. Lahko sklepamo, da so rastiščne razmere nekoliko ugodnejše v hladnih legah. Biološki spekter se približuje značilnemu za zmerni pas. Analize fitosocioloških skupin, biološkega spektra in ho-roloških skupin, ki se med seboj ujemajo, nas vodijo k spoznanju, da so rastiščne razmere v ostenjih pretežno toplih leg na splošno bolj zaostrene in življenjske razmere za rast manj ugodne kot v ostenjih pretežno hladnih leg (ACCETTO 2004). Na odklone od teh zakonitosti pa močno vplivajo mi-krorastiščne razmere v posamičnih ostenjih. V ostenjih uspeva po ekoloških, horoloških in po življenjskih oblikah izredno pisano rastlinstvo. VEGETACIJSKE POSEBNOSTI OSTENIJ VEGETATION PECULIARITIES OF ROCK FACES Skalnato kamnokrečevje z alpskim repnjakom Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae ass. nov. Fitocenoze, ki jih gradi vrsta Saxifraga petraea s svojimi družabnicami, smo opazili v navpičnih do previsnih ostenjih pod zaselkom Ravne na nadmorski višini 470 do 510 m. Razširjene so predvsem v spodnjih, od drevja zasenčenih delih proti zahodu, severozahodu in severu odprtih ostenjih, grajenih iz apnenca. Višje, na bolj osvetljenih krajih ostenij, uspeva v enovrstnih združbah. Preglednica 3: Horološke skupine flore v petnajstih ostenjih osrednje Slovenije (relativne frekvence) Table 3: Choro logical groups of the flora in fifteen rock faces of the Central Slovenia (relative frequencies) 1 2 3 Evrimediteranske vrste (Eurimediterranean sp.) 6,6 7,1 6,1 Mediteransko-atlantske vrste (Mediterranean-Atlantic sp.) 3,6 3,8 6,1 Pontske in mediteransko-pontske vrste (Pontic andMediterranean-Pontic sp.) 8 8,5 6,1 Mediteransko-montanske vrste (Mediterranean-montane sp.) 14,2 15,2 21,5 Jugovzhodnoevropske vrste (Southeast-European sp.) 4 3,8 3,7 Evropske vrste (European sp.) 22,7 20,9 17,8 Severnoilirske vrste (North-Illyrian sp.) 4,9 5,2 4,9 Južnoilirske vrste (South-Illyrian sp.) 0,9 0,9 2,5 Vzhodnoalpske vrste (East-Alpine sp.) 1,8 1,9 1,2 Alpinske vrste s. lat. (Alpine sp. s. lat) 2,2 2,4 1,2 Arktično-alpinske vrste (Arctic-Alpine sp.) 0,9 0,9 2,5 Vzhodnoalpsko-karpatske vrste (East -Alpine-Carpatian sp.) 0,9 0,9 0,6 Borealne vrste (Boreal sp.) 7,1 5,7 4,9 Evrazijske in evrosibirske vrste (Eurasiatic andEurosibirian sp.) 16,4 17,1 13,5 Paleotemperatne vrste (Paleotemperate sp.) 2,2 2,4 2,5 Kozmopoliti (Cosmopolitian sp.) 2,7 2,4 2,5 Endemične vrste (Endemic sp.) 0,9 0,9 1,8 Ostale vrste (Other sp.) 0,6 Skupaj (Total) 100 100 100 1 = v 15 ostenjih (2005); 2 = v 14 ostenjih (2005) (brez ostenja s keratofirji); 3 = v 10 ostenjih (2004) l = In 15 rock faces (2005); 2= In 14 rock faces (2005); 3 = In 10 rock faces (2004) Accetto, M.: Nova spoznanja o flori in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije 49 Nahajališča te vrste so v Zasavju že poznana (PETKO-VŠEK 1952, ACCETTO 2004). Količinsko tako obilno in pogosto kot v imenovanih ostenjih in širši okolici (ostenja na pobočjih in grebenih nad Spodnjim Šklendrovcem - novo nahajališče v novem kvadrantu 9856/3) je v Zasavju za zdaj še nismo našli. Floristična podoba asociacije je razvidna iz vegetacijske preglednice 1. V 15 fitocenoloških popisih sestojev asociacije smo zabeležili 23 rastlinskih taksonov, 14 semenk, 4 praprotnice in 5 mahov. Povprečno število vrst na popis je 7, najmanj 3 in največ 10. Koeficient variacije (29 %) je visok, kar v fitocenozah skalnatih rastišč ni nič nenavadnega, saj so v skalnatih združbah subalpinske sveta ugotovili še višje vrednosti (36,8 %, SURINA2005). Fitocenološke popise smo uredili s postopki hierarhične klasifikacije in ordinacije. Z vsemi smo dobili podobne rezultate, vendar se ti ne ujemajo s klasično fitocenološko ureditvijo, upoštevano v vegetacijski preglednici 1. Za značilnici asociacije smo izbrali vrsti Saxifraga petra-ea in Arabis alpina ssp. alpina. Fitosociološke, ekološke in horološke razmere prve je podrobno opisal DAKSKOBLER (1999). V zelo podobnih, to je hladnih, senčnih legah in skalnatih apnenčastih rastiščih, uspeva z največjo stalnostjo in znatno srednjo zastrtostjo (2950) tudi v sestojih obravnavane asociacije. Med značilni-ce ali razlikovalnice višjih sintaksonomskih enot (SUTTER 1969) ali med značilne in razlikovalne vrste naskalnih in gozdnih asociacij so jo nekateri raziskovalci vegetacije že uvrstili (ACCETTO 1999, DAKSKOBLER 1999). Druga znacilnica, Arabis alpina ssp. Alpina, se v sestojih naše asociacije pojavlja z enako stalnostjo in manjšo srednjo zastrtostjo (1235). Štejejo jo za značilnico razreda Thlaspietea rotundifolii (OBERDORFER 1979: 454, ELLENBERG 1988: 669), pojavlja pa se tudi v združbah zveze Potentillion caule-scentis (OBERDORFER 1979: 454), tako kot v naših sestojih. Kljub razmeroma skromni številčnosti rastlinskih taksonov so združbe naše asociacije fitosociološko zelo pestre. Dobra tretjina taksonov sodi v skupino skalnatih rastišč (Po-tentiletalia caulescentis, Asplenietea trichomanis in Sedo-Scleranthetea), slaba tretjina pripada redu Fagetalia, slede mahovi in taksoni reda Vaccinio-Piceetalia, zveze Fraxino orni-Ostryion ter drugi taksoni. Še bolj pestraje geoelementna sestava. Taksone uvrščamo v 11 skupin; relativno največji delež imajo evropske injugo-vhodnoevropske vrste, z 12-odstotnim deležem slede boreal-ne, mediteransko-montanske in evrimediteranske vrste, s pol Preglednica 4: Primerjava življenjskih oblik rastlinskih vrst (relativne frekvence) Table 4: Comparison of plant life forms of plant speci- es (relative frequencies) 1 2 3 Phanerophyta P 19,1 17,9 27 Steblasti f. Pscap 7,1 7,1 13,5 Sopasti f. P caesp 8 7,5 9,2 Vzpenjavi f. P lian 0,45 o,5 0,6 Nanofanerofiti NP 7 2,8 3,7 Hemicryptophyta H 53,55 55,2 46 Steblasti h. H scap 29,2 30,2 24,5 Sopasti h. H caesp 11,5 11,8 9,2 Rozetni h. H ros 9,3 9,4 8,6 Dvoletni h. H bienn 3,1 3,3 3,1 Plazeči h. H rept 0,45 0,5 0,6 Chamaephyta Ch 11,05 9,9 12,2 Grmičasti h. Ch suffr 7,1 6,6 6,1 Sukulentni h. Ch succ 1,3 1,4 2,5 Plazeči h. Ch rept 0,9 0,9 1,8 Blazinasti h. Ch pulv 0,45 0,5 0,6 Pritlikavi grmiči Chfrat 1,3 0,5 1,2 Geophyta G 13,65 14,1 11,7 Geofiti z gomoljem G bulb 3,5 3,7 3,7 Geofiti s korenin, brsti Grhiz 9,7 9,9 7,4 Geofiti s koreniko Grad 0,45 0,5 0,6 Therophyta T 2,65 2,9 3,1 Steblasti terofiti T scap 2,2 2,4 3,1 T par 0,45 0,5 Skupaj (Total) 100 100 100 1 = v 15 ostenjih (2005); 2 = v 14 ostenjih (2005); 3 = v 10 ostenjih (2004) 1 = in 15 rock faces (2005); 2 = in 14 rock faces (2005); 3 = in 10 rock faces (2004) manjšimi deleži arktično-alpinski, mediteransko-pontski, mediteransko-atlantske ter evrosibirske in kozmopolitske vrste. V biološkem spektru je dobri dve tretjini hemikriptofitov, slaba tretjina hamefitov, v preostalem deležu so geofiti ter grmičasti in vzpenjavi fanerofiti (analize vseh obravnavanih skupin ne prikazujemo). Opisane fitosociološke in horološke razmere ter življenjske skupine rastlinskih taksonov nas vodijo k spoznanju, da fitocenoze naše asociacije uspevajo v skrajnih, vlažnih do svežih senčnih in skalnatih rastiščih. Nomenklaturni tip asociacije Qiolotypus) je fitocenološki popis št. 5 v vegetacijski preglednici 1. Asociacijo floristično členimo na dve varianti: var. Geranium robertianum var. nov. (nomenklaturni tip variante Qiolotypus)) je fitocenološki popis št. 14 v vegetacijski preglednici 1) in var. Galeobdolon montanum (nomenklaturni tip variante Qiolotypus)) je fitocenološki popis št. 12 v vegetacijski preglednici 1. 50 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81 Ve g etacijska preglednica 1: Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae ass. nov. Ve g etation Table 1: Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae ass. nov. TR F F Zaporedna številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 (Succesive number of relevé) Delovna številka (Working number) 1 2 13 8 10 11 15 12 3 14 5 7 9 4 6 Datum popisa (Date of taking relevé) 28. 28. 4. 28. 28. 4. 10. 4. 28. 4. 28. 28. 28. 28. 28. 6. 6. 7. 6. 6. 7. 8. 7. 6. 7. 6. 6. 6. 6. 6. o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 Površina popisne ploskve v m2 1 0.5 1 0.5 1 0.5 0,5 1 2 1 1 2 1 1,5 .5 (Relevé area in m2) Nadmorska višina v 10 m 49 49.5 49 51 50 48 54 48 49.5 47 49 50 51 49 49 (Altitude in 10 m) Lega (Aspect) N N NW (W) NW NW NW NW NW N SW N NW W NW Matična podlaga (Parent material) A A A A A A A A A A A A A A A Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 60 80 60 50 70 20-70 70 80 70 70 80 80 80 60 15 Zastrtost v % (Cover in %) 40 40 40 50 40 60 30 40 40 80 60 50 90 50 50 Število vrst (Number of species) 8 3 6 8 9 7 5 6 7 6 10 9 10 6 5 ZNAČILNI VRSTI ASOCIACIJE Pr. Fr. (Character sp. of ass.) Saxifraga petraea C 2 3 2 3 3 2 2 3 3 3 3 3 3 3 2 15 100 Arabis alpina 3 2 2 1 1 + + 1 2 2 2 1 2 1 2 15 100 RAZLIKOVALNE VRSTE NIŽJIH ENOT (Diff. sp. of lower units) var. Galeobdolon montanum + + + 1 1 1 1 1 8 53 var. Geranium robertianum + + + 1 2 + + 3 3 9 60 POTENTILLETALIA CAULESCENTIS Asplenium ruta-muraria + + + 3 20 Campanula rotundifolia + 1 7 ASPLENIETEA TRICHOMANIS Asplenium trichomanes + + 1 + 1 2 1 2 2 3 2 4 12 80 Va l eriana tripteris + 1 1 3 20 Polypodium interjectum + + 2 13 SPREMLJEVALKE (Companion sp.) SEDO-SCLERANTHETEA s. lat. Sedum album + 1 7 FA G ETALIA SYLVATICAE s. lat. Mycelis muralis + + + 3 20 Salvia glutinosa + 2 2 13 Phyllitis scolopendrium + + 2 13 Senecio fuchsii + 1 7 Hedera helix + 1 7 VACCINIO-PICEETEA s. lat. Saxifraga cuneifolia + + + + 4 27 FRAXINO-OSTRYION Ostrya carpinifolia + 1 7 OSTALE VRSTE (Other sp.) Silene sp. 1 1 7 MAHOVI IN LIŠAJI (Mosses and lichens) Mnium marginatum 1 2 + + 2 + + + 2 + 3 + 12 80 Porella platyphylla + 3 2 2 4 27 Homalothecium sericeum + + 2 13 Neckera crispa 3 1 7 Brachythecium sp. + 1 2 13 in drugi (and others) Lokacije popisov (Localities of relevés): Zasavje (9955/2), stene pod zaselkom Ravne: zahodno ost. -1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10; severozahodno ost. 11, 12, 13, 14; nad Spodnjim Šklednrovcem - 15. A = apnenec (Limestone) Accetto, M.: Nova spoznanja o flori in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije 51 Asociacij o uvrščamo v zvezo Potentillion caulescentis, red Potentilletalia caulescentis in razred Aplenietea trichomanis. Skorjasto kamnokrečevje s srhkodlakavim netreskovcem Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae ass. nov. V predalpskem svetu Slovenije smo vrsto Saxifraga crusta-ta doslej opažali le v enovrstnih združbah (ACCETTO 2004). Pri nadaljnjih opažanjih flore v ostenjih predalpskega sveta v letu 2005 pa smo v močno razbrazdanih in strmih ostenjih Kožice nad Ločico pri Vranskem, na manj ših površinah v toplih legah in nadmorski višini 700 do 900 m, opazili tudi raznovrstne združbe skorjastega kamnokrečevja. Fitocenološke popise le-tega smo napravili na devetih krajih omenjenih ostenij. Celoten floristični inventar kaže vegetacijska preglednica 2. Asociacijo sestavlja le 13 taksonov; poprečno število na popis je 4, največje 8 in najmanjše 2. Po vrstni obubozanosti podobne sestoje je preučeval tudi DAKSKOBLER (2000). Koeficient variacije števila vrst v fitocenozah naše asociacije je zato zelo visok (45,7) in se približuje največjim ugotovljenim vrednostim v naskalnih združbah (DAKSKOBLER 2000, SURINA 2005). Med značilnice fitocenoz asociacije Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae smo uvrstili vrsti Saxifraga crustata in Jovibarba hirta. Prva je po razširjenosti jugovzhodnoalpsko-ilirska vrsta (AESCHIMANN et al. 2004, s. 700), ki jo večinoma uvrščajo v zvezo Potentilion caulescentis (ibid.) oziroma Androsaco-Drabion tomentosae T. Wraber 1970 ter uspeva v dokaj sušnih razmerah od montanskega do alpinskega sveta. V fitocenozah naše asociacije, ki uspevajo v montanskem pasu, doseže med vsemi taksoni največjo stalnost (100 %) in dokajšno zastrtost (4028). Drugo značilnico, Jovibarba hirta,v fitosocioloških virih štejejo za vzhodnoalpsko vrsto (POLDINI 1991) in vrsto reda Alysso-Sedetalia Valachovič et al. 1995 ter je v predalpskem svetu že graditeljica nekaterih naskalnih fitocenoz (ACCETTO 2002). Večjo stalnost in srednjo zastrtost doseže še takson Sesle-ria caerulea ssp. calcaria, ki je na splošno v obravnavanem območju dokaj pogost. Na sušnejše in heliofilnejše razmere v fitocenozah nove asociacije kažejo še posamične spremljevalke, kot so Quercus pubescens, Viola hirta in Globularia cor-clifolia ter med mahovnimi vrstami Homalothecium sericeum z večjo stalnostjo. Druge vrste so naključne in redke. V splošnem gre za vrstno obubožane sestoje v najbolj skrajnih rastiščnih razmerah montanskega pasu predalpskega sveta Slovenije, to je v vzhodnem obrobju uspevanja vrste Saxifraga crustata. Primerjava z vrstno bogatejšimi, vlažnejširni in optimalno razvitimi ter na večjih površinah opisanimi fitocenozami campery40rdn (Objects) 0.2 flxis l Slika 4: Dvorazsežni ordinacij ski diagram fitocenoloških popisov (similarity ratio) Fig. 4: Two-dimensional scatter diagram ofreleves (similarity ratio) 52 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81 Ve g etacijska preglednica 2: Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae ass. nov. Ve g etation table 2: Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae ass. nov. Po Ss Zaporedna številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 (Succesive number of relevé) Površina popisne ploskve v dm2 4 4 6 8 10 10 6 12 8 (Relevé area in dm2) Nadmorska višina v 10 m 73 74 90 88 87 82 82 81 73 (Altitude in 10 m) Lega (Aspect) SW W SW SE SW E S S SW Matična podlaga (Parent material) DA DA DA DA DA DA DA DA DA Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 50 20 20 20 40 30 70 60 60 Zastrtost v % (Cover in %) 50 60 70 50 50 40 40 60 80 Datum popisa (Date of taking relevé) 14. 14. 14. 14. 14. 14. 14. 14. 14. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 Število vrst (Number of species) 8 5 6 3 3 2 3 3 3 ZNAČILNI VRSTI ASOCIACIJE Pr. Fr. (Character sp. of ass.) Saxifraga crustata C 3 3 3 3 3 3 3 3 4 9 100 Jovibarba hirta 1 2 2 1 4 44 POTENTILLETALIA CAULESCENTIS Asplenium ruta muraria 1 + + + 4 44 ASPLENIETEA TRICHOMANIS Hieracium glaucum 2 1 11 SPREMLJEVALKE (Companion sp.) SESLERIETEA ALBICANTIS Sesleria caerulea ssp. calcaria 2 1 2 3 2 1 + 7 78 Globularia cordifolia 1 2 2 22 QUERCETALIA PUBESCENTI-PETRAEAE Quercus pubescens B + 11 Vi o la hirta C + 11 OSTALE VRSTE (Other sp.) Helianthemum ovatum 2 1 11 Centaurea triumfettii + 1 11 Dactylis glomerata + 1 11 MAHOVI IN LIŠAJI (Mosses and lichens) Homalothecium sericeum 2 2 2 3 33 Neckera crispa 2 1 11 in drugi (and others) DA = Dolomitiziran apnenec; Lokacije popisov (Localities of relevés): 1 - 9: Kozica nad Ločico pri Vranskem. asociacije Saxifragetum squarroso-crustatae Surina 2005 v subalpinskem pasu Krnskega pogorja v Julijskih Alpah kaže, da se fi tocenoze naše asociacije fl oristično in ekološko bistveno razlikujejo. Zaradi tega jo opredeljujemo na rangu nove asociacije Jo-vibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae ass. nov. Nomenklaturni tip asociacije (holotypus) je popis št. 1 v vegetacijski preglednici 2. Asociacijo začasno uvrščamo v zvezo Potentillion caule-scentis, red Potentilletalia caulescentis in razred Asplenietea trichomanis. Srčastolistno mračičevje z rušnato zvončico Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae ass. nov. V območju 15 obiskanih ostenij so večje površine melišč razširjene le med Ostrežem in zaselkom Ravne ter pod Ku-matom. Vzrok je geološka podlaga, ki jo grade zelo krušljivi triadni kristalasti dolomiti in dolomotiziran apnenec (PRE-MRU 1980). Med Ostrežem in Ravnami leže melišča nekoliko višje, do 700 m n. m., pod Kumatom okoli 100 do 150 m nižje. Z Accetto, M.: Nova spoznanja o flori in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije 53 redkimi izjemami so odprta proti jugu, jugozahodu in severozahodu. To so strma, med 25 ° in 30 ° nagnjena pobočja z neustaljenim drobnim meliščnim gruščem pod ostenji in skalnatimi grebeni, ki jih porašča redko rastlinstvo, začetna stopnja razvoja rdečega borovja Genisto januensis-Pinetum sylvestris Tomažič 1940. Obravnavano vegetacij melišč, ki uspeva v gorskem pasu predalpskega sveta, za sedaj podrobno še niso preučevali, v nasprotju z dobro preučeno subalpinskoi in alpinsko meliščno vegetacijo (T. WRABER 1972, SURINA2005). Fitocenološko smo jih popisali na 26 krajih, v vsakem od prej omenjenih območjih po 13. Floristična podoba asociacije je razvidna iz vegetacijske preglednice 3. V fitocenozah asociacije smo zabeležili 53 taksonov Njihova posebnost je, da med njimi ni praprotnic, od mahovnih taksonov pa le eden. Popisane sestoje tako v glavnem sestavljajo le cvetnice. Povprečno število vrst na popis je 17, največ 24 in najmanj 13; koeficient variacije števila vrst je 18,3 %. Dva taksona smo določili le na nivoju rodu (Thymus, Epipactis). Popise smo uredili na klasičen fitocenološki način ter rezultate primerjali s postopki hierarhične klasifikacije in ordinacije. S klasično ureditvijo popisov se približno ujema le postopek ordinacije (slika 4). Osnova členitve na nižje sin- taksonomske enote je zato napravljena po klasičnem načinu urejanja popisov. Med značilnice nove asociacije smo uvrstili vrsti Globu-laria cordifolia in Campanula cespitosa. Prva značilnica, Globularia cordifolia, ima nekoliko manjšo stalnost (84 %), hkrati pa petkrat večjo srednjo zastr-tost (1010) od druge in razen tega relativno največjo zastrtost med vsemi zabeleženimi taksoni; uvrščajo jo sicer med značilnice razreda Seslerietea albicantis (OBERDORFER 1979, s. 838), glede na ekološke razmere v naših združbah jo uvrščamo med vrste razreda Thlaspietea rotundifolii. Horološko jo uvrščajo med alpinske vrste (ibid.). Po njej označujejo tudi asociacijo Centaureo dichroanthae-Globularietum cordifoliae S. Pignatti 1953, ki se od fitocenoz naše asociacije flori-stično in ekološko očitno razlikuje. Drugo značilnico, vzhodnoalpsko vrsto Campanula cespitosa, fitocenološko uvrščajo v razred Thlaspietea rotundifolii (OBERDORFER 1979, ELLENBERG 1988) oziroma pod-zvezo Physoplexido comosae-Potentillenion caulescentis. Določeno fitogeografsko razlikovalno vrednost ima tudi vrsta Sikne hayekiana, v najširšem predstavnica razreda Aspknietea trichomanis (AESCHIMANN et al. 2004), ki ima srednjo stalnost (III). Fitocenoze asociacije označujejo še posamične vrste (glej preglednice 4,5 in 6) razreda Sedo-Sckranthetea, ki pa imajo Preglednica 4: Fitosocioloske skupine rastlinstva v fitocenozah subasociacij Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae erysimetosum sylvestris (1) in Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae salicetosum eleagni (2) (relativne frekvence) Table 4: Phytosociological groups of the flora of sub associations Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae erysimetosum sylvestris (1) and Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae salicetosum eleagni (2) (relative frequencies) St. skup. No. of group. 1 % 2 % 1 Asplenietea trichomanis Br.-Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934 2,63 2,56 2 Thlaspietea rotundifolii Br.-Bl- et al. 1947 18,43 17,95 3 Petasition paradoxi s. lat. 2,63 4 Sedo-Scleranthetea s. lat. 10,53 15,39 5 Festuco-Brometea s. lat. 7,9 10,26 6 Fraxino-Ostryion Tomažič 1941 10,53 10,26 7 Erico-Pinetea Horvat 1959 21,05 12,83 8 Seslerietea albicantis Oberd. 1978 corr. Oberd. 1990 5,26 7,69 9 Quercetalia pubescenti-petraeae Klika 1933 5,26 5,13 10 Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928 2,63 2,56 11 Querco-Fagetea Br.-BL. et Vlieg. 1937 2,63 2,56 12 Molinio-Arrhenatheretea Tx. 1937 2,56 13 Trifolio-Geranietea s. lat. 2,63 5,13 14 Nardo-Callunetea Prsg. 1949 2,63 15 Tofieldietalia Prsg. in Oberd. 1949 2,63 2,56 16 Parierietalia s. lat. 2,63 2,56 Skupaj (Total) 100 100 54 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81 nizko stalnost. Številčnejše so vrste razreda Thlaspietea ro-tundifolii in še posebej vrste zveze Fraxino orni-Ostryion car-pinifoliae, razreda Erico-Pinetea, ki kažejo pot razvoja proti rdečim borovjem, ter razreda Festuco-Brometea. Predstavnice drugih fitosocioloških skupin so manj številne. Nekatere termofilne vrste zgoraj imenovanih skupin, kot so Epipactis atrorubens, Anthericum ramosum, Euphorbia cyparissias, Teucrium montanum in Vincetoxicum hirundinaria, štejejo celo za predstavnice montanskih gruščnatih združb reda Ga-lio-P arierietalia officinalis Boscaiue/. al. 1966, (ENGLISCH etal. 1993). Nomenklaturni tip (holotypus) asociacije in hkrati subasociacij e Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae erysimetosum sylvestris je popis št. 1 v vegetacijski preglednici 3. Asociacijo členimo na dve subasociacij i: - Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae erysimetosum sylvestris subass. nov. z razlikovalnicama Erysimum sylvestre in Seseli austriaca, ki se pojavljata predvsem v njej in kažeta skupaj z nekoliko večjim deležem (glej preglednice 4, 5 in 6) vrst zveze Fraxino-Ostryion, razreda Erico-Pinetea in reda Fagetalia ter z večjim deležem geofitov in šopastih fa-nerofitov na nekoliko poznejšo začetno stopnjo sukcesijskega razvoja. - Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae salicetosum eleagni subass. nov. pa z razlikovalnicama Salix eleagnos in Biscutella laevigata kaže na nekoliko zgodnejšo Preglednica 5: Spekter življenjskih oblik rastlinskih takso-nov v fitocenozah subasociacij Campanulo cespitosae- Globularietum cordifoliae erysimetosum sylvestris) in Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae salicetosum eleagni (relativne frekvence) Table 5: Plant life forms spectra of plant taxa of su- bassociations Campanulo cespitosae- Globularietum cordifoliae erysimetosum sylvestris and Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae salicetosum eleagni (2) (relative frequencies) 1 2 Phanerophyta P 21,05 18,42 Steblasti f. P scap 10,53 10,53 Sopasti f. P caesp 7,89 5,36 Vzpenjavi f. P lian 2,63 2,63 Hemicryptophyta H 44,74 52,63 Steblasti h. H scap 34,22 36,84 Sopasti h. H caesp 5,26 7,89 Rozetni h. H ros 5,26 7,9 Chamaephyta Ch 21,05 21,05 Grmičasti h. Ch suffr 10,53 15,79 Sukulentni h. Ch succ 2,63 Plazeči h. Ch rept 2,63 2,63 Pritlikavi grmiči Chfrut 2,63 Mahovni h. Chbr 2,63 2,63 Geophyta G 13,16 7,9 Geofiti z gomoljem G bulb 2,63 Geofiti s korenin, brsti Grhiz 10,53 7,9 Skupaj (Total) 100 100 1 = - erysimetosum sylvestris; 2 = - salicetosum eleagni Preglednica 6: Horoloske skupine flore v fitocenozah subasociacij Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae erysimetosum sylvestris (1) in Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae salicetosum eleagni (2) (relativne frekvence) Table 6: Chorological groups of the flora of subassociations Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae erysi- metosum sylvestris (1) and Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae salicetosum eleagni (2) (relative frequencies) Subasociacij i (Subassociations) 1 2 Evrimediteranske vrste (Eurimediterranean sp.) 5,88 10,26 Mediteransko-atlantske vrste (Mediterranean-Atlantic sp.) 5,88 5,13 Pontske in mediteransko-pontske vrste (Pontic andMediterranean-Pontic sp.) 5,88 5,13 Mediteransko-montanske vrste (Mediterranean-montane sp.) 29,42 25,64 Jugovzhodnoevropske vrste (Southeast-European sp.) 5,88 5,13 Evropske vrste (European sp.) 20,6 15.39 Severnoilirske vrste (North-Illyrian sp.) 8,28 5,13 Vzhodnoalpsko-ilirske vrste (East-Alpine-Illyrian sp.) 2,56 Vzhodnoalpske vrste (East-Alpine sp.) 2,94 5,13 Alpinske vrste (Alpine sp. s. lat.J 2,94 2,56 Vzhodnoalpsko-karpatske vrste (East -Alpine-Carpatian sp.) 2,94 2,56 Borealne vrste (Boreal sp.) 2,56 Evrazijske in evrosibirske vrste (Eurasiatic andEurosibirian sp.) 5,88 10,26 Južnoevropske vrste (South-European sp.) 2,94 2,56 Skupaj (Total) 100 100 Accetto, M.: Nova spoznanja o flori in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije 55 Vegetacijska preglednica 3: Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae ass. nov. Vegetation table 3: Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae ass. nov. Zaporedna številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 (Succesive number of releve) Površina popisne ploskve v m2 25 25 16 16 16 16 16 16 16 16 16 25 25 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 (Releve area in m2) Nadmorska višina v 10 m 71 71 70 70 69 70 70 40 41 41 42 63 55 52 55 54 55 56 56 57 58 61 62 60 57 56 (Altitude in 10 m) Lega (Aspect) N N W S N W W S S N W S S N W S N N W N N W N S S W W W W W W W W W W W W W W Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 20 25 20 25 25 25 25 25 25 20 25 20 20 20 20 25 25 20 25 25 25 25 30 30 20 25 Zastrtost v % (Cover in %) 40 30 30 30 20 15 30 30 30 40 20 30 40 30 30 40 20 20 30 20 40 30 20 20 20 20 Matična podlaga (Parent material) D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D Datum popisa (Date of taking releve) 27. 27. 27. 27. 27. 27. 27. 27. 27. 27. 27. 23. 23. 29. 29. 29. 29. 29. 29. 29. 29. 29. 29. 29. 29. 29. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 6. 6. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 o5 Število vrst v popisu (Number ofsp. 21 14 15 18 13 15 16 17 21 24 22 17 18 22 14 16 13 15 20 14 22 20 21 15 19 15 in releve) ZNAČILNI VRSTI ASOCIACIJE Pr. Fr. (Character sp. of ass.) TR Campanula cespitosa C + + + + 1 1 + 1 + + 1 + + 1 + + + 1 1 + + 1 1 1 24 92 SA Globularia cordifolia 2 2 1 2 1 + 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 + 1 2 1 22 84 RAZLIKOVALNE VRSTE NIŽJIH ENOT (Diff sp. of lower units) TR Erysimum sylvestre C 2 1 2 1 1 1 2 2 2 2 1 1 1 13 50 Ss Seseli austriacum 1 1 + + + + 1 + + + + 2 1 + 14 53 SA Salix eleagnos B + + + 1 2 1 1 1 12 46 C + + + + + + TR Biscutella laevigata + + + + + + + 1 + 9 34 THLASP1ETEA ROTUND1FOLI1 Hieracium glaucum C 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 + + + + + 1 1 + 22 84 Chamaenerion palustre 1 2 1 3 11 Petasites paradoxus 2 1 3 SEDO-SCLERANTHETEA s. lat. Dianthus sylvestris C + + + + + + + 1 + + + + + + 14 53 Jovibarba hirta + 1 2 7 ASPLEN1ETEA TR1CHOMAN1S Silene hayekiana C + + 1 + + 2 2 + 2 1 + 11 42 FRAX1NO ORN1-OSTRY10N Ostrya carpinifolia B 1 + 1 1 1 1 1 2 2 1 1 1 + 1 + 1 16 61 C + + + + + + + 7 27 Genista januensis + + + + + + + + + + 10 38 Fraxinus ornus B 1 2 2 1 + + + + 8 30 C + 1 3 Mercurialis ovata + + 2 7 Allium ochroleucum + 1 3 ER1CO-P1NETEA s lat. Pinus sylvestris A 1 1 3 B 2 2 2 2 2 1 2 1 + + 2 1 2 1 2 1 + 2 + 19 73 C + 1 + + + + + + + + + + + + + 1 2 + + + + 1 22 84 Leontododon incanus + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 22 84 Epipactis atrorubens 1 + + 1 + 1 + + + + + + + + + + + 17 65 Erica carnea 1 + + + + + 2 + 2 + + 1 + 13 50 Polygala chamaebuxus 2 + 1 + + + + + + + + 11 42 Amelanchier ovalis C + + + 1 2 + + + 8 30 Chamaecytisus hirsutus + 1 + + + + 2 + 8 30 Buphthalmum salicifolium C + + + + + + + + 8 30 Anthericum ramosum + + 1 1 + + + 7 24 Cirsium erisithales + + 2 7 56 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81 Rhamnus saxatilis . . . . . . . . . + . . . . . . . . . . . . . . . . 1 3 SESLERIETEA Sesleria caerulea ssp. calcaria C 2 1 1 2 2 2 2 1 + 2 + 2 + 1 1 1 + 1 + 2 1 1 2 2 1 25 96 Aster bellidiastrum . . . . . . . . . . . . . + . . + . . . . . . . . . 2 7 TOFIELDIETALIA To fi eldia calyculata C . . . + . + . . . + 1 + . 1 . . . + . . . . . . . . 7 27 FESTUCO-BROMETEA s. lat. Asperula cynanchica C + . . + + . . + + + . . + + + . . + + + + + + + + . 17 65 Thymus sp. + + . 1 + . 1 + 1 2 + 1 . . + . . . . . . . . . . . 11 42 Euphorbia cyparissias + + . . . + + . . . . . . . . . . . . + + . . + + + 9 34 Peucedanum oreoselinum . . . . . . . . + 2 + . + . . . . . . . 1 . . . . . 5 19 Stachys recta . + . . . . . . . . . + . . . . . . . . + + + . . . 5 19 Te ucryum montanum . . 1 + . . . . . . . . . . . . . . . . + + . . . . 4 15 Centaurea pannonica . . . . . . . . . . + . . . . . . . . . . . . . . . 1 3 Salvia pratensis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . + + . . . . 2 7 Te u crium chamaedrys . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . + . . . . 1 3 Fumana procumbens . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . + . . . 1 3 TRIFOLIO-GERANIETEA Inula hirta . . . . . . . . . . . . . . . + . . + + . . . . . . 3 11 Laserpitium siler . . . . . . . . . . . . + . . . . . . . . . . . . . 1 3 Vi n cetoxicum hirundinaria . . . . . . . . . . + . . . . . . . . . . . . . . . 1 3 MOLINIO-ARRHENATHERETEA Molinia arundinacea C . . . . . . . . . . . . . . . . . + . . + + . . . . 3 11 Centaurea scabiosa ssp. fritschii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . + . . 1 3 OSTALE (Other sp.) Epipactis sp. . . . . . . . . . . . . . . . + . . + . . . . + + 4 15 Acer pseudoplatanus . . . . . . . . + . . + . . . . . . . . . . . . . + 2 7 Clematis vitalba . . . . . . . + . . . . . . . . . . . . . . . . + . 2 7 Betula pendula . . . . + . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 3 Berberis vulgaris . . . . . . . . . + . . . . . . . . . . . . . . . . 1 3 Picea abies . . . . . . . . . . . . . . . . . . . + . . . . . . 1 3 MAHOVI (Mosses) To r tella tortuosa D . + + + . + 1 . + . + . . . . + + + . . + . + . . . 12 46 Lokacije popisov: 1 - 13 Ostrež; 14 - 26 Kumat. (Localities of relevés) začetno sukcesijsko stopnjo razvoja proti rdečim borovjem. To se kaže tudi v večjem deležu hemikriptofi tov, grmičastih hamefi tov, večjem deležu vrst razreda Sedo-Scleranthetea in deloma v večjih deležih evrimediteranskih, evrazijskih in bo-realnih taksonov. Nomenklaturni tip (holotypus) subasociacije je popis št. 23 v vegetacijski preglednici 3. Sinsistematska uvrstitev montanskih meliščnih združb pri nas je zaradi slabše preučenosti le-teh negotova. Asociacijo začasno uvrščamo v zvezo Thlaspion rotundifolii, red Thla-spietalia rotundifolii in razred Thlaspietea rotundifolii. ZAKLJUČKI CONCLUSIONS V petnajstih obiskanih ostenjih smo skupaj zabeležili 230 raznovrstnih rastlinskih taksonov, ki pripadajo zelo različnim fi t osociološkim in horološkim skupinam ter življenjskim oblikam. 158 taksonov ima nova nahajališča v novih kvadrantih. Med najpogostejšimi drevesnimi vrstami sta Ostrya carpi-nifolia in Fraxinus ornus, med polgrmovnicami Chamaecyti-sus hirsutus in med zelišči taksoni Genista januensis, Sesle-ria caerulea ssp. calcaria, Globularia cordifolia, Asplenium ruta-muraria, Erica carnea in Vincetoxicum hirundinaria. Med redke taksone pa sodijo Carex sempervirens, Cardu-us crassifolius ssp. glaucus, Campanula thyrsoides ssp. car-niolica, Saxifraga petraea, S. crustata, Hieracium villosum, Rhododendron hirsutum in druge. Razen nekaj izjem ima vsako od ostenij poleg številnih skupnih vrst tudi svoje fl oristične posebnosti, ki jih v primerjanih ostenjih (ACCETTO 2004) nismo opazili. Številčnost taksonov v ostenjih se veča z zmanjševanjem njihove pogostosti. Analize fi tosocioloških skupin, biološkega spektra in ho-roloških skupin, ki se med seboj ujemajo, in primerjava le- Accetto, M.: Nova spoznanja o fl ori in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije 57 teh s podobnimi že opravljenimi analizami v hladnih legah (ACCETTO 2004) nas vodijo k spoznanju, da so rastiščne razmere v ostenjih pretežno toplih leg na splošno bolj zaostrene in življenjske razmere za rast manj ugodne kot v ostenjih pretežno hladnih leg (ibid.). Na odklone od teh zakonitosti pa močno vplivajo mikrorastiščne razmere v posamičnih ostenjih. V ostenjih uspeva po ekoloških, horoloških in po življenjskih oblikah izredno pisano rastlinstvo. Seznam opaženih rastlinskih vrst v ostenjih je hkrati širok naravni izbor taksonov za ozelenjevanje skalnatih cestnih brežin v toplejših legah predalpskega sveta. Ve g etacijske posebnosti ostenij pa so fi tocenoze asociacij Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae ass. nov., Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae ass. nov z variantama Geranium robertianum in Galeobdolon montanum ter Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae ass. nov.; slednjo členimo na subasociaciji – erysimetosum sylvestris subass. nov. in – salicetosum eleagni subass. nov. Zaradi odklonilnega odnosa Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS do takih raziskovanj smo preučevanja opravili z lastnimi sredstvi ter kljub takim nerazumnim dejanjem dopolnili vednost o rastlinstvu in deloma rastju v težko prehodnem in relativno nedotaknjenem skalnatem svetu vzhodnega dela predalpskega fi togeografskega območja Slovenije. SUMMARY In 2005, we continued with examinations of fl ora and vegetation in the eastern part of the pre-Alpine region of Slovenia. Observations were carried out in fi fteen rock faces (Figu-re1), namely Gradišar, Gradišče, Kotečnik, Kozica, Popelova skala, Golava, Ve l iki Slomnik, Pernice, Spodnji Šklendrovec (Figure 2), Kumat, Ravne. Žamboh, Ostrež, Orlek and Preveg (all the mentioned rock faces are situated in the pre-Alpine region (Figure 1). In relevés of the fl ora we focused on herb, shrub and tree species. The fl ora was analysed by phytosociological and chorolo-gical groups and plant life forms. The results of the analyses are presented in Tables 2, 3 and 4. The works of OBERDOR-FER (1979), ELLENBERG (1988), POLDINI (1991) and AESCHIMANN et al. (2004) were of assistance. The localities of plant species are presented by stating the name of the rock face, the quadrant according to the Central European Flora Mapping Scheme, elevation (above sea level), aspect and date of fi nding and by determination of the species in Table 1; the table also states the fl oristic peculiarities and the frequency of the various plant species noticed in the rock faces visited by us. The rock faces in Tab le 1 are listed according to their geographical position from north to south of the eastern part of the Slovene pre-Alpine region visited and of the neighbouring pre-Dinaric region. Ve g etation was studied using the standard Central European method (BRAUN-BLANQUET 1964). When classifying the relevés, methods of classifi cation and ordination were used (PODANI 1993, 1994), i.e. the PCoA– Principal Coordinates Analysis method (Figure 8). The measure of dissimilarity was the complement of the “similarity ratio”. For most names of vascular plants, we referred to the “Mala fl ora Slovenije” (MARTINČIČ et al. 1999); whereas the proper names of geographic locations are from the “Atlas Slovenije” (1996) and the survey map of the Laško area (014-3-2), scale 1 : 25.000. The rock faces visited are located in the montane area between 440 and 900 m a.s.l. in a geographically narrow area. Due to this fact, the precipitation and thermal regimes are quite uniform. This is illustrated by the average yearly precipitation recorded at the precipitation stations in the area concerned: Mozirje (347 m) 1293 mm, Blagovica (410 m) 1298 mm, Slatno-Turje (550 m) 1286 mm, Trbovlje (300 m) 1202 mm, Dole pri Litiji (697 m) 1218 mm and Podkum (770 m) 1126 mm (according to data collected by KOŠIR (1979, pp. 50-52), which amounts to an average of 1237 mm of precipitation at a low “coeffi cient of variation” (CV = 5 %). Data on average yearly temperature are scarce, since only data for the weather station Čemšenik (315 m) is available: 10.3 0 C. We presume that in the area concerned there are no substantial variations in this parameter. The parent material of the rock faces mentioned mostly consists of predominantly Triassic dolomites, partly of Jurassic and Triassic limestone and in one case of keratophyre (Ladinian) (BUSER 1977, PREMRU 1980). Based on the fi ndings of the entire investigation, the following can be established: In the fi fteen rock faces, we noted 230 different plant species. The number of various plants in rock faces, which varies signifi cantly, generally increases with the decrease of their frequency. Only two plant species were noticed in all fi f teen rock faces – Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus. Relatively the most frequent are also the following species: Genista januensis, Sesleria caerulea ssp. calcaria, Chama- 58 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81 ecytisus hirsutus, Globularia cordifolia, Erica carnea and Vin cetoxicum hirundinaria. With the exception of Golava, Ve l iki Slomnik and Šklen-drovec, all the rock faces have their fl oristic peculiarities (see Ta b le 1). Specifi c to the rock faces of Gradišek (keratophyre) are Castanea sativa, Asplenium septentrionale, Sorbus tormina-lis, Genista pilosa, Loranthus europaeus a. o., to screes under Kumat mountain Chamaenerion palustre, to rock faces of Kotečnik Asparagus offi cinalis and Polygala amara, to Žam-boh Carex sempervirens, Carduus crassifolius ssp. glaucus and Campanula thyrsoides ssp. carniolica, to Kozica Saxifra-ga crustata and Orchys mascula, to Orlek Daphne cneorum and Chamaecytisus purpureus, to Pernice Schoenus nigricans and Phragmites australis and probably among all visited rock faces the most interesting Alpine species Hieracium villosum in rock faces of Preveški hill. All the mentioned fl oristic peculiarities can be found in new quadrants of the Central European Flora Mapping Scheme. The analyses in Tables 2, 3 and 4 show that the rock faces display a well spread fl ora, which varies extremely ecologically, chorologically and by plant life forms. This variety is brought about by diverse micro-site conditions, shape, varied relief, cover, slope and partly by the sheer dimension of the rock faces, their geographic position and aspect, the history of fl ora as well as by other unidentifi ed factors. Phytosociological, chorological and life forms spectra analysis indicate that the site conditions in rock faces of warm sides are generally more aggravated. Nature itself has made use of the plant species listed in Ta b le 1 for the revegetation of steep rocky roadside slopes on carbonate and non-carbonate parent material in the pre-Alpine region. The vegetational peculiarities of the rock faces are phyto-coenoses of the associations Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae ass. nov., Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae ass. nov. and Campanulo cespitosae-Globularietum cordifo-liae ass. nov. The fi rst association, Arabido alpinae-Saxifragetum pe-traeae, is described on the basis of 15 relevés of micro-phyto-coenoses in the rock faces of Ravne on limestone material and at low altitudes between 470 and 510 m a. s. l. The fl oristic and phytosociological composition of the new association is evident from Ve g etation Table 1. As characteristic species of the association we chose the species Saxifraga petraea and Arabis alpina. The nomenclatural type (holotype) of the new association Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae ass. nov. is the relevé No. 5 in Ve g etation Table 1. Floristically, the association is divided into two variants; the fi rst is var. Geranium robertianum var. nov. (the nomenclatural type (holotype) of the new variant is the relevé No. 14 in Ve g etation Table 1), the second is var. Galeobdolon montanum var. nov. (the nomenclatural type (holotype) of the new variant is the relevé No. 11 in Ve g etation Table 3). The second association, Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae, is described on the basis of 9 relevés of micro-phytocoenoses in the rock faces of Kozica mountain on dolo-mitize-limestone parent material at altitudes between 700 and 900 m a. s. l. The fl oristic and phytosociological composition of the new association is evident from Ve g etation Table 2. As characteristic species of the association we chose the species Saxifraga crustata and Jovibarba hirta. Comparison of our association with similar syntaxon in subalpine belt of the Julian Alps (SURINA 2005) made it evident that our syntaxon belongs to independent association. The nomenclatural type (holotype) of the new association Jovibarbo hirtae-Saxifra-getum crustatae ass. nov. is the relevé No. 1 in Ve g etation Ta ble 2. Ta king into account the ecological conditions and fl oristic composition, the last two associations can generally be clas-sifi ed into the alliance Potentillion caulescentis Br.-Bl. and Br.-Bl. et Jenny 1926, order Potentilletalia caulescentis Br.-Bl. and Br.-Bl. et Jenny 1926, and into the class Asplenietea trichomanis Br.-Bl. and Meier et Br.-Bl. 1934. The third association, Campanulo cespitosae-Globularie-tum cordifoliae, is described on the basis of 26 relevés in the screes between Ostrež and Kumat (Figure 3) mountains on Triassic dolomite parent material and at altitudes between 550 and 700 m a. s. l. The fl oristic and phytosociological composition of the new association is evident from Ve g etation Table 3. As characteristic species of the association we chose the species Globularia cordifolia and Campanula cespitosa. The nomenclatural type (holotype) of the new association Campa-nulo cespitosae-Globularietum cordifoliae ass. nov. and at the same time of the subassociation Campanulo cespitosae-Glo-bularietum cordifoliae erisimetosum sylvestris subass. nov. is the relevé No. 1 in Ve g etation Table 3. Floristically, the association is divided into two sub-associations; the fi rst is Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae erysimetosum sylvestris subass. nov. with the differential species Erysimum sylvestre and Seseli austriaca. Accetto, M.: Nova spoznanja o fl ori in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije 59 The second subassociation is Campanulo cespitosae-Glo-bularietum cordifoliae salicetosum eleagni subass. nov. Its differential species are Salix eleagnos and Biscutella laeviga-ta. The nomenclatural type (holotype) of the new subassocia-tion is the relevé No. 23 in Ve g etation Table 3. Sociological, chorological and biological spectra for both subassociations are evident from Tables 4, 5 and 6. W e provisionally range the association Campanulo cespi-tosae-Globularietum cordifoliae into the alliance Thlaspion rotundifolii, order Thlaspietalia rotundifolii and class Thla-spietea rotundifolii. Owing to the negative attitude of the Ministry of Higher Education, Science and Technology to this kind of studies, we invested our own funds into these investigations. Floristic investigations of the rock faces visited have produced the second overview of the fl ora and partly of the vegetation in rock faces of the mountainous area of the eastern part of the pre-Alpine region of Slovenia. VIRI REFERENCES ACCETTO, M., 1999. Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske. Gozd. vestn., 57, 1: 3-22. ACCETTO, M., 2002. Asociaciji Seslerio kalnikensis-Jovibarbetum hirtae ass. nov. in Seslerio calcariae-Jovibarbetum hirtae ass. nov. v Sloveniji. Zb. gozd. in lesarstva 69: 61-89. ACCETTO, M., 2004. Floristična opazovanja v desetih ostenjih vzhodne polovice predalpskega in deloma preddinarskega sveta Slovenije. Razpreave 4. razr SAZU 45, 2: 5-36. AESCHIMAN, D. / K. LAUBER / D. M. MOSER / J.-P THEURILLAT, 2004. Flora alpina, Bd. 1, 2, 3. Haupt Ve r lag, Berrn, Stuttgart, Wien. AT L AS SLOVENIJE, 2005. Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, četrta, izpopolnjena in razširjena izdaja. BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pfl anzensoziologie. Grundzüge der Ve g etationskunde. Wien, New Yo r k, Springer Ve r lag, 865 s. BUSER, S., 1977. Osnovna geološka karta 1 : 100 000. Tolmač za list Celje, L 33-67. Zvezni geološki zavod Beograd, 72 s. DAKSKOBLER, I., 1999. Gozdna vegetacije Zelenega potoka v dolini Idrije (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 40 (7): 103-194. DAKSKOBLER, I., 2000. Fitocenološka oznaka rastišč endemične vrste Moehringia villosa (Wulfen) Fenzl (Caryophyllaceae). Razprave 4. Razr. SAZU 41 (2): 41-93. ELLENBERG, H., 1988. Ve g etation Ecology of Central Europe. 4. ed., Cambridge University Press, Cambridge, New Yo r k, New Rochelle, Melbourne, Sydney, 731 s. ENGLISCH, T. / VA L ACHOVIČ, M. / MUCINA, L. / GRABHERR, G. / ELLMAUER T., 1993, V: GRABHERR G. / MUCINA, L. 1993. Die Pfl anzengesellschafte Ősterreichs, Te i l II, Natürliche waldfreie Ve g etation, Gustav-Fischer Ve r lag, Jena - Stuttgart - New Yo r k. GRABHERR G. / MUCINA, L. 1993. Die Pfl anzengesellschafte Ősterreichs, Te i l II, Natürliche waldfreie Ve g etation, Gustav-Fischer Ve r lag, Jena - Stuttgart - New Yo r k. KOŠIR, Ž., 1979. Ekološke, fi tocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zb. gozdarstva in lesarstva 17 (1): 1-242. MARTINČIČ, A. / T . WRABER, N. / JOGAN, / V. RAVNIK, / A. PODOBNIK, / B. TURK, / VREŠ, B., 1999. Mala fl ora Slovenije. Te hniška založba Slovenije, 846 s. OBERDORFER, E., 1979: Pfl anzensoziologische Exkursions Flora. Stuttgart, EU Ve r lag, 997 s. PETKOVŠEK, V., 1952. Nekatere nove ali redke rastline na Slovenskem. Biološki vestnik 1: 18-37. PIGNATTI, S., 1953. Introduzione allo studio fi tocenologico della pianura veneta orientale con particolare riguardo alla vegetatione litoranea. Acta. Bot., 28-29, 169 s. PODANI, J., 1993. SYN-TAX-pc. Computer Programs for Multivariate data Analysis in Ecology and Systematics. - Budapest, Scientia Publishing, 104 s. PODANI, J., 1994. Multivariate Data Analysis in Ecology and Systematic. A m ethodological guide to the SYN-TAX 5.0 package. The Hague, SPB Academic Publishing bv., 316 s. POLDINI, L., 1991. Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Ve n ezia Giulia. Inventario fl oristico regionale. Udine, Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitáá di Trieste, 898 s. PREMRU, U., 1980. Osnovna geološka karta 1 : 100 000. Tol mač za list Ljubljana, L 33-66. Zvezni geološki zavod Beograd, 75 s. SURINA, B. 2005. Subalpinska in alpinska vegetacija Krnskega pogorja v Julijskih Alpah. Scopolia (Ljubljana) 57: 1-122. SUTTER, R., 1969. Ein Beitrag zur Kenntnis der Soziologischen Bindung süd-südostalpiner Reliktendemismen. Acta Bot. Croatica, 28, s. 349-365, Zagreb. THEURILLAT, J. P. / D. AESCHIMANN, / P. KÜPFER / R. SPICHIGER, 1994. The higher vegetation units of the Alps. Colloques Phytosociologiques 23 (Large area vegetation surveys), s. 189-239, Bailleul. V A L ACHOVIČ, M. / OTAHELOVA, H. / STANOVA, V . / MAGLOCKY, Š., 1995. Rastlinne spoločestva Slovenska. 1. Pionierska vegetacia. Bratislava, Veda Vydavtelstvo Slovenskej Akademie Vied, 184 s. WRABER, T., 1972. Contributo alle conoscenza della vegetazione pioniera (Asplenietea rupestris e Thlaspietalia rotundifolii) delle Alpi Giulie. Te s i di laurea. Univ. degli Studi di Trieste, 81 s. WRABER, T., 1978. Alpine vegetation der Julischen Alpen. Poroč. Vzhodnoalp.-dinar. dr. preuč. veget. (Mitteil. Ostalpin.-dinar. Ges. Ve g etationsk.) 14: 85-89. WRABER, T., 1999. Saxifragaceae. V: MARTINČIČ et al. 1999. Mala fl ora Slovenije, s. 204-209. Te h niška založba Slovenije, Ljubljana. ZAHVALA ACKNOWLEDGMENTS Za skrben pregled besedila in preglednic ter koristna priporočila se zahvaljujem recenzentoma dr. Igorju Dakskobler-ju, univ. dipl. ing. gozd., in dr. Ladu Kutnarju, univ. dipl. ing. gozd. Za tehnično pomoč pa se zahvaljujem gospodu Urošu Ko-larju z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire v Ljubljani.