Št. 100 V Gorici, v četrtek dne J. septembra 1910. 2^JL. Izhaja trikrat na teden, in sicet t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . » 15 K •*u » • . ™ » . Vs • • „ . . 5 » V Gorici se prodaja "»Soča*'v vseh fobakarhah. *S0ČA" ima- naslednje ferčdne*: priloge: Ob novem letu „Kažipot, po Goriškem. ia Gradiščauokem" in dvakrat v lettr^ozni -ped ze-lezaic, parnikov h poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj *L Odgovorni urednik iti' izdajatelj Ivan Kavčič «y Gorici. __ Telefon i«. 83. - .. .t/rji. ,; Uredništvo . , ,,rL,...j ., - 3.,nahaja. y .Gosposki niicLšjt.7 , , Gorici ,v,, j. nadstrV^ia ]a^gabV se nahaja v.Xjo,sp6ski!uljqi .Št* V/ v , I. nadstr. na, levoL v , .tiskarni. . ; ~ '.Nafpčnino in oglase je "plačati"!T loco 'Gorica. , - ™l ',:J(": l r'-'^-<\ Oglasi in pdslanicft se "računijo po Petit-vrstah,- če'tiskano 1-kral 6;vin., 2-krat 14 -vin., a-krat 12* vin. vsaka.\rsta. VečkjaJ-pp po-< godbi.,Večje črke po ,p/pstom.'. Reklame jn spisi v. uredniškem" delu 30 vin/vrsta. — 'Ža^ofclilftr ih vsebino oglasov 'odklanjamo1 vsako odgovornost.-: '. - -'-. /, IVAM HRIBAR zopet izvoljen za ljubljanskega župana. Izvolitev sprejel V torek zvečer se ju vršila, v mestni vi\ orani \ Ljubljani toh pričakovana soju niibljanskega občinskega svetu >: dnevnim 1 edom: volitev ž \\ p a 11 a. Predsedoval je podžupan dr. Ivan 1 ;ivč a r. * Navzoč' ie -b;l vladni /astt.p-,ik \ladni svetnik Kremenšek; Podžupan je otvori! sejo ter konsta-to\ai navzočnost 2A občinskih svetnikov, seja torej sKlepčua. Pet občinskih svetovalcev, c. kr. uiaJmki. tu bilo navzočih. Dr. Tavčar je prečita! dopis deželne vlade Kranjske, s kuteniu na/.iiuiij;i. da .esar ni potrdil izvolitve lliibaijeve /a hiibijanskega župana. Podžupan dr. Tavčai je prečltal. na [ one točke občinskega volilnega leda, k, se nanašajo na vohte\ ter odtedil vo-,,tev župana. Občinski svetniki mj oddajah svoje ^asovniee med splošno napetostjo p; i . po prvi svoji slovesni zaprisegi za /npana 'Julijanskega, dejal sem \".i:'u ided 'stalim, da ne imejte olvirov do mene ih •¦C pntrpljenj'1 z menoj, ako pridete do spoznanja, da ste se v meni motili in da '.'lojc. delo\ anje kakorkoli škoduje mestu, l/vohl; ste me v Šestič; dokaz, da ste / mano in z mojim dosedanjim županskim delovanjem bili vseskozi zadovoljni, šesta Vaša izvolitev pa - dasi je bila oglasna - n, našla odobritve na najme-rodajuejštm mestu: Njegovo "Veličanstvo ^esar biagoiz\oli!o jej je potrditev odre-č.. Ukianjajoč se Najvišji odločbi moramo vendar imeti pred očmi, da je Njegovo Veličanstvo kot vzoren ustavni vladar izvršilo to. kar mu je nasvetovakr \ lada. \ aša soglasno izražena volja ni :ušla torej odziva pri vladi, katera bi ¦ aiela varovati občinsko avtonomijo. Gotovo Vas je stališče, katero je vlada zavzela, skiajno iznenadilo, zlasti ker /a odklonitev ni navedla nikakih razlo-K°v- .... Res bi vsakdo, ki nima upogleda, v naše razmere, moral soditi, da me je ne-Potrditev potem, ko sem že 14 let župa-»oval. zadeia vsled popolne moje nez-" možiiosti.ali pa,' da imam težka dejanja na vesti. Vi,, cenjeni gospodje tovariši, bili ste nasprotnega prepričanja in zato Me danes v ( sedmič t vsi syoje. glasove' zedimli name. Hvala Vam na tern ueonia-, janeni zaupanju v mojo osebo! >, (Viharne ovacije. Galerija in obč.-svetniki kličejo: živio Hribar. Gromovito ploskanje. Hribar, gmjen od spontanih ovaeij. se pnManja. V- tem hipu začno gospe in gospodične sipati v dvorano sveže lože. Prostoi pred županom je bil hipoma nastlan najlepših 10/,. Obe. svetli.ki so pobirali cvetke ni jih metali pred' llnbaija. Ovacije so trajale več minut.) Izpolniti imam pa tudi dolžnost do Nas. Ker vlada ob nepotrdiivi 111 spregovorila, i/pregovoiiti hočem j a* ob ponovni izvolitvi tet Vam navesti v/*roke, kateie so na Dunaju m v Ljubljani vca-žiiaino\ali. češ, da govore proti potrdi? tAl. .- - Gospod. (JeželiiLmedsedmk kianjski mi je z ^c^prr/narfh^^r^UiM" *dkrit(>-sičnostio. navel petero razh^^v^uunireč. tla meseca, septembra IVDS. po, dogodkil! v Ptuju s svojim vplivom nisem, prepr^čij pisanja slo\. časnikov,, ki je baje-.bilo huj.skajoče; da v dneh Jt\ do JL#septenij bi a nisem stonl s\ oje, dolžnosti; da .seu| se preveč postavljal na poslansko Malij-•šče. pozabljajoč, da kot župan .Statutarni občine vršim tudi dolžnosti- okrajnega gluvjija; da sem to poslednje pozabljal \ občevanju / deželnim -ptedsedstvom, t«j da sem \ seji. občinskega sveta prer čital brzojavko jSlov.ausko .časnikaiskvf ^vuze v v.kateii je bilji_d>es^da '-soldaie-c-k«-, ± . . , Častiti gospodje -ovanši! Casuikar-^k'i poklic mi sicer ni tuj; svoje dm sodeloval sem celo dokaj izdatno na tem polju. \ dobi svojega /upanovanja pa sem ime! tobko važnih m nujnih opravi!«' da sem s ' časnikarstvom bil le- toliko v zvezi, kolikor mi je ¦¦ čafc ptipuščai. da po večerji, večlnornh utrujen in izmučen od pod ne v nega dela vzamem časnike \ roke, da se iz njih '•poučim o dnevnih dogodkih. Član kakega čirsniškega konsoreija nisenr. Radi mi I oste zatorel verjeli, da bi bih v uredništvih za-zrl prav začudene obraze, ko bi se bil prcdrznil v[)livati na pisanje -li*-s to v. Kar se tiče očitka, da ob usodepolnili dneh meseca septembra if)u\S. uiseiii sto-i.l svoje dolžnosti, pripomniti imam le, da sem čine 18. septembra, predno se je jMičclo zboiovanje v ..Mestnem domu Mestnim domom«, hodeč od gruče do giuče in poživljajoč, k mirnemu razidu; mestni policijski straži pa so bila dana stroga naročila preprečiti vsakršne 'demonstracije. Ako je prišlo kljub temu celo do obžalovanja vrednih izgredov, katerih ni mogla preprečiti ne policija, ne orožuištvo' in ne vojaštvo, gotovo,, je,, da bi. jih bi! tem manje preprečil jaz sam. Sicer sem bil'pa v .onih" Vtcsrččiiili dneh noč in dan na nogah, kar vc.nda/ 'dokazu je.,', f|a svojjli dol/upstj ^auenjarjal, ip- ,,Gor. Tiskarna" A. GabrSČek (od6ov. j, Fabčič) tiskA ia aal. wktx:^----------- ' "---------------—': • '¦¦ sem. (.Viharno ploskanje. Klici: Res je! z.ivio Hribar! Zopet ploskanje.) Pi evzdmsi "mandat pofeiaVica' ljttbfitfn-sivega V clrzrrvneni zbor«," nizhihe' se;ču-' stiii gdspouje tovariši, sattiti'po sebi, da" sem moral ta mandat vršiti po svoji liaj-uo:jši Veunosti m vesti'ur brez vseh 6zi-iov na desno ah na levo."Imel sem torej sveto dolžnost osrednji vladi brezobzirno A mu je prisostvoval kot vladni zastpp-iiiK, kar nainitrejšega avancementa;, ven-oar bitimi pa svetoval beležiti izjave go- ¦ vorniKov točneje. wn|..v glavo mi ne prK. de in mi tudi na shodu v KakeKu ni, da bi vzvišeno osebo vladarjevo vlačfl Kdaj v politične vazprave. Vsaj .dooro .vem,.- duv $o' za • odi-oe.De Njegove ¦ ougovonu JNicgu -svetovaic!.. Uir. i avčar:' i ako • jeU ln( i odkrivati vse, kar se mi je zdelo kvarno ' telKsein.-govonl ter skušal-dokazat;,, da v upravi m zahtevati'od nje izpolnitev j uemjo>Ur.*a.Yi kvarno poiitjM ;waky .(Js.a , uomttii tuko dame* .da. mora eej.o,>;i;e,©sa.c;jl vseli v zakonili utemeljenin' teženj svojih voulcev. U'ioskanje, knei: Tako je! Bra-\o, biavoj. Zahtevati od mene, da zato. ker sem obenem župan m okrajni glavar višini poslanski švrj mandat manje vestno, zdi se 1111 vendar da ue rečem* aiugega nekam čudno. bicei Vas pazagotavljam, častiti gospodje tovariši, da nisem nikdar pozabljal, da visim tudi dolžnosti okrajnega giavaija. Zato je moje iiradovanju v "stVa-leh prenesenega delokroga bilo' točno in hitro; moje pismeno..in ustno' občevanje s c. kt. dežeuio vlado'in e. 'kr.' deželnim piedsedstvom vedno dostojno m spoštljivo. Nečesar pa pri tem nisem pozabil. Tega namreč, da sem do oblasti okrajnega glavarja prišel ite po imenovanju, temveč kot svobodnovoljeni župan svobodnega meščanstva. (Gromoviti živio - klicij dvorana odmeva od navdušenega'' ploskanja. Klici z galenje: >>\)ix', svobodno voljeni župan svobodnega' meščanstva!« Zjvio Hribar. Ploskanje in .ovacije'trajajo \ eč minut.) T6 me je navdajalo" s ponosom m pa z zavestjo, da s.e"iJlbj" položaj i^iiiiprotij^^litiC-iiiiijiu dež/eliiemu"oblastvu (ye.iidai -le, .ne, more presojati ravno takoj ko položaj' (isutfih deželnih glavarjev y - - nut.Ju; gotovi mediia-. -rodni .hujskači, katenti namen je iilov-aiiei,. avstrijske očrniti- kot di-žavj.iipvarejijtjok': Jement. Pravzaprav so pa le*ti hujskači državi neva/en eleii^u in naiyečjega pbžalovajija je vredno, dajiui mcrpdajni politični-kiogi sploh dajo posluha. --(Dr, MajaroiK-Da, tako je!)>Kar se mojega avstrijskega patri; 4izma tiče, lahko zagotovim, da me v njem njkdo oijih, .ki Vodijo vaisti naše državne politik«, . ne piekaša. (Viharno odobravanje in, ploska-' nje.-Klici:-Živio Hribar!) Ko bi se vsak državljan mogel ponašati s takim v glo* bokeni srčnem . piepričanju temelječim patrijotizniom, lahko bi bila (držaya mirna in na to ponosna. (Ploskanje. Dr. 5vi-^eIj:\jii'.srcQna!), '' . ;,i'i" ;" toda.ta putrijotižein mi nikakor ne brani imeti budno oko./a Vše.pojaVcl; v velikem slovanskem svetu iii glede, na Iviilturno misijo, katera Slovanov ,b.rez_ dvojbeuo čaka, stiemiti pq koljkor jnp-"joee, tesneni kulturnem, .zbližanju. Tposa-iuezpih jslovanskili' harpjdovj.j.ČVihariia, o-liobravaiijc^' Klici":" Tako ie!) Si.cer 'pa Snoj' podaiiiški razum nikakpi: iie ' more ume vati, zakaj se avstrijskim Slovanom zlo štejejo izleti na Rusko. Mi.živTpio .vsebino, je jasno, ko beli dan, da se tu J11 >> to državo v miru in kakor priča'' pri- kaj takega more" navajati za razlog iiioje nepotrditve', dokazuje le, v kako nezdravih, političnih razmerah'živimo. , , Navajali so se pa, častiti gospodje tovariši, razlogi za "mojo nepotrditcv"od' 'še hierodajnejših činiteljev, od Njegove L.kseelencp gospoda ministerskega predsednika in od Njegove.I'tksce!ence gosp.. ministra za notranje stvari in sicer delo-' • ma meni .samemu, deloma predsedstvu ^ Zveze južnih"-Slovanov«. iKeli..LaiiJpgQy 1 je .četvero: da seiii Tmiinizoval ^nekatpe 4| baje bojkotue članke; da sem nV.nek^efp "sliodu nji Rakeku se,^razi^',si"diJ/, cesar .plava v "neniskehi j por ju.^ vcla |cm p,b^y4l [v Petrograd k nQvosrovajiskim'posvčto-•vaiijeni ih da s,ein zaradi!,dogodkov' diiOj 20. septembra 19(58. imel'govor, proti vojaštvu. ',. . . . . .. Kar se, prvega očitka tiče bodi pri-'pomnjeno,, da se irjo^e nanašati le , iva [komiskovaue" članke" .'»Slov. Naroda« "o ¦kranjsKi hranilnici. "linunizoval sem doti-.čne članke zato, da v""državnem zboru dokažem, kaj vse se pri -nas konfiskuje. (Klici: Tako je! To je bilo rodoljubno delo.) Nekateri teh člankov niso obsezali namreč'nič dr.ugega, ko nabrajanje golih d,ejštc'yft[ In vendar .«0' bili' koniiskoyani; |- do.čiin se nemški listi ne" konfiskujejo,- naj "še tako divjajo protfSIovanom in naj še ' tako veheinenino poživljajo na bojkot * Pji-oti" njihv .i(* ,t..... ' ,.- t ..,.*., ".,Glede' .shoda na-.TRakoku priponiinjam, >sična hapitnica ;Ci\rja Nikolaja Aloksan-tlioviča, izrečena na. svečanem obedu v Carskem selu povodom SUdesetega. rojstnega dneva Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L, tudi v prijateljstvu. Zgodovina nam priča, da ste naša jin ruska armada o svetovno važnih dogodkih .vedno kooperovali. (Dr. Tavčar: Tako fe!) in med nami še žive ljudje, ki se spominjajo dogodkov leta 1849.,-v ka-.toremje ruski car ukrotil, ma^iars|(L-re-; ibele ter tako .rešil našeinu GČstijfji^&gr--sko. (Odobravanje in hrupno ploskanje). ¦" Končno se mi očita; da sem-govoiil ;'govor proti Vojaštvu. Brskal "sem v.'^V6-'jjem spontinu. O' lisodepolnih septe'mb"er-Jskih 'dogodkih leta 1908. takega, govora .govofiT nisem; Dašvmi je srce bilo polno gbrjupa paradi žrtev,^rtterr ste nedolžno ,priš!i ob življenje, vendar" sem' se""prevladoval in "vse moje' ennncijacije iz"6ne rdobc nimajo ničesar takega;"nad čimer bi se vojaški krogi izpodtikati zamogli. .(Dr. Tavčar-: fstina!) Kdaj sem torč:'oni ;gbvor govoril? -Govoril sem ga, častiti' gospodje'-tovariši, v državiiem zbdrirtine ,16.- marca 1909. Povejte.-mi;* ali mi jVkot ^poslafica': mesta Ljubljane" -vzpričo^falkTri • ..dogodkov bilo mogoče molčati?' :(Po \samni obč. -svet. se- dvi^^io ,in. kličejo: iNe. ne, ni bilo mogoče!; .c in >ne; kajti ,^če bi bil tq. storil, bil bi podoben muta-rstemu psu. Mesto pa, da bi vlada livaže-va!a bila moje pritožbe, mesto da bi zla- 'da želim 'M^^P^^^^^^1^ ! sti lv' *rc" .v*?^.^ strokovno mnenje vi- sokega avstrijskega vojaškega dostojanstvenika, katero sem v svojem govoru dobesedno navet, očita mi ta govor ter ga navaja za zapreko potrditvi moje županske izvolitve In konstruira 'iz njega neko * mojo rnržnjo do vojaštva. I ti ljubi bog! Jaz bi mrzil yojaštvo! Jaz, ki sem vedno vstrajno defoval 2a pomnožitev ljubljanske posadke; (Klici: Res je!) ki sem si prizadeval dobiti v Ljubljano kor-no poveljstvo >n kadetno.šolo; ki sem zidal vojašnice in dopolnilne zgradbe k njim; ki sem do konca dovel transakcijo glede novega vojaškega preskrbovali-šča; ki.sem občinskemu svetu priporočal izpolnitev' vsake želje vojne uprave, tako, da ste včasih, častiti gospodje tovariši* že pomenljivo zmajevali z glavami. (Obč. svetniki kličejo: To je resnica!) Jaz naj bi bil sovražnik vojaštva, ki sem poskrbel, da je vojaški urad v tako vzornem^ ladi od vojaških, oblastnij poli valjtjfi^Tedu, kaker pri malokateri drugi statutarni občini; jaz, ki sem zaradiŠe^vtečje natančnosti otMočil ta urad od ostale- mestne uprave, ustvaril zanj posebni vJožnl zapisnik s posebno regk si.aturo ter mu odkazal lastne od ostalih mestnih uradov popolnoma ločene uradne prostore v »Mestnem domu«? Toda# gospoda moja! Stvar je naravnost gorostasna. Očitano intunlzova-nje člankov »Slov. Naroda« izvršilo seje v parlamentu; govor, nad katerim se Iz-podtikajo, govoril sem v parlamentu. In obe očitanji Izvirate iz ministrstva! Mi-nlsterstvo torej ti dve parlamentarni akciji (Klica: Da, prav to je nezaslišano!) jemlje za povod, da me kaznuje! Vprašani Vas: kje živimo? Vsaj menda vendar nismo v Perziji; kajti v Turčiji bi kaj takega mogoče ne bilo! (Silno ploskanje, obč. svetniki kličejo: Tako je!) To ravnanje vlade ja pa tudi v direktnem nasprotju z določbo drugega odstavka § 16. zakona z dne 21. decemb; 1867, drž. zak. št. 141, ki se glasi: »Članov državnega zbora ne more se zaradi njih/>/ega glasovanja, kadar izvršujejo svoj poklic, nikdar, zaradi izjav, ki so jih storili v tem poklicu, pa le pred zbornico, (Obč. svetniki in gaierija vihamo ploskajo m kličejo: Tako je!) kateri pripadajo, poklicati k odgovornosti.« Častiti gospodje tovariši! Vi torej vidite, kako umetno so prikrojili vzroke za mojo nepotrditev. Tolaži me pri tem, da mi stvarno ničesar očitati ne morejo, temveč, da mojo upravo celo hvalijo. — Vsaj sem. pa res upravo mesta zapustil po zaslugi svojih dolžnosti vseskozi za-vedajočega se uradništva — v popolnem redu; mestne finance so skonsolidovane. Žal mi je bito le tega, da so me pognali od dela ravno letos, ko mestna občina zida na vseh koncih in krajih, kakor še ni irikdar doslej. (Dr. Tavčar: Res je!) Tolaži me pa pri tem zavest, da mene ne zadene krivda, "iko bode stvar trpela. Vam, gospodje tovariši, pa na sijajnem zopet mi izkazanem zaupanju iskrena zahvala. Pri teh-besedah so zagrmeli navdušenj klici: Živio župan Hribar in grbmovifp ploskanje je odmevalo po dvorani. Župan je moral svoj govor prekiniti. Ko so se ovacije nekoliko polegle, je župan nadaljeval s povzdignenim glasom: Žalil bi Vas, ko bi vzpričo temu zaupanju Vašemu klicu ne sledil. Izjavljam zatorej, da izvolitev, ako zadobt Najvišje potrjenje, sprejmem.« Ko je |upan izgovoril te besede, je zašumeio po dvorani viharju enako. — Občinski svetniki so se dvignili s sedežev, ploskali in klicali: Živio župan Hribar. Z galerije so grmeli urnebesni živio-klici, vse je ploskalo, dame so mahale z robci, gospodje pa so dvigali 'dobuke, ploskali in navdušeno klicali živio. Trajalo je več minut, predno so ponehale o-vacije. Občinski svetnik dr. Ivan Oražen je izročil nujni predlog, ki se glasi: Slavni občinski svet skleni, da se Gosposko ulico v priznanje zaslug, ki si jih je župan pridobil za mesto* prekrsti v Ivan Hribarjevo ulico. Sprejeto z velikim navdušenjem. Podžupan zaključi sejo. Pred mestno hišo se je bilo nabralo že pred sejo obilo občinstva, bilo ga je tudi med sejo na stotine, dasi je policija razganjala ljudi, kar Je mogla. Ko se je prikazal občinstvu župan Hribar, so zaorili naudušeni »živio«-kHci, dame so mahale z robci, gospodje so snemali, klobuke. Množica je spremljala Hribarja ter mn priredila ovacije. Na Frančiškanskem mostu so jej zastopili pot redarji, *na kar se je množica mirno razšla. Kje se dobro je? Xjorfwjo prtPt/tto prijtrartjafi Mmmš P9***9f9. JM»fe* knjiga vsakomur š*- sfonjjHMfa Prvm kranjska hearn* Ush* nin *K. 8!sHi*i. Kferikalfli ^i^i sleparji ia iioroškm odkrit je velikanski škandal! — Zaprli so v Celovcu monsignora Kavser-ja, monsignor VVelss pa je zbežal. Izdana je za njim tkalnica In zaporno povelje! Stvar je ta-le: Klerikalna centralna blagajna poljedelskih zadrug na Koroškem — katere podpredsednik je znani Slov. koroški klerikalec msgr. Podgorc — je posodila bankrotni klerikalni iirmi Palese in Kayser okoli dva miljona kron ter jih intabulirala na zadnjem mestu. Ta lahko-miseljna in naravnost pogubna špekulacija še ni zadoščala. Koroška centralna blagajna si je izposodila od nižjeavstrijske zadružne centralne blagajne na Dunaju večje svbte denarja, katerega pa seveda ni vrnila. — Vsled tega je omenjena nižfeavstrijska centralna blagajna vložila menično tožbo" radi 111.832 K 78 v m sicer zoper: 1. klerikalno centralno blagajno poljedelskih zadrug na Koroškem; 2. benediktinski, olivetanski samostan; 3. društvo sv. Jožefa in 4. zoper knezoškofa dr. Josipa Kalina. Kakor se iz te tožbe vidi, so jako zamotane denarne operacije klerikalnih denarnih zavodov. Vse te mahinacije vzbujajo med člani centralne blagajne misel, -da je njihov denar v nevarnosti. Vsled tega zahtevajo kmetje svoj denar nazaj. Ni izključno, da začne velik run na to centralno blagajno. Nastal je strahovit polom in kmetje bodo izgubili miljone. Utika4i so svoj denar v to katoliško organizacijo v nadi, da jim bo donašala največje obresti, toda prevarani so; ne«bo ne obresti ne kapitala. Monsignora Kayserja so imenovali »očeta sirot«, monsignor Weiss, ki je pobegnil, je bil pa ravnatelj katoliške tiskarne, bivši dežeM poslanec, bil je voditelj klerikalcev. Monsignor Kayser je beračil okoli za »kruh sv; Antona«, to je kruh za sirote. Nabral je mnogo denarja, s katerim se je spuščal v kupcijske špekulacije, namesto da bi ga bil porabil za sirote. — Združil se je z Lahom Palese ter ustanovil celo vrsto (podjetij. Imela sta kupčijo z lesom,- pivovarno, hotel sta imela in pa premogokop: Kavser in Palese nista imela svojega denarja, zato sta začela s tujim denarjem, nabranim v dobrodelni namen. Ker ta denar, ni zadoščal, sta iskala posojila ter delata dolgove, kje in kar sta mogla, tako da se je vedno kazalo, da mislita le na goljufijo. Dobila sta pomočnika v osebi monsignora Weissa, ravnatelja zveze5 klerikalnih -posojilnic; z denarjem kmet-skega ljudstva se je začel udeleževati sleparij svojega tovariša Kavserja. Kayser in Palese sta kupila vse svoje, nepremičnine brez denarja skoro; o-stala sta dplžna, na posestva pa sta najela posojila. 4 milijone je že bilo dolga, oa je Wetes vendar še posodil 1,900.000 K, m sicer je intabulirana ta svota na zadnjem mestu. Denar je vzel iz zveze klerikalnih posojilnic. Čisto natanko je moral vedeti, da je denar izgubljen. Najbrže je dobil par tisočakov provizije. Načelstvo ni seveda vedelo nič o. posojilu. Tako samooblastno delajo nuiici po katoliških denarnih za-ivodih. Kayser in Palese sta pa "dala vsak svoja brata, ki nimata nič, lintabulirati in pa katoliško tiskarno, da bi tako kar mogoče ociganila svoje upnike. Zapletli so tudi škofa Kalina v to reč. Sprejel Je neka jamstva, neke menice je podpisal. Da bi ga rešili, je moral sedaj »znoreti« in pod kuratelo ga postavijo..... Ta polom je strahovit udarec za Koroško deželo. Kaj vse uganjajo pod plaščem vere! — Ljudje božji, tu vidite, koliko se sme zaupati klerikalcem! Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv, Cirila In Metoda so nabrali balincarji pri Gorjancu na Komu K 4.40. Iz ajdovskega okraja. Preteklo nedeljo je ustanovil v Ajdovščini dobri Lojzek »Orla« s pomočjo zloglasnega zaljubljenega patra Bona-ventura. Oinijivo je bilo gledati m poslušati, kako je zadnjeimenovani razlagal zbranim po večini otrokom in radovednim »liberalcem« (katerim seveda ni bilo dovoljeno biti navzočim pri glavnem aktu »upisovanje članov«) »telovadno teo^ rijo« z zabavljanjem »črez te irdamane liberalce« in živinske načelnike in voditelje Sokolstva. Posebno lepo je bilo, ko je navduševabio vskliknil, naj »Orli« dvigajo svoja »krila« visoko v sinje višave, na kar se je vse zakrohotalo z gromkim smehom, Češ, kako naj dvigajo krila, ko imajo vendar hlače. Burni. (Mogoče si je mislil pri tem druga krila, katera ga navadno zelo mikajo). Pri vpisovanju so nabrali celih pet »junakov« in — liberalna trdnjava Ajdovščina je padla,.....Samostanskemu zaljubljencu svetujemo, naj si nekoliko skrajša svoj umazani jezik pri rajši psovk na neljube mu osebe, da mu ga kdo drugi ne bode malo »pošlatal«. Domače vesti Ivan Hribar je bil torej, kakor poročamo na uvodnem mestu, zopet izvoljen za župana in izvolitev je sprejel. To smo (pričakovali in to se je zgodilo. Mnogo je bilo ugibanja, kaj bo, mnogo preveč besed po listih, nasvetov, dobrih in slabih ni manjkalo; mi se nismo hoteli utikati tu vmes, ker smo bili tega prepričanja, da po nepotrditvi je le ena pot odprta: ta pot, da se Hribarja zopet izvoli za župana ter da sprejme izvolitev. Mestni svet ljubljanski si je bil docela svest svoje naloge in rešil jo je tako, kakor smo pričakovali. Zato vsa čast ljubljanskemu mestnemu svetu! Po njem so govorili mestni volilci ljubljanski, po njem je govoril slovenski narod, po njem je govorilo v-sled nepotrditve zadeto slovanstvo. Vseh oči so bile uprte na Ljubljano, vse je govorilo o Ljubljani, vse .pričakovalo, kaj bo, in iprišlo je to, kar mora vsakdo, ki ima srce na pravem mestu, pozdraviti z veseljem: Hribar je zopet izvoljen za župana, soglasno izvoljen! Z velikim zadovoljstvom, z zadoščenjem, z veseljem so sprejeli goriški Slovenci na znanje zopet-no izvolitev Hribarja za ljubljanskega župana; živio Hribar! so vskliknili, ko so culi zajedno, da je Hribar izvolitev tudi vsprejel. To je moško! — Pozdrav iz Goriške vrlemu sinu slov. naroda, uzor-nemu županu, značajnemu možu Ivanu Hribarju! Pozdrav pa tudi ljubljanskemu Občinskemu svetu, ki je tako možato nastopil, varujoč svojega odličnega člana in veljavo občinske avtonomije! Oblaki strahovanja, intrige, so se podili okrog mestnega sveta ljubljanskega, ali ta se ni oziral ne na levo ne .na desno, marveč vedel, v .polni meri, kaj je njegova dolžnost. To dolžnost je izpolnil v najlepši meri v čast slovenskega imena! Slava! Tako govori mož! — Hribar je imel krasen govor v seji ljubljanskega mestnega sveta v torek po soglasni izvolitvi za župana. Krepko, odločno, brez razburjenosti, brez strahu, je pobil s silo skupaj zbite pomisleke radi nepotrditve. Naši Čitatelji naj le pazljivo čitajo govor Župana Hribarja pa bodo videli, kako so privlekli v kranjskem deželnem predsedstvu in v ministerstvih pred se s težavo očitke, ki naj služijo v to, da ne more biti potrjen za župana taks mož, kakoršen je Hribar. Tako nič vrednih vzrokov za kako nepotrditev avstrijska vlada najbrže še ni navedla. Dal pa jej je Hribar tudi primeren odgovor. Tako govori mož Čiste vesti, katerega preganjajo v glavnem zato, ker nočejo na raznih visokih mestih, da bi stal v ospredju ter bil med voditelji našega naroda mož čutečega slovenskega srca!-------Padale so njegove besede, polne resnice, na očitke od imenovanih faktorjev skupaj stlačene in ti očitki so se drobili ter razdrobili v prah... ljubljanski občinski svet - razpa&an. Podžupan dr. Ivan Tavčar je dobil od kranjskega deželnega predsedstva ta*k dekret: V seji občinskega sveta dne 30. avg. t. L Izvolil se je županom stolnega mesta Ljubljanskega gospod občinski svetovalec Ivan Hribar, vkljub temu, da volitev Imenovanega za župana v seji dne 3. maja 1.1, ni dobila Najvišjega potrjenja. Razpuščam zategadelj na podlagi § 87. postave z dne 5. avgu^a 1887. št. 22. dež. zak. občinski svet ljubljanski. Zoper to odredbo, vsled katere nehajo posli vseh članov občinskega sveta, pristoji občinskemu svetu pritožba na c. kr. miitistersrvo za notranje stvari. Morebitna pritožba nima odložilne moči in bi se morala vložiti tekom 4 tednov pri deželni vladi. Občinski svet se sme le še enkrat zbrati v ta namen, da sklepa o prizivu, katerega bi morebiti vložil. Nadaljne odredbe za začasno oskrbovanje občinskih opravil bodo sledile. C. kr. deželni predsednik Schwarz. Boj proti narodno-napredni stranki 1 — »Vossisehe Zeitung« piše o »demonstraciji poslanca Hribarja in občinskega sveta ljubljanskega proti cesarjevi osebi«; potem pa pravi, da bo vlada sedaj z železno pestjo nastopala proti narodno-napredni stranki. Prvi korak na tem potu je imenovanie Laschana za vladnega komisarja. Laschan je znan kot eden najbolj prononsiranih nemško -. nacijonaltiih vladnih uradnikov, zato bodo Slovenci čutili to imenovanje kot udarec s kolom po obrazu (»Keulenschiag«).« Krščansko-socialna »Reichspost« ¦če-brnja, da je zopčtna izvolitev Hribarja demonstracija proti cesarju! »Vaterland« pa pravi, da je morala vlada varovati avtoriteto ter se postaviti na Sclnvarzo-vo stališče! — Razni slovanski listi pozdravljajo zopetno izvolitev; razpust mestnega sveta ljubljanskega pa obsoja vsak čuteč Slovan. »Slov. Narod« piše: »Kakor pa je že preteklo soboto namigaval »Slovenec«, ki je notorično v najintimnejših zvezah z baronom Schwarzotn, in kakor se splošno govori, bo imenovan za vladnega komisarja vladni svetnik pl. Laschan. -Ako se uvažuje, da je ta Las*han tisti vladni uradnik, ki je pred leti sodnemu slugi, ki mu je prinesel slovensko povabilo pred sodišče, to povabilo raztrgal na kosce in mu ga vrgel pred noge, potem se pač lahko sklepa, kaj se namerava z Laschanovim imenovanjem in kako bo le-ta vodil občinske posle. Toda, nai bo imenovan za'vladnega komisarja že ta ali oni, eno je gotovo in nepobito, da ne bo nihče stri odporne sila ljubljanskega slovenskega prebivalstva in da bo izšla narodno-napredna stranka iz tega ji usilfenega boja jačja, kakor je bila kdaj preje. Res je, da je borba, ki jo mora izvo-jevati, težka in naporna, toda voditi mora k uspehu, ker je na strani narodno-napredne stranke pravica, ker so na njeni strani simpatije vse poštene slovenske javnosti, celokupnega Slovanstva in vsega kulturnega sveta!« Mestni svet ljubljanski je imel včeraj popoldne svojo zadnjo sejo, v kateri je sklenil, da ne vloži rekurza proti razpustu, ker je očividno, da bi bil vsak rekurz proti razpustitvi mestnega sveta ljubljanskega brezuspešen. Sklep so sporočili nemudoma deželni vladi. Začetek šolskega leta na tukajšnji c. kr. gimnaziji. — Upis učencev v I. razred bo 1 5, s e p t e m b r a, in sicer onih, ki so napravili vsprejemni ipit v juniju ali k\ pridejo iz pripravljalnega razreda. Dnč 1 o. septembra bodo vsprejemni izpiti za prvi razred od 8. ure zjutraj naprej. Dnč 16. In 17. septembra se vpisujejo učenci, ki že pripadajo zavodu; tu dva dneva bodo tudi ponavljalni in naknadni izpiti. Maša bo." 19., 21. "začne redni poduk. Slovanski gostje v Gorici. — V Gorico sta prišla z Bleda, kjer sta. bila ndkaj., dnij, češki državni poslanec.g. Antonin Kalina in njegova soprogu. Dobro do-šla! . : J. narodno-radikalnl zaupni sestanek se -bo^rf§fl--^Lfr18ti#&& Mestnega domu v dneh 6., -7. hi 8. sept. 1910. s sledečim sporedom: dne 5* sept.:. zborujejo programatični odseki- posameznih društev. — Dne 6. sept.-: obVsi* za*1 četek' sestanka in • vototev iptfedsedstva/-Nato slede referati. Tov. R. Krivic: Ver-^j sko vprašanje. Tov. Fr. Šlrbarr 'Narodnostno vprašanje. Tov. Agncletto** Gospodarsko vprašanje. — Dne 7. sept.:-tov. Jak. Uratnik: Socijalno .'vprašanje.-Tov. Cernič: Politično- vprašanje. Tov. Semrov: Organizacija. — Dne S.-sepu zaključno zborovanje ;jin tprebraiik'; pejlo-ltuij. Sestanek »se^vi-Si pt> $"2 !u'.vieOT-^e /učne vediio ob l \o! popofdne * -'• ¦* Vsak pristaš nar.Vad/sfruje'nJT) smatra sestanek za o b v e z e n. 5? a p* r eiio*'*] C i š č a je p'r c s k rbl j c n o. Vabila v>/.\-loma legitimacije se dijakom'tie pošiljajo, ampak se'oV.be "do 5. septembra'vsak flun {.J 1(>~-1I v prostorih ak;td. ier. društva P ros vet a«. Vsa pojasnila daje i Pripravljalni od-bor za I. nar. rad. zaupni sestanek«, Ljubljana, Mestni dom. Za p/ovizoričiiega učitelja v Solkanu ic imenovan Albin Stritar, doslej tici-lelj na ljudski šoli v Postojni. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori bode vpisovanje dne PA,sept. cd 9—\2< ure dop. in od 3—5 popoldne. I'čenči, ki so dovršili ljudsko šolo., nui-sCan.sko šolo ali vsaj 1. razred srednjih sol / dobrim vspehom naj prineso seboj Krstni list, zdravniški) spričevalo in zadnje šolsko spričevalo. Revnejši učenci naj si preskrbe tudi uho/ni list. Vojaki in planinske rože,, i/ Voič: \ pondeljek 29. pret. m. nas je razburil prizor, ki dokumentira med drugim vra-vi vaudalizem na planinah. Približno JO vojakov s častnikom ita čelu je prišlo« v vas s planinskimi palicami, brez pušek in drugega orožja, -- obloženi v taki meri s planinkami, da se je zgražal vsak mimoidoči. Palice so imeli po en meter v dolgosti ovite s Šopi planink, enake šope so imeii okoli kap in najbrze še večje množine v nahrbtnikih. Števila ne pretiravamo, če štejemo v tisoče. Kaj naj k temu reče omikan človok?...... Planinska društva vseh narodnosti poživljajo občinstvo in člane leto /a letom, naj ne niči jo alpske flore, v nekaterih deželah so zakoni v varstvo planinskih cvetic, in domači kakor turisti se ravnalo po pozivih, ki so za omikanca že itak odveč. V naših krajih jt: še mnogo planink. toda opaža se že. da jih je leto za letom manj. Nemalo so tega krivi vojaki, dalje pa tudi še < planinci«,'ki greJo redno v gotovem času na planine hičit najne/.nejši kras naših gora. Poživljamo planinska društva, da intervenirajo brezobzirno v interesu planinske flore, onemu ponosnemu oddelku pa zapišemo za enkrat v album, da je to m tako počenjanje po planinah prava AlpenschustereU. — P ' a n i n e c. Povišanje deželnih dokiad na Kranjskem. - - Se v tem meseci; bo sklican tudi kranjski deželni zbor. Kranjci tega zasedanja ne bodo posebno veseli, kajti v razpravo pride predlog deželnega odbora, da se zvišajo deželne doklade od 40/,J na 70';. Ubogi ljudje so mislili, da se bosta cedila med in mleko po kranjski deželi ter da bo vedno manj davkov. Klerikalci so svoj čas kričali, da hberalci le višajo davke in namigavali so, da oni jih znižajo, kakor hitro pridejo na krmilo. Tako kričanje se je maščevalo nad klerikalci; sedaj so klerikalci tisti, ki višajo deželne doklade! No. pa po tej poti že spozna »počasi kranjsko ljudstvo katoliške gospodarje v deželni palači! Tveščilo Je v Gor. Vrtojbi v hišo kolona K. Pelosa. Ogenj je uničil hišo, hlev, orodje, pohištvo, seno itd. ter napravil veliko škodo. Javni ples se vrši v Renčah v nedeljo, dne 4. t. m. in pondeljek dne 5. t. m. Začetek ob 3l/2 uri pop. Listnica. Raznim gj^. dopi$nil$jpm' Deloma prihodnjič, deloma porabimo**--** vPjim,« doslej dopise. . J_ Telovadno društvo »Sokol« v Ajdov-*)k ščini priredi dne-8:,sep. 1.1. svojo vsako---Ifitnp^veselico 'zjavno'-telovadbo, pri kan teri bodo sodelovala tudi nekatera druga bratska" društva. Vsp&rcd'. se, objav^pjno«* Vočasno. Na zdar! <•'¦-; ¦ ¦'--V-aU. Telovadno društvo »Sokol« v. Črni-čah priredi-.v nedeljo dne.4. t/m., .»svojo,, letno veselico. Navsporedu je orodna/lV lovadba, skupim' in ples. Okoličansko mladino' in vse .prjjateJJe sokojstva .vabimo k tej i>rireditvf:;^ai vidi naša mladina, .katera ni še organizirana v~ sokolstvu, vzorne vaje naših Cto^drtH^MelovacfcJjv. kateri nastopijo, naj yidi, kaj.se v$e jghko doseže, z. vztrajnostjo in. marljiviit)(|ubj-, skevanjem .telovadnice. »Na,.zdar«! .',".„' . ' ¦'' •" ' '*¦ '. ;/ • - ¦< . (Odbori;" Madfidir so izdali letake, v katerih'na- Št. 184. ; Soriška kolesarska zveza, Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi v nedeljo Iflostar- ¦ j^mstvenikov. Obed je pričalo spretnosti i in Izurjenost fki' so jo gojerike v- tem kratkem času pridobile v kuhinjski ufne- ¦ i tjnosti. Zato jii-bilaobčn-i sodba o uspe-]¦ lnh tečaja jako ugodna in se:je izraz-ila \ vsestranska želja, da »Društvo slov. učiteljic« nadaljuje v- prihodnjih počitnicah to započeto delo; ¦ -> Udeležila se je tega tečaj« tudi jedua Učiteljica z Goriškega. » '•" Odprava davka na kolesa« '•— Ogrski trgovci šivalnih strojev in koles so na budapeštanski magistrat vložili prošnjo, da bi se odpravil davek na kolesu. Svojo prošnjo utemeljujejo s tem, da je popolnoma neopravičeno, da se mora od koles •plačevati davek, dočim vozovi niso ob-dačeui. V svoji inošnji navajajo tudi, da še dandanes kolo že zelo malo, ali pa ploh nič ne rabi v športne, ampak veči-(lOtna samo v službene namene. i~.------------ dtife Podpisani kralj', civilni stanovski urad naznanja; da stopita"-v zakon L 1. pudai* Josip Komite, stanujoč v Gladbecku, Theodorstrasse 24, sin poljedelca Josipa •Komac-a iz Bovca, in njegove • ppkojne žene/Ane, rojene Kravanja, stanujoč v; Bovcu, okraj Tolinin; - •"'«-¦. :¦':• 2. iii Inšiia 6slii'lniica Marija Eli-zalieta Wartseh«*is '-stanujoča: v GladBe-cku;:'The'odorSlrasš-e'24, hči delavke Eliza-*'-bete ,WartS(:r.er, -slajiujoCe; v Si. Janžu-' (Av- •' sirija). -~JTa bkijc Ve razglasi" v. občinah ' Gladbeck' ,ih v' Lo^u, v zadnjem slučaju pbtom^fiisia^pSoai".: ''''"¦''",.' '-. ":* r , ^"ATorebihfe :zšdfzke' tegaaž'akona" JffaViti' podpisanemu uradu v 'teku 14 dnijJ ; GtADBEČKVdne^Uvgusta 1910.^' Uradnik kralj, civilnega stanovskega urada: { '"'.,. Labs, i. r; • Dr: B. Razne vesti. Zunanja ministra, italijanski San Giu-hano in avstrijski /Vcrental sfa odšla P<> »•estanku v S.)liUrgraJu v Išl. kjer je bil San (iiuiiano sprejet prt cesarju v avdi-jenci. Glede .-unanje politike vladajo baje najboljši odnosa ji med obema državama,' kako pa glede nostraufc v Avstriji, v ka~' ter(. >e hoče tudi itaiija umešavatiV Gledč tiozve/e se pripisuje sestanku važen po* men. Tržaški trgovec Hladnik in njegova žena pred ljubljansko poroto. Vrši se razprava proti liladnlku in njegovi ženi, ki sta obtožena, da sta poslala gospej Ha-mcrlicovi v Logatcu strupene pilulo.- ¦> Hamerlicova je -mati trgovca Pj«. tnika, drugič poročena. Mladnik bi bil to storil, da dobi pa materi denarja. Mladink" pra-i Vi, da je nedolžen. Hamerlicova je rekla,' da ne more misliti, da bi njen sinanogc!;, kaj takega storiti. Glavna priča je, bil la-. ški senzal Piacentini, ki je izjavil, da je res on pisal pismo in kuverto za pošilja-tev. kakor ga je naprosil Hladnik; izve<-denci trdijo, da je pisava v resnici Pia-centinija ter da je pisava na originalni poštni spremraci v resnici pisava žene Hiadnikove. Hladnik vse taji. Zaslišanih je polno prič. , Na soeiainodemokratskem kongresu v Kodanju je prišlo do polnega spora med nemškimi in češkimi soc. demokrati. Čehi bodo hodili odslej svoja pota. Velike pomorske vaje avstrijske es-kadre so pričele 28..pr. m. Druga divizi-. ja, poveljnik MiiHer^ je odšla iz Pulja,da se združi z brodovjem v dalmatinskih vodah. Prva divizija, poveljnik Haus, se nahaja v Kotoru. Ta ima nalogo, .preprečiti omenjeno združitev ter jih premagati . na odprtini morju. . . *. r ^Natalija Ivančič ;;Volbljr\k Ivančič \4hi-.. Kr. -.orožnišk-i- stražmojster poročena. TRST, 27. avgusta 1910. DOLENJE. i ImoulfejSi Slooenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI, bodi Dam sveta dolžnost i 12 se je vrnil in ord hira od 9 -• in 2-5. Corso Giuseppe Ucrdi Sten. 19 ¦ ©•* nasproU 4Ju skemu vrtu. "••¦ Liidovik Borovnik {,,... sbs puShar sss v BOROVLJAH (Ferlachj na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokreso? (r e v o 1V e r j e v), repetir-pištol, fiobert-pušk in Mic8Y za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! Ceniki jedil in pijač =-.= za gosriJoičaFJ* = se dobe" » »Goriški Tiskarni" # Gabršček !-.- po 20 uin, komad. Žlindra zajamčena porabite agodoo priliko! Kdor takoj kupi dobi še poseben popust! po pajnizji ceni dobi sesamo _______ prt Agro-Merkur-j«, v LmbHapi m Trstu. Dobe se tudi vsa druga gnojila, Mali oglasi. Eajmanjša pristojbina stane 60 vtn. Ako je oglas obictn^jši se raCuna za vsalio bwtfto 3 vin. NaJpripravoejSe inseriranje za trgovec in obrtnike. Koliko ie manjših trgovcev in obrtnikov v Gorioi, katerih na deželi (In oelo v memi) nlb8* n* po«i», ter nikjer ne iuserirujo. Skoda ni mujbna. Redka prilika! Odvetnik Dr. S farne Fran »mak, brivec r^jSSrfffii ¦ občinstvu v mestu in »a deželi. Postrežba točna in *>sta. V zalogi se dobi i nrae . toaletno potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasničArska dela ter kupuje zmešane «n»ke lase od K 12 naprej kg. Neka tovarna, ki je trpela vsled povodnji, mi ie poverila razprodajo rešenega blaga — več tisoč kosov krasnih, gorkih flanelastih odej j odprl svojo pisarno v Gorici, Via Petrctrea 3, /. nadst. (pri mostnem vrtu, tik Trgovskega Doma}. Uradne uret S - 12, 3 6. Ob nedeljah in praznikih je pisarna zaprta. Zagrebški najnovejših uzorcev' in lepih barv. Vodni madeži se komaj poznajo. Odeje so primerne za vsako gospodinstvo. Dolžina 190 cm, širina 135 cm. Razpošiljam po povzetju in sicer: 3 lepe flanelaste odeje mp-dnih bar? ia nsorcev za K 9— 4 odeje (konjske) za K 10- Kdor bere to ponudbo naj takoj naroči, - in ne bo se kesal. OTOH BEKERA. C. kr. financ, nadstr. v p. HRCHOD tCeSfeol. Uljudno naznanjava si. občinstvu, da sva olvorila na TraonlllU StCO* 4, trnoolno z f eleznlno, hoolnas-flml predmeti In kuhinisko posodo. — Gene zmerno. —• Priporočava se si. občinstvu. — 2 odličnim spoštovanjem fcombig#'<5ebti1H. priporocujemo kotpriznano najkljši tiL/ Lepa hiša * vrtom in kegljiščem, v kateri si» iiuhaja jjostihiu, na lepem zračnem prostoru v AjilovStfui pri kolodvor«, se proda radi, preselitve po zmerni <*enf. Vprašati je pri Al. Mntlf ic-n v — — — Ajdovščini. — — — Anton Po1atzky v Gorici Na sredi Ra&telja ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupevaiice tirifeerikegt Id drtbiaja blaga ter tkaala, preje Ia «K»| POTRBBS0IS3 7a pisarnici, lidilee in pepelnike Najboljše Šivan ke za šivalne t troje POTREBŠČINE za krojaie in foolfatie. $TetinJlce. — Jtožn? v^nci..— **&»•' kajlžlee. lišna oboAala za tsb letne Gase. Posebnost: Sgsieua za zelenja^?, travi in isfelji. < ./oolje oskrbljena zaloga za kramarje, * ''.anjarjeV prodajalce po sejmih in trgih . '•¦••;•., ter n« ¦ *-*•-»'?. *. ' * * ¦ Za birmo! ; Častiti botri in botrice, nudi se Vam ' najlepša prilika za nakup birmskih daril. I — Velika izbera ur, verižic, uhanov itd. — Razni predmeti iz zlata, srebra in kovine. Vse blago po tovarniških cenah. j Za obilen obisk se uljudno priporoča Aleksander Ambrožu nrar ia zlatar , D Gorici, tekal. Dos Derdija šteo. 26. Cene brez konkurence. GORICA leoGledaliSMiil.Sf.f4 i -g- M. Gal + § Kitni pasovi. — Preveze za život. g fe Elastične nogovice in preveze za § Lj krčne žile. Ortopedični aparati in -j g razne priprave za bolnike. J* M Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, n h termometri, raznovrstni klistirji, p* g zračne blazine in vsi gumijasti § F predmeti. w g Parfumi, mila, glavniki, ščetke za Lj S zobe, ogledala, čevlji za deževno 2 P vreme in nepremočljivi dežni 5 plošči. ? Bretelle. Bretelle. POZOR ! le v Gledališki ulici št. 14. Tokajec, kralj vseh vin! Kai; 'e n»l«*'> "čilemu otroku, to je odrastlim ljudem pristno tokajsko zdrav ilno vino! Zdravniško pripor- 6 no. postavnim zahtevam odgorarjajoče tolajsko vino ie zdravilo za mlade in stare in n- bi smelo manjkati v nobeni hiši Cist-, neponarejeno tokaj-Lo vin v ozdravlja posebno želodčni* nadloge, pomanjkanje krvi. v-tvarja sipetit in vzbuja v veliki meri veselje do r-ivljuija pri mladih in - sfcinh. -- JVodukeijo vseli naših vin nadzoruje država in ta vina je razglasih visoko kr ogr. poljn-deljslo minuterstvo kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih usp ho/ nudi ftlaec tudi izborov užitek! — Pa se omogoči »sakomur užhati ta biser med vsemi vini. smo sestavili skrbno dve kolekciji, kateri razpošiljamo v ise knijc franko zabojnine in franka poštnin« in sicer Kolekcija št. I. | - g. steklenica <».r» 1 petletmga med. -Samorodee (Samorodner) , ,,-.,.,-,, . 0.5 I osemb tuega ., * „ } »^ez kakih dir.gih izdatkov! 0.25 1 petle-nega med.-saa-Wa (Ausbrucli) '"'^ 1'^'tju ali predpla- 0.25 I osemUtn.ga ., „ „ j c,lu «or- zneska- i--•. Kolekcija št. II. i kron 63'5G - - ¦¦ • pet sttklene f .7 I petletnega med. - Samorodca (Samorodner) I brez kalili drugih izlatkov! {,-~ ' osemletnega „ „ „ j f,n fc(> zllbojnino in franko v *' "• l petletnega med. - samotoCa (Ausbrucli) postaja, plačati tekom 30 " e» '- osemletnega „ „ „ dni i od datuma na fakturi. Akcijska družila tokajskih vinskih producentov (Gesellsehaft Tokajer \Yeinproduzenten A. G. Vertriebs-Abteilung) Badimpešta Y., Lip6t-k8rot št. 2. Odlikovana skoraj v iseb državah! Zat?alna in priznana pismi od visoke in najvišje gospode. Dobri zastopniki, ki imajo v višjih krogih znance in tudi dostop v te kroge, si lahko zagotov« » priporočanjem naših vin lep 7ac*užek, oziroma tudi »talno plačo! GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel MPri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K i-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi m pijače. — Domača in tuja vina. ,Budjejeviško in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Franc Simčič, krojač Gorica, na Kornu št. 6 priporoča slavnemu občinstvu svojo krojaško delavnico. 30 let obstoječa strokovna krojačnica za gospode vsakega stanji Zaloga usakourstnega blaga iz inozemskih in čeSkih touaren ler izg.)- touljenih oblek. Blago na meter po nčijnižih cenah = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Na željo $a obhka tudi ukroji Zaloga orožja ia vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate ..Sokole", samo v trgovini M. PO VER A J v Gorici rta Travniku štev. 5. mehanična delaunfca o Gorici Schnabl & Vsintin popravljalnica strojev na paro, plin in benzin. Vpeljava vode, plina, hišnih telefonov in električnih zvoncev. Popravlja se tudi razne pumpe in bicikle. Gorica, Via Stroia St. f. D najem se išče GOSTIMA z zemljiščem, blizu Gorice ali ob vipavski železnici. Ponudbe z pogoji pod „Gos-tilria" na upravo „Soče". Velika ?aloga dvokoles od >j 30- 300; šivalnih strojev Od K 30-250; gramofonov od K 15-1500; Plošče od K 1-4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, oikestrijonov i. t d. — Mehanična delavnica pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4, Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svet ike za gostilničarje in društva od 8 K napivj. SUKNA in modno blaga za oblete pr poroči i' rma Karel Kocian iHfi v Kumpofcu m Češkem Tsorniške ceae. Vzorci franko. i ) Napoleon stopat <>'/ znuteje do x/mv, bil mož je v renuh- prebrisane'Trgovsko-obrtne zadruge v G '.ci« je z ozirom na premenjena in dne 41. decembra lP0i>. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 905. sklonilo za leto 190«. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po a kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevaiec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine . Vt% prispevka v posebnv rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih t brestu je po 4',% večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po v20 kron. Zadruga objavlja v*a svoja naznanila v časopisih »Soča«'in •Primorec«, Nova pravila so se razposlala vsom članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, nuj se oglasi v zadružnem uradu, v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo.