ŠTEV. 46 PTUJ, dne 29. novembra 1962 CENA 20 DIN »Tednik Izhaja pod tem skrajša- nim mienom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj m Ormož - Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim fi- nansiranjem — Odgovorni ured- nik: Anton Rauman — Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8. — Te- lefon 156. čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št 604-19-1-206 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk«. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din. Letnik XV. DvaisetlPtpoBIlIAClI Od prvega zasedanja AVNOJ v Biha^n je minilo 20 let To za.6eua.nje, koi druKO, leio po^meje v jajcu, je v ^goaovini našin narodov zavzeio svoje pomembno mesto. Ocenjujoč na* splošni razvoj v teh dveh desetletjih, se danes še bolj potrjuje dalekosezen pomen teh zasedanj za naše narode in za njinovo življenje v novi državi. Uspehi skupnega boja proti lašističnemu okupatorju, ki se je ao novembra 194^ bil že 20 mesecev, so ustvarili pogoje, da se 26. in 27. novembra skliče v Bihaču prvo zasedanje AVNOJ. Predstavmki ljudstva iz cele Jugoslavije, ki jih je sklical vrhovni komandant NOV Tito, so sprejeli sklepe, ki se niso omejevali samo na vlogo mobilizatorjev ljudskih sil za nadaljnji boj, temveč so AVNOJ, ustvarjajoč ga kot naj- višje politično telo, dali tudi konstitutivni značaj, to pred- vsem, ker so zborovale! bili enoglasni v tem, da za naše narode ni več povratka na staro. Da je AVNOJ na prvem zasedanju določena mnogo širša vloga, da je že takrat začel opravljati najvišjo ljudsko oblast v Jugoslaviji se vidi že po mnogih aktih njegovih organov, posebno tistih, ki določajo ustanavljanje, ureditev in pristojnosti narodnoosvobodilnih odborov kot osnov ljudske oblasti. V tem je bil v stvari začetek nove države. V Jajcu so 29. novembra 1943. leta bili postavljeni temelji, ki so že kazali podobo nove Jugoslavije. Kaj je drugega mo- gla pomeniti »država ljudskih odborov, ki so spominjali na institucije pariške komime in oktobrske revolucije, odborov, izvirajočih iz ljudstva na svobodnem in na neosvobojenem ozemlju sirom Jugoslavije, ki je dobila v svojem nacionalnem komiteju v stvari novo vlado. Podčrtana enakopravnost in enakost vseh naših narodov je lahko samo vodila v federativno ureditev nove države, kar je ostalo do konca osvobodilne vojne eden od ljudskih celjev, pravno ostvarjenih v ustavi. Ustavotvorna skupščina, izvoljena 11. novembra 1945. leta, je ob zori 29. novembra razglasila Jugoslavijo za Federativno ljudsko republiko. To je bilo končno dejanje ustvarjanja no- ve države. V aktu razglasitve republike so izražena načela suverenosti ljudstva, na katerih osnovah so ti odločili, da bo Jugoslavija resnična domovina vseh njenih narodov in da nikdar več ne bo postala področje kakršnegakoli hegemoniz- ma, da bo postala država, ki jim bo zagotavljala polno ena- kopravnost. To načelo je obeležilo bodoči razvoj Jugoslavije ne samo v političnem, temveč tudi v družbeno-ekonomskem pogledu, ker je bil tudi ljudski revoluciji od prvega dneva postavljen cilj ekonomske in socialne osvoboditve ljudstva. Po 16 letih organiziranega državnega življenja bo Jugo- slavija v kratkem dobila svojo tretjo ustavo. Med tem ko v kapitalističnih državah veljajo ustave desetletja, hiter in bu- ren razvoj Jugoslavije vnaša stalne spremembe v njene druž- bene odnose, spremembe, ki zahtevajo svojo potrditev v naj- višjem zakonskem dokumentu države. Naša ustava, prva v osvobojeni Evropi, sprejeta januarja 1946. leta, je bila potrditev tistega, kar je bilo izvojevano .v ljudski revoluciji; ustvarjena je federativna republika ena- kopravnih narodov, v njej pa je že bila čvrsta osnova za gospodarsko krepitev in razvoj države. Vsebovala je dolo- čila, ki so napovedovala bodočo nacionalizacijo gospodarstva in ki so dejansko pomenile revolucionarno nadaljevanje boja za ekonomsko in socialno osvoboditev človeka od vsakega iz- koriščanja. Tako je ta ustava dala sigurno materialno osnovo bodočemu razvoju. Sprejetje Ustavnega zakona 19!53. leta, je pomenilo začetek povsem nove etape našega družbenega in političnega življe- nja. V preteklih 9 letih, posebno pa od uvedbe delavskega samoupravljanja 1950. leta, se je zavest delovnih ljudi ob pogojih novega življenja toliko spremenila, ustvarjalne sile so se toliko okrepile, da je vse to pospešilo razvoj družbenih odnosov in da je to moralo najti odraz v novem ustavnem redu, ki je bil zasnovan na delavskem upravljanju družbenih sredstev in sodelovanja pri delitvi skupnega dohodka. Vse to je vneslo velike spremembe v ureditev najvišjih organov ljudske oblasti. Toda od tedaj se Je naša stvarnost še bolj spremenila. Iz zaostale poljedelske države je postala Jugoslavija sociali- stična industrijsko razvita dežela. Tak njen razvoj je najbolj razviden iz sprememb strukture prebivalstva. Medtem ko je 1939. leta 75 •/• naišega prebivalstva živelo na vaseh je zmanj- šano število kmečkega prebivalstva danes pod 50 '/t. To se dalje vidi iz stalne graditve tovarn, mest, novih industrijskih naselij, kot v močnem naraščanju števila delavcev in sploh mestnega prebivalstva. Dvajsetlenica zasedanja AVNOJ v Bihaču nas je zalotila pri velikem delu — pri javni razpravi o osnutku ustave« tretje ustave socialistične Jugoslavije. Potreba sprejeti novo ustavo izhaja iz zgodovinskih dejstev — da je delovno ljud- stvo Jugoslavije s KPJ na čelu v narodnoosvobodilnem boju in v socialistični revoluciji odstrani stari razredni red s ci- ljem ustvaritve družbe, v kateri bosta delo in človek osvo- bojena zatiranja in samovolje, a vsak narod Jugoslavije in vsi skupaj bodo imeli pogoje za svoboden in vsestranski raz- voj. Ker so bile z doseženimi uspehi v materialni graditvi dežele in v razvoju družbenih socialističnih odnosov ustvar- jene takšne družbene in politične spremembe, ki presegajo obstoječo ustavo, se bodo z novo ustavo vskladili in okrepili doseženi rezultati ter zagotovi nadaljnji napredek socialistič- nih in demokratičnih odnosov med ljudmi in drugi pogoji njihovega blagostanja in svobode. To je gibalo za sprejetje naše tretje ustave, ki je vpisano na prvi strani njenega osnutka, podčrtani dosežki pa uvajajo socialistično Jugoslavijo v novo obdobje razvoja. JAJCE Prijetno praznovanje dne- va republike Vam želi holebtiv JEDNIKA" Kaho je nastal naš državni grb Pet bakel. ki predstavljajo pet združenih, pobratenih narodov, to je grb FLRJ. Grb visi na čast- nem mestu v skupščini, kjer spre- jemajo zgodovinske sklepe. Grb imamo na orožju, ki čuva neod- visnost in nedotaknjenost naše domovine. Grb imamo po uradih in ustanovah, v risankah šolar- jev, okoren, toda lep — eno iz- med prvih spoznanj o deželi, ka- tere državljani bodo jutri. Malo je ljudi, ki vedo. da Je naš grb nastal v času ene najsr- ditejših ofenziv v Drvarju leta 1943. Njegov avtor je mojster sli- kar Djordje Andrejevič-Kun. Ta- krat je delal v propagandnem od- delku vrhovnega štaba, ki se je po drugem zasedanju AVNOJ na- stanil v nekem bosenskem meste- cu. Slikar in l>orec ni imel nikjer miru. ni mogel ostati ravnodušen do nagibov, ki so mikali njegov. pogled. Odhajal je k borcem na položaje, ustavljal male spretne kurirje, obiskoval ranjence, ki so z nadčloveškimi napori prehodili mnogo kilometrov na poti v bol- nišnico, obiskoval je mlade bom- | baše — in v njegovem bloku so nastajale risbe o (em^ kako je umetnik v partizanski borbi do- življal smrt in junaštvo. Po glavi pa mu je nenehoma rojila misel, kako napraviti skico za državni grb. Na drugem zasedanju AV'NOJ je že skušal nekaj napraviti, pa ni bilo tisto pravo, kar je misli). In tiste dni, ko je v premoru neke bitke portretiral komandan- ta Kočo Popoviča, so mu sporo- čili, da ga išče tovariš Aleksan- der Rankovič. »Dobro, da si prišel,« mu je re- re! le-ta. »Klical sem te, da bi se pomenila. Po zgodovinskih skle- pih v Jajcu je čas. da dobi naša domovina tudi*s\-oj grb. Po mo- jem mnenju naj bi grb izražal glavne težnje naše borba. Zdi se mi, da bi bilo najvažnejše, da vključiš vanj takšne likovne ele- mente, ki bi pričali o enotnosti naših narodov. »Ta naloga me veseli,« je dejal Kun. »Menim, da je to zame ve- lika čast.« »Likovno plat prepuščam tebi. Poglej, premisli o tem! Morda bi lahko izkoristil tisti detajl iz svo- jega osnutka za red bratstva in enotnosti. Tiste bakle, ki se spa- jajo v en sam plamen. To je res lepo in simbolično. Premisli . . .« Kun več dni ni imel miru. Kar naprej je premišljeval o grbu. Vse drugo je opustil. Ne brnenje sovražnih letal ne priljubljeni sprehodi med četami v iskanju novih risb za partizansko mapo ga niso mogli odvrniti od bloka, v katerem je neutrudljivo risal skice grba. Narisal jih je pet. Po- lje s petimi baklami, obrobljeno s klasjem in trakom z napisom: Federativna ljudska republika Jugoslavija; več različnih kombi- nacij. Odšel je k tovarišu Leku. Po- kazal mu je skice, Leka jih je pazljivo pregledal in dodal svoje pripombe. Z eno skico je bil zla- sti zadovoljen. Predlagal je, da bi šla skupaj k tovarišu Titu. V pečinah ju je v baraki spre- jel ' Vrhovni komandant. Prisrčno I je stisnil slikarju roko, potem pa ! ga je. kakor zna samo on, toplo, I po človeško z besedami, polnimi I skrbi za tovariša in borca, okaral. i češ da hodi prepogosto na polo- žaje. »Tovariš Tito,« se je opraviče- val Kun, »ukvarjam se z mapo iz partizanskega življenja in menim, da ne smem prezreti .. .« »Vem, razumem,« je rekel Mar- šal dobrohotno, »toda fronta je tudi tu in na vsakem koraku la- hko najdeš podrobnosti in navdi- he za svpje risbe.« Potlej so sedli za mizo in pre- gledali skice za grb. Maršal jih je dobro gledal in se zanimal za sle- herno podrobnost. Kot idejni osnutek so mu ugajale in prosil ga je, naj mu jih pusti, da bo o njih še premišljeval. Drugi dan je poklical slikarja tovariš Rankovič. Sporočil mu je pripombe tovariša Tita. Ena skica je bila Titu zlasti všeč in po njej naj hi izdelal dokončni osnutek. Kun se je umaknil v kmečko hišico na razpotju. Premišljal je o pripombah in snoval končno skico. Ponori je v njegovi izbi dolgo gorela luč. Tmetnik je mislil na dan ko se bo grb v svo- bodni deželi lesketal visoko na drogu. Delal je nestrpno, iskal je najboljše načine, kako bi narisal njegovo obliko in likovno kom- pozicijo. Naposled je bilo treba skico natisniti. Toda tiskarna, cinko- grafija in strokovni delavn so Strofi 2 TED NfK PTTTJ. DNE 29. NOVEMBRA 19C2 ^godovinsKi dan Komaj je minilo polnoči pred novim zgodovinskim dnem 29. novembrom 1945 se je oglasil skupščinski zvonec. Novo- izvoljeni ljudski poslanci ustavotvorne skupfičine &o se zbirali v dvorani. Čeprav bi naj bile samo predhodno seje domov zaradi povolivnih opravil, so bile galerije prepolne držav- ljanov. Tako tudi diplomatske lože. Razen domačih, je bilo tudi mnogo inozemskih novinarjev. Ves svet je gledal tiste dni v Beograd, ker je Jugoslavija bila prva od držav, ki so osvobojene od fašizma postavljale temelje nove državne ureditve Jutranji listi so prinašali poročila o prvem sestanku ustavotvorne skupščine. Moje novinarsko poročilo se je za- čelo tako: »Nocoj so se v svobodnem glavnem mestu nove Jugo- slavije sestali predstavniki ljudstva v ustavolvorni sKup.ščini, da bi uzakonili voljo ljudstva, izraženo pred dvema ktoma v Jajcu, voljo ljudstva, manifestirano skozi štiriletni boj in svobodno izraženo na volitvah 11. novembra z glasovanjem za Ljudsko fronto.« Ob 15.30 istega dne sta se doma ustavotvorne skupščin« ponovno sestala. V obeh domih so ljudski poslanci iz Srbije predložili, da se naj razlasi Federativna ljudska republika Jugoslavija. Njihovemu predlogu so se pridružili predstav- niki vseh narodov Jugoslavije. V Domu narodov je pred- lagatelj Siniša Stankovič rekel: »Mislim, da v tem svečanem trenutku ni potrebno dejati nikakšnih posebnih obrazložitev tega predloga. S sprejetjem tega predloga. Dom narodov v bistvu potrjuje to veliko stvarnost, ki so jo z bojem skovali naši narodi v teh letih.« V znak soglasnega odobravanja so poslanci stoje z bur- nim ploskanjem spremljali te besede. Nekaj minut so po- zdravljali predlog o razglasitvi republike, potem pa so po- samezno glasovali za republiko. Ista atmosfera in enoglasnost sta vladali v zvezni skup- ščini. Ko je predsednik Vladimir SImič objavil, da se začne posamezno glasovanje z »za« in »proti«, je sekretar poklical: — Josip Broz Tito. V tem trenutku je maršal vstal, prišel na oder in glasoval za republiko s podpisom deklaracije. Medtem ko je Tito glasoval, so se razlegle v dvorani ovacije: »Živel tovariš Ti- to!« Vsi poslanci so potem glasovali po abecednem redu. V obeh domih so dali odmor, da bi se poslanci zbrali k skupni seji. Pričakovan je bil najsvečanejši in najrazburlji- vejši trenutek — razglasitev republike. V prepolni dvorani je bilo neopisno razpoloženje. Pojavil se je maršal Tito, za njim vsi člani vlade. Na predsedniškem prostoru sla bila Vladimir Simič, predsednik zvezne skupščine in Josip Vid- mar, predsednik doma narodov. Predsednik Simič je pričel sejo in dal besedo ljudskemu poslancu dr. Siniši Stankoviču. V svečani tišini je dr. Stan- kovič prečital deklaracijo o razglasitvi republike. Po uvodni obrazložitvi se je deklaracija končala. »Demokratična federativna Jugoslavija se razglaša za ljudsko republiko pod imenom Federativna ljudska re- publika Jugoslavija. Federativna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljud- ska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo ostati združeni v Jugoslaviji.« Citanje teksta deklaracije so poslanci prekinjali z burnim odobravanjem in klici republiki. Aplavzi so piamteli tudi z galerij. Vsi poslanci in člani vlade so vstali in z dolgotrajnim ploskanjem pozdravljali deklaracijo. Potem so vsi stoje zapeli: »Hej Slovani«. Peli so poslanci in člani vlade, z njimi pa vse ljudstvo na galerijah. Predsednik Simič je objavil soglasno sprejetje deklara- cije. — Od danes naprej naj živi Federativna ljudska repu- blika Jugoslavija! Živela! — je gromko odjeknila vsa dvorana. Živela Titova republika! — se je enoglasno ponavljalo. Aplavzom ni bilo konca. Ko so manifestacije ponehale, se je začelo čestitanje, Prva sta prišla h Titu Ivan Ribar in Vladimir Nazor. Pri- srčno so se rokovali. Tito se je pozdravil s predsedstvom ustavotvorne skupščine. H Titu so prišli številni poslanci. Vse so imeli solze radosti v očeh. Pred zgradbo ljudske skupščine se je zbralo desettlsočc državljanov. Ure dolgo so čakali. Pogleda niso umaknili s skupščine. Ob 17.30 je prišlo po zvočnikih: — Ustavotvorna skupščina je sklenila . . . — Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija! Ljudstvo je povzelo toliko zaželjene stavke. Glas iz zvočnika nadaljuje: — Poslanci so enoglasno ... — Naj živi enotnost naših narodov! — vzklikajo držav- ljani. — Dne v Beogradu ... — Živel 29 november! Razglasitev republike je spremljalo grmenje topov. Močni reflektorji so metali svetlobne plazove, ki so se križali nad skupščino. Vrh zgradbe je vzplamtela baklja, katere trepetajoči -pla- meni so predstavljali vse naše narode v objemu in enotnosti. Pred vhodom v skupščino se je ob topovskih salvah po- javil Tito v spremstvu članov vlade in poslancev. Pričakal ga je orkan navdušenja Beograjčanov. Na klice državljanov republiki se je na zgradbi pošte pojavil svetlobni napis »Ljudska republika« in drugi »Živel tovariš Tito!« Nebo je bilo obsijano z rdečimi in modrimi svetlob- nimi žarki. Ti ko simbolizirali veselje in nastanek novega časa v življenju naših narodov. Tega dne je stopila Jugoslavija v novo dobo svoje zgo- dovine Zivan Mitrovič KAKO JE NASTAL NAŠ DRŽAVNI GRB? (Nadaljevanje s 1. strani) bili takrat še daleč. Kun se Je znašel. Dva tedna je potrpežljivo izdeloval kliše v lesu ter polago- ma in pazljivo prenašal sielierBl detajl s skice na papirju na leso- rez. To je bilo naporno delo in delati je moral brez najpotreb- nejšega orodja. Ko je bil lesorez izdelan, je bilo treba najti tudi tiskarsko barvo. Z lesoreza ^ odtisnili prve primerke državne- ga grba FLRJ. Čeprav izdelani t primitivni tehniki, so bili lepi. Slikar je napravil dvajset odtisov in jih poslal na teren. V enotah in ljudskih odborih so vzbudili prvi odtisi grba radost in navdu- šenje. Mnogi risarji-samouki so ga prerisali, povečali in izdelali nove kopije. Kmalu so imele grb Federativne ljudske republike Ju- goslavije vse ^ote ter organi oblasti povsod na osvobojenem ozemlju. Toda lesorez, original in odtisi državnega grba so zgoreli med nemškim napadom na Drvar. Ostalo je samo nekaj prvih skic, ki jih je Djordje Andrejevič-Kun ohranil, ker jih je med vojno zmeraj nosil s seboj. V ateljeju jih še zdaj hrani kot svoja najdražja in najlepša dela. Ptal prisrtno sprcfcl SRSSKE KNJIŽEVNIKE ' Večer srbskih književnikov, ki ije bil v ptujskem gledališču 28. J novembra 1962, spada med tiste kulturne prireditve v Ptuju, ki 'so imele mnogo udeležencev, ki I so potekale v prijetnem vzdušju med nastopajočimi in gledalci in ki so zapustile vsem vtis, da bi moralo biti takih prireditev še več. zlasti ko gre za spoznavanje pisateljev in pesnikov iz brat- skih republik. Ptujčani bi radi videli in slišali še hrvatske, bo- senske in hercegovske, črnogor- ske in makedonske pesnike in pisatelje. Prvi — srbski so bili tulcaj. sčasoma bi nas naj ob- iskali še os^tali v okviru-izmenja- ve obiskov med luijiževniki iz bratskih republik. V Ptuju so čita-li svoja dela knjiiževniiki iz Srbije Desanka Makisimovič, Cedomir Mindero- vič, Antonije Isakovič, Nikola Drenovac, Slavko Vukosavljevič in Esad Mekuli. Erih Koš žai ni mogel priti. Vse so navzoči pred- stavniki, med kaiterimi sta bila tudi predsednica občine Lojzka Stropnlkova, predsednik SZDI, Brainko Gorjup in drugi politični funkcionarji, profesorji, učitelji, pripadniki JLA, dijaki in učenci iz ptujsteiih in ostalih šol, z zam- manjem poslušali. S pioskanjem so jim Izi^azild priznanje za lepo- slovna dela. Napovedoval je član republiškega društva književni- kov Predan. Po končanem programu so se zbranim gostom iz bratske Srbi- je zahvalili za obisk v Ptuju Ja- ro I>oIar in Branko Rudolf iz Maribora ter Stane Stanič iz Ptuja v imenu kulturnih in po- litičnih forumov iz okraja in ob- čine; Stane Stanič pa jim je iz- ročil spominska darila. V imenu gostov se je Ptujča- nom zabvailil za številno udelež- bo in za vso izkazano pozornost, zlasti pa za prijetno vzdušje Ce- domir Minderovič iz Beograda. Dragi gostje — srbski književ- niki so se zadržali v Ptuju in okolici še v torek 27. novembra 1962. VJ. mika, naj obišče Norveško. To- čen datum obiska še niso dolo- čili. ZDA zavrača kubanske zahteve Ameriško zunanje ministr- stvo je včeraj sporočilo, da ZDA odklanjajo knlianske zahteve po inšpekciji dolo- čenih ameriških oporišč. Predstavnik Bele hiše White pa je ocenil sinoči sporočilo kubanske vlade kot »poskus, da bi se izoj^nili ustreznim mednarodnim aranžmanom o inšpekciji in verifikaciji, da Kuba ne bo postala znova baza za ofenzivna orožja«. Nekaj problemov ptujskih študentov Ptujski študentje, ki so na Šo- lanju v Ljubljani, so imeli pred kratkim letno skupščino svojega kluba. Skupščine se je udeležilo okrog 50 študentov, kot gost pa predsednik občinskega komiteja LMS Ptuj, predstavniki študent- skega kluba iz Maribora in pred- stavnik univerzitetnega odbora zveze študentov. V poročilu pred- sednika je bila obravnavana de- javnost kluba v preteklem letu, njegovi neuspehi, uspehi in pro- blemi študentske mladine. V razpravi je bilo precej govo- ra o kulturni dejavnosti študen- tov (največ o pevskem zboru), prav tako pa so študenti razprav- ljali o kulturnem življenju v Ptu- ju, ki ga je po njihovem mnenju potrebno poživeti in organizirati razen gostovanj, ki so že predvi- dena, še druga. Se bolj pa bi bilo potrebno izkoristiti možnosti, ki jih imajo kulturno prosvetna društva v samem Ptuju in okoli- ci. Študentje se prav tako sprašu- jejo, kje so vzroki, da študentski pevski zbor ni bil povabljen na revijo pevskih zborov, ki je bila letoa v Ptuju. Iz razprave je bilo razvidno, da študentje želijo pomagati svoje- mu kraju, predvsem na kultur- nem področju, prav tako pa se želijo seznaniti s problemi in raz- vojem svoje občine. Izrazili so željo, da bi jih večkrat obiskali predstavniki družbeno-političnih organizacij in organov oblasti, da bi lahko z njimi razpravljali o problematiki, ki je v občini. Največ govora je bilo o štipen- diranju in so študentje mišljenja, da je sedanji način štipendiranja mnogo boljši kot pa kreditiranje, saj bodo s kreditiranjem prizade- ti študentje, ki so že sedaj v tež- jem položaju, študentje iz boljše situiranih družin ne bodo priza- deti, saj bodo stopili v delovno razmerje brez vsakega dolga, slabše situirani študentje pa bodo nastopili svoje prvo delovno me- (Nadaljevanje na 4. strani) • Budimpešta: jugoslo- vanski veleposlanik pri madžarskem zunanjem ministru Tanjng javlja iz Budimpešte, da je madžarski zunanji mini- ster Janoš Peter včeraj popol- dne sprejel jugoslovanskega ve- leposlanika v Budimpešti Mirka Tepavca. Razgovarjala sta se o nekaterili vprašanjih, ki zadeva- jo odnose med obema državama. • Moskva: protest pri grškem veleposlaništvu Sovjetsko zunanje ministrstvo je včeraj ostro protestiralo pri grškem veleposlaništvu v Moskvi zaradi obnašanja in aktivnosti drugega sekretarja tega velepo- slaništva. V sporočilu ministr- stva je med drugim rečeno, da se je drugi sekretar grškega ve- leposlaništva Molidiatis ukvarjal z vohunstvom proti SZ. ^ Oslo: povabilo Gromiku Agencija AP je zvedela, da je norvp^ka vlada povabila sovjet- skega zunanjega ministra Gro- # Delegacija sovjetskih pisate- ljev je včeraj obiikala ."'Jikšič. Združenje književnikov Črne go- re jim je priredilo slavnostno ve- ierio. TE DNi PO SVETU * New York: resolucifa o umiku tujih čet Iz Omona Osemnjast članic OZN, med njimi 11 arabskih držav, je v posebnem političnem komiteju GS OZN predlagalo resolucijo, ki zahteva umik tujih čet iz Omana ter priznanje neodvisno- sti te dežele. • Essen: Krupp odpotoval v Indijo Alfred Krupp, lastnik enega največjih industrijskih kombi- natov v Zahodni Nemčiji, je včeraj odpotoval na devetdnev- ni obisk v Indijo. V New Del- hiju se bo razgovarjal s pred- stavniki indijske vlade. Firma Krupp je v zadnjih letih sode- lovala pri izvaianin <'om\at ohq kuharja, ki smo ju ulovili, tud' skuham'« KanibaleVi kralj: >N>: Dovolj je eden. Ver ko je kuharjev, slab.ša je obara (Empirt Newsj TEDNIK MAISPERK Rožice so še vedno sveže Pri krajevnem studencu v MaJ- šperku so še rožice, šopki in ven- ci, ki so jih prinesli tja v začet- ku novembra 1962, za dan mrtvih, svojci borcev in talcev, katerih imena so vklesana v ploščice, vzidane v zaščitni zid. V letih, ko je pri tem spomeniku — studencu ob dnevu mrtvih komemoracija, se zberejo na njej šolarji z uči- ! teljstvom, svojci, kolektivi in več drugega prebivalstva iz Majiper- ka in okolice. Letos je komemo- racija pri spomeniku iz neznane- ga vzroka izostala. Bila je le na pokopališču. »Veseli hribovci« v Majšperku Mladino in odrasle so zabavali v nedeljo, 25. novembra 1962 po- poldne in zvečer »Veseli hribov- ci« iz Ljubljane, ki so pripravili prebivalstvu iz okolice Majšperka vedro nedeljsko popoldne. Vse napovedane skupine v Maj- šperku vedno z veseljem, pričaku- jejo, ker smatrajo, da jim bo pri- nesla vsaka skupina kaj novega. Toliko bolj pa so razočarani, ko ugotovijo, da je pri nekaterih sku- pinah ves humor in zabavnost zgrajena na starih, zbrušenih bur- kah in šalah, ki jih niti v Maj- šperku niso več radovedni, kaj šele drugod, kjer se skupine pogo- steje menjujejo. Za »Vesele hribovce« lahko re- čejo, da se jim je posrečilo spra- viti večino navzočih v dobro vo- ljo in bodo zaradi tega tudi ob sledečih gostovanjih dobrodošli. la dan republike v Majšperku Kot vsako leto sta tudi za le- tošnji dan republike »Svoboda« in šola Majšperk pripravili pester spored za proslavo dneva repu- blike, ki bo danes zvečer, 28. no- vembra 1962 v dvorani »Svobo- de«. Na njej se bodo zbrali mla- di in odrasli iz Majšperka in okolice, zlasti pa delavci iz obeh majšperških tovarn, ki se vedno polnoštevilno odzovejo na večje proslave, po katerih se radi raz- veselijo pozno v noč. ★ V Zgradbi v Majšperku, kjer je trgovski lokal trgovskega pod- jetja »Panonija« Ptuj, stari nad 100 let, imajo stanovalci skrben hišni svet z urejenim poslova- njem. Zbrana sredstva uporabljajo za vzdrževanje hiše in za nabavo najpotrebnejših pripomočkov, ki jih potrebujejo gospodinje za so- dobnejše gospodinjstvo. Dohodek iz najemnine je razmeroma ni- zek, vendar ga znajo pravilno obrniti. V zgradbi je poleg stanovanj tudi menza LM, kjer se hranijo še drugi uslužbenci, ki nimajo svojega gospodinjstva. Dom ¥ Grafcni ic slull namenu Kulturni dom v Grajeni je že več let osrednja točka, v katero so uprte oči vseh prebivalcev te- ga območja Slovenskih goric Ob pogledu nanj sklepa vsakdo o moči in vplivu vseh organov oblasti, organizacij in društev na prebivalstvo svojega območja in na njegovo pripravljenost, da bi 3 skupnimi močmi samo storilo, kar se da. Nekateri pa sklepajo tudi o veljavi vseh krajevnih or- ganov pri svojih nadrejenih in o uspehu njihovega tolmačenja po- treb in želja prebivalstva na ob- močju. Ob vseh prizadevanjih in po- skusih, da bi prišle organizacije in društva končno do najnujnej- šega, to je dvorane za zbiranje množice in potrebnih prostorov za redno delo organizacij in dru- štev, je končno dosežen uspeh, ki ga tudi ne bi smeli prezreti. Ob 600.000 din sredstev, ki jih je dovolil Občinski ljudski obor Ptuj črpati iz namenskega kredita, se končno uresničuje dolgoletna že- Prvi sneg ob Studenčnici Ija, da bi ne bila več samo šola zbirališče mladine in odraslih, ampak tudi dvorana kulturnega doma. Najprej je bilo potrebno urediti dvorano, potem gardero- bo, nato še oblačilnice itd. Opre- ma doma je problem zase, ki ga bo še potrebno rešiti. Kinoapara- tura ostane želja, ki bo tudi vsaj sčasoma izpolnjena, če že ne more biti sedaj. »Panonija« ureja trgovino. Vsaj do 1. maja 1963 bo lahko izročena svojemu namenu. Kako še zgraditi most čez Graje- no? To je vprašanje, ki ga sami doslej niso mogli rešiti. Predsednik krajevnega odbora SZDL Jože Sakelšek meni, da je med drugim tudi graditev tega doma pokazala, da je bilo mogo- če doseči uspehe le, ko so vse organizacije in društva enako za- vzeto obravnavala isto vprašanje Posnetek; J. Vrab) in ko so se tudi skupno lotili dela. Te enotnosti in zavzetosti pa bo v Grajeni in okolici vedno več, ko bo dom v celoti služil namenu in ko se bo čutil vpliv še bolj tesnega sodelovanja pre- bivalstva z območja SZDL Gra- jena pri obravnavanju vseh vpra- šanj in skupnem izvajanju skle- pov. Razveseljivo je, da bo letošnja proslava dneva republike že la- hko v na novo urejeni dvorani, kjer bodo lahko videli odrasli, kaj zna mladina in mladina bo lahko slišala, kaj menijo o vseh perečih vprašanjih odrasli in ka- ko bi mladina najboljše opravila svoje naloge. VS Učitel.!ica ne zna pisati Med narodnoosvobodilnim bo- jem so Nemci v mnogih sloven- skih šolah nastanili svoje voja- štvo in orožnike ali pa jih spre- menili v skladišča, pisarne in po- dobno. V bojih je bilo precej šol podrtih aH požganih. V tistih, ki so bile odprte, pa slovenski otrok ni smel spregovoriti v svojem materinskem jeziku. Partizani so na osvobojenem in na pol osvobojenem ozemlju usta- navljali partizanske šole. To niso bile šole v današnjem smislu. Učilnice so bile navadno le zasil- ne sobe v kaki kmečki hiši. O kakem rednem pouku sploh ni bilo govora. Ni bilo ustreznih ta kakor danes, ni bilo ustreznih knjig, ni bilo zvezkov niti šola- nih učiteljev. V krajih, ki jih imenujemo na pol osvobojeno ozemlje, je bilo še posebno težko s poukom. Ko se je bližai sovraž- nik, so morali učenci z učiteljem vred sredi pouka pobrati svoje reči in gledati, da se čimprej umaknejo in poskrijejo Ko je nevarnost minila, so se spet zbra- li, morda na drugem kraju, in nadaljevali s poukom. Pri pouku so uporabljali razne partizanske tiske, deloma pa tudi stare učbe- nike, koledarje in vse, kar jim je prišlo slovenskega v roke. Pi- sali so, če ni bilo drugega, na pa- pirnate vrečke. Cesto so pisali kar na kolenih sede na zasilnih klo- peh, večkrat pa kar na tleh. Vča- sih so kje na podstrešju iztaknili i skriljnato tablico, na katero so , pisale še njihove mamice in i očetje, ko so hodili v šolo Nanje j so pisali s kamenčkom ali kakim drugina priostrenim predmetom, n. pr. z žebljem. To vam je bila šola, kaj? Ali šola je bila, partizanska šola. Na steni je visela slika maršala Tita. V šoli je odmevala lepa, spodbud- na partizanska pesem in se je glasila ljuba domača govorica. Učenci in učenke v tej šoli res niso bili tki popolni učenjaki, ka- kor današnji šolarji, ki imajo na voljo vse učne pripomočke, lepe učilnice in pa, seveda, dobrega, usposobljenega učitelja ali učite- ljico. Učenci v taki partizanski šoli so se pa le naučili za silo brati, pisati in računati. Cesar niso bili taki popolni učenjaki, ka- doma ob pomoči staršev in dru- gih odraslih. A kar je bilo glav- no: v taki partizanski šoli so se učenci vzgajali v ljubezni do do- movine in krepili z vero v svobo- do in o končno zmago. To svojo vero in ljubezen so pionirji in pionirke v mnogih primerih doka- zali z dejanjem, ko so kot kurirč- ki prenašali zaupna pisma in na razne načine pomagali partiza- nom. Nekateri med njimi so bili pravi junaki, ki se niso bali niti smrti. Mnogi so postali med štiri- letnim partizanskim bojem mladi borci, ki so spretno umeli ravna- ti s puško, ročno bombo in celo mitraljezom. Kdo pa so bili učitelji v teh šolah? Bili so tudi usposobljeni učitelji, ki so poučevali že pred vojno, vendar so v mnogih parti- zanskih šolah učila otroke pre- prosta kmečka dekleta, ki niso nikdar študirala pedagoških in metodiških knjig, t. j. knjig, ki obravnavajo vzgojo in pouk. Ta dekleta so znala tudi brez tega otroke nekaj naučiti. Med njimi so bila dekleta, ki jih lahko ime- nujemo iznajdljive samorastnike, bi bi se z uspehom kosali z dru- gimi šolanimi učitelji. To, kar bom povedal, se je zgo- dimo v malen gorskem naselju na Primorskem. Pokrajina je bila le na pol osvobojeno ozemlje. Vča- sih so navalili Nemci z velikimi silami in prehajkali vasi in vasi- I ce. Prebivalci so se poskrili ali se potuhnili, partizani pa, če je bila sovražnikova premoč le preveli- i ka_, so se umaknili. Tudi partizan- ska šola v tem naselju je morala začasno prenehati. Ko pa se je nemška ofenziva končala, in se je zdelo, da je, kakor so imeli na- vado reči okupatorji, »banditsko ozemlje pomirjeno«, se je parti- zanska šola spet začela. V pre- prosti kmečki izbi so se zbrali pionirji in pionirke tiste okolice. Njihova učiteljica je bila sedem- najstletno živahno, pogumno, pa tudi zvito dekle, ki pa je bila po svoji postavi, in če je bilo treba, tudi po svojem vedenju, bolj po- dobna 13- do 14-letni deklici. Po- slopje, v katerem je bila učilnica, je stalo na hribu, v dolini po ce- sti pa so še vedno križarile nem- ške patrulje. Zato so pionirji in pionirke postavili stražo. Ta stra- ža je oprezala v grmovju nedaleč od hiše. Pionirji so posedli okrog po izbi, učiteljica pa je stala pri tabli in pouk se je začeL Tedaj prileti v izbo, ves zadi- han, pionir, ki je stal na straži, in zavpije: »Nemci!« Kljub paz- ljivosti pionirske straže se je bila nemška patrulja priplazila po gozdnatem pobočju na hrib in obkolila hišo. Kaj sedaj? Pre- pozno je bilo, da bi se učenci razbežali in poskrili. Pa tudi uči- teljica, kaj bo z njo? Njo bodo Nemci najprej zgrabili. Nemci so bili že pod vogalom Vsak trenu- tek bodo vdrli v izbo. Učiteljica pa se je dobro znašla. Sedla je med deklice, položila prst na usta in rekla: »Recite Nemcem, da učiteljica še ni prišla. Jaz pa sem zdaj vaša součenka.« Ze v prihodnjem hipu so se od- prla vrata in v izbo jc stopilo pet ali šest Nemcev z naperjenimi puškami. Komandant se je razko- račil sredi izbe in posmehljivo de- jal: »Schau, schau, Banditen- schule!« (Glej, glej, banditska šo- la!) In nato: »Wo ist der Lehrer?« jev je vstal in rekel: »Niks lerer. Lerer fort.« (Nič učitelj. Učitelj proč.) Hotel je reči, da učitelj še ni prišel. Sedaj je nemški ko- mandant s hudomušnim pogledom premeril pionirje in pionirke, za- pičil prst, v največjo »učenko« med deklicami (partizansko učite- ljico) in ji ukazal: »Pridi k tabli in zapiši Heil Hitler!« Učiteljica je ubogala, vzela kredo, se posta- vila pred tablo in ponižno obsta- la s sklonjeno glavo, (Vse to Je bila seveda le igra,) »No, napiši Heil Hitler!« je ponovil koman-. dant ostreje. Učiteljica je nasta- vila kredo na tablo in napravila piko. In pri tej piki je ostalo. Da- lje ni šlo, »No, ali bo kaj?« je vpil komandant. Nič. Največja učenka »banditske šole« ni znala napisati Heil Hitler. Tako so mislili Nemci, mi pa vemo, da ni hotela. Nemci so se molče spogle- dali, se nekaj pogovorili v svojem jeziku in — odšli. Gotovo so ne- kateri med njimi imeli doma tudi otroke, zato jih je morda za tre- nutek le prešinilo človeško ču- stvo, da so zapustili izbo, ne da bi prizadeli pionirjem kaj hude- ga. Pionirji in pionirke so molče čakali, da se je nemška patrulja oddaljila, nato pa so razigrani začeli poskakovati po izbi in ob- jemati svojo učiteljico. Ko so se nekoliko umirili, je učiteljica spet vzela kredo v ro- ko, se postavila k tabli in smeje se rekla: »Pionirji in pionirke, videli ste prej, da ne znam pi- sati Zdaj me pa vi naučite, da bom znala.« »Tovarišica učitelji- ca,« so vzkliknili soglasno, »napiši ,Naj živi maršal Tito!'« In učite- ljica je napisala. N. K. ANALIZA KRAJEVNIH KO NFERENC SZDL (Nadaljevanje s 4 strani) ristična točka, ali pa bodo prosto- re preuredili v stanovanja. O tem se je treba hitro odločiti, pred- vsem pa je dolžan ukrepati Za- vod za spomeniško varstvo. Prav zato, ker nima grad pravega last- nika, ga nikdo sproti ne poprav- lja in iz dneva v dan nastaja večja materialna škoda. C. vprašanje. Kje so vzroki propadanja obrti v občini, zakaj je vedno manj obrtnikov! Odgovor: Glede propadanja obrti v občini ne bi smeli trditi, da je kriva prevelika obdavčitev obrtnikov, ampak le procvit šu- šmarstva. Ce primerjamo, da je v občini le 13 obrtnikov, lahko ugotovimo vzrok predvsem v sla- bi inšpekcijski službi. To bo tre- ba zaostriti in zmanjšati šuSmar- stvo na minimum. .. . PTUJ. DNE 29 NOVEMBRA 19« TEDNIK Stran 7 Tečaj rdečeoa križa za prvo pomoč Prihodnje leto bomo praznovali 100-letnico ustanovitve organiza- cije Rdečega križa, ki je nastala iz nujne potrebe pomoči ranjen- cem in je v vseh vojnah premno- gim pomagala in rešila življenje. Nudenje prve pomoči je še danes ena od osnovnih dejavnosti Rde- čega križa, samo da je ta usmer- jena v mirni dobi na ponesrečen- ce in bolnike. Rdeči križ skrbi za usposabljanje čimveč ljudi, lai- kov, prostovoljcev za to človeko- ljubno nalogo, oskrbuje in vzdržu- je omarice z najnujnejšimi pripo- močki za prvo pomoč, ustanavlja postaje prve pomoči. Z vedno večjim razvojem teh- nike, s prodiranjem elektrifikaci- je in motoriziranega prometa v najoddaljenejše vasi, s porastom mehanizacije v vseh panogah tudi kmetijske dejavnosti in z vedno gostejšim prometom na naših ce- stah nastaja vedno več možnosti težkih poškodb. Pravilno nudena prva pomoč lahko pogosto ne sa- mo zmanjša bolečine in posledice poškodbe, temveč tudi reši življe- nje poškodovanca. Prav od pra- vilno, pravočasno ali nepravilno nudene prve pomoči je pogosto odvisna nadaljnja usoda ponesre- čenca. Strokovna, zdravniška po- moč ni in ne more biti povsod takoj dosegljiva, zato naj bo med nami čimveč ljudi, ki imajo osnovno znanje, kaj je treba in kaj lahko storijo v posameznih primerih prelomov, krvavitev, opeklin, električnih poškodb, ne- zavesti, zastrupitev itd. Prav tako važno kot nudenje prve pomoči je za posameznika znanje, kako se nesreča preprečuje. V lanskem letu je bilo v Ptuju in okolici 7 tečajev za prvo pomoč po 60 ur. 88 tečajnikov je opravilo zaključ- ni izpit, kar pomeni, da je prido- bilo dovolj znanja za prostovolj- nega bolničarja Rdečega križa. Razen tega je bilo nekaj deset- urnlh tečajev, ki nudijo osnovno znanje prve pomoči v najpogo- stejših nujnih primerih. V letoš- nji zimski sezoni se je odbor Rdečega križa odločil za čimveč | takih kratkih tečajev, da bi čim- več ljudi tudi iz bolj oddaljenih krajev dobilo vsaj osnovno zna- nje. Tisti, ki se za prvo pomoč bolj zanimajo ali pa so na takih delovnih mestih, da jim je zna- nje neobhodno, to naj bi bili vsi šoferji, spremljevalci, vozači ama- terji, cestarji, prometniki, posa- mezniki v večjih obratih in slič- no, se bodo vključili v 60-urne tečaje. Osnovne organizacije na celem področju že pripravljajo sezname tečajnikov, tako da bi začeli s predavanji še letos in koristno izrabili dolge zimske večere. dr. Nada Pavličev FOTO ZAPISEK Ptuj v prvem novembrskem sne gu L4STME DELAVMICE za popravilo siroinega parka z dograditvijo in opremo me- hanične delavnice v Ptuju ob Or- moški cesti bo imel kmetijski kombinat Ptuj možnost poeno- stavljenega, pospešenega in poce- njenega popravljanja vseh 'me- tijskih strojev in naprav, izme- njave pokvarjenih delov ter tudi izdelave delov, ki jih ni mogoče dobiti iz uvoza. Večino teh del bodo opravili v teh delavnicah, manjše okvare pa bo popravljal lasten potujoči servis. Upravnih obrata mehanične de- lavnice in avtoparka kmetijskega kombinata Ptuj Alojz Ganza je dejal po ogledu že gotovih pro- storov delavnice in prostorov, ki jih še dovršujejo, da si bo mladi kader delavnic in avtoparka pri- zadeval storiti vse, da bodo za vse obrate kombinata, po potrebi pa tudi za druge kmetijske orga- nizacije opravljene naloge, zaradi katerih se je kombinat Ptuj odlo- čil za investicijo in osamosvojitev agroservisne službe Dosedanja praksa s popravljanjem kmetij- skih strojev v raznih delavnicah in pri raznih servisih, s čakanjem na nadomestne dele in z visokimi stroški popravil je narekovala kombinatu tako rešitev. V lastni režiji, po načrtih pro- jektivnega biroja Ptuj pripravlje- ni prostori delavnic (s preuredit- vijo nekdanjih hlevov in z dozi- davo), je za nove namene nastalo okrog 1.500 kvadratnih metrov za- prtega prostora v več oddelkih (za popravilo strojev, za montaž- no dvorano, za sestavljanje avto- mobilskih in traktorskih motor- jev, za elektro delavnico, za ser- visno delavnico, za oddelke za lahke stroje, za prostor za vare- nje in ključavničarstvo, za kovač- nico itd.). Vsi prostori so zelo svetli. Ogreva jih lastna central- na kurjava. Razen tega bodo ime- li še skladišče za rezervne dele, ki jih bo v posebnem prostoru delavnic prodajalo kmetijskim or- ganizacijam trgovsko podjetje »Avtomotor« Celje. Pred urejanjem delavnic kom- binata Ptuj je bilo temeljito pre- diskutirano vprašanje, ali naj na- stane v Ptuju poleg že obstoječih stroj, del., poleg delavnice Agvo- transporta itd. še samostojna de- lavnica kombinata Ptuj, ali pa naj npr. strojne delavnice poleg drugih servisnih* služb opravljajo še servisno službo za kombinat. Ko so bile stvari na dlani, da se kombinat Ptuj s svojimi večjimi potrebami ne more naslanjati na druga podjetja, je padla odlo- čitev, ki je sedaj tudi deloma že uresničena, deloma pa še bo v prihodnjem letu, ko bo nastal iz dveh dosedanjih pomožnih objek- tov nov potreben objekt za mon- taže na prostem, za garaže in drugo Sedanji obseg delavnic bo ver- jetno pozneje še razširjen in pri- lagojen potrebam nadaljnje rasti kombinata in kapacitet njegovega strojnega parka. Velika pridobi- tev pa bodo te delavnice tudi za kmetijske zadruge, ki so bile do- slej še bolj v škripcih kot kombi- nat, ko je šlo za popravilo raznih kmetijskih strojev in njihovih priključkov v raznih delavnicah, če bo v lijih mogoče še zanje opravljati usluge. G. V. Osrednje vprašanje kmetijstva - umetna gnojila Povečanje kmetijske proizvod- nje je dandanes najnujnejša go- spodarska zahteva. V celotnem prizadevanju je glavni vzvod za povečanje proizvodnje izdatno gnojenje Bilanca gnojenja z na- ravnim, hlevskim gnojem je pa- sivna Približni proračun pove. da dobijo naše njive in vinogradi približno štiri petine hranilnih snovi, ki jih odvzemamo zemlji, nazaj v obliki hlevskega gnoja. Nasprotno pa ostanejo travniki, pašniki in cesto tudi sadovnjaki skoraj docela zanemarjeni. Temu primerni so tudi pridelki: majhni Razen smotrne izrabe hlevskega gnoja in gnojnice pri- haja torej v poštev kot najvaž- nejše sredstvo za dvig kmetijske proizvodnje izdatnejša poraba umetnih enojil. Danes ne gre več za kakšno propagando Ne gre več za kak- šno novo sredstvo, ki bi ga bilo potrebno še preizkušati. Kmetij- stvo ima na tem področju že sto let stare izkušnje. Vzporedno z razvojem industrije se razvija tudi kmetijstvo Napredek .=^o mu omogočili med drugim; kolobar, žlahtnenje rastlin in živali, bolj- še obdelovanje (globlje oranje), uporaba varstvenih sredstev proti rastlinskim boleznim in škodljiv- cem, mehanizacija drenaža dvig živinoreje, ki daje več gnoja, predvsem pa uporaba umetnih gnojil. Kakor torej ne gre za samo enega činitelja. za en sam prijem, kateremu bi pripisovali celoten napredek kmetijstva temveč za celo vrsto ukrepov, predvsem pa uporabo umetnih gnojil. Ce bi hoteli ugotavljati razvoj porabe umetnih gnojil v svetu, bi morali najprej ugotoviti, koliko je čistih hranilnih snovi v vsa- kem gnojilu. Račun pokaže, da smo pred drugo svetovno vojno porabili na svetu 2,28 milijona ton dušika, 3,5 milijona ton fos- forne kisline in 2.3 milijona ton kalijevega okisa ali skupno 8,13 milijona ton. Druga svetovna vojna je evrop- sko kmetijstvo zelo prizadela in je njegova proizvodnja silno pa- dla, vendar se je stanje po vojni hitro popravilo, da smo leta 1950 dosegli predvojno višino. L. 19.51 je znašala skupna poraba umet- nih gnojil na svetu že 13,5 mili- jona ton čistih hranilnih vred- nosti, torej 66 odstotkov več kot tik pred vojno. Ce primerjamo, koliko gnojil pride na hektar njiv, ugotovimo nizko številko: komaj 11,5 kg. Po- raba po državah pa je zelo raz- lična. Ce upoštevamo samo Ev- ropo (brez ZSSR), odpade na hek- tar njiv 40 kg čistih gnojil, ven- dar je tudi v Evropi glede tega velika razlika. Pri vsem tem je potrebno še podčrtati, da so umetna gnojila samo en činitelj med drugimi, ki povečujejo proizvodnjo, in da je vrednost hlevskega gnoja še ve- dno mnogo večja za ohranitev ro- dovitnosti zemlje, kot je vred- nost gnojil, le da je pridobiva- nje hlevskega gnoja omejeno in zato nima tako vidnega deleža pri povečanju hektarskih pridelkov kot gnojila. Približni račun po- ve, da je v Evropi količina hra- nilnih snovi, ki jih dobi zemlja s hlevskim gnojem, dva- do tri- krat tolikšna kot je količina po- rabljenih umetnih gnojil, ne gle- de na to da ima hlevski gnoj nekatere prednosti pred umetni mi gnojili To kaže, kako velikega pomen; je pravilno ravnanje in izkon ščanje hlevskega gnoja in gno.i- nice. Tik pred vojno smo porabili v Sloveniji 5100 ton vseh gnojil; po- lovica je bilo fosfatov. Na hek- tar njiv je prišlo 17 kg gnojil, v Jugoslaviji pa 6 kg na hektar Danes je pri nas z gnojili dru- gače. Povečanje proizvodnje je nujno, da bi povečali sklade hra- ne za povečano število prebival- stva in dobili dovolj surovin za povečane potrebe industrije. Med ukrepi, ki naj pomagajo doseči ta cilj, ima velik pomen prav oovečana poraba gnojil Ze prvi petletni načrt je do- ločal da se mora povečati po- ^rošnja gnojil na 35 000 vagonov, 'o je na sedemkratno predvojno »'išino Skupnost daje izdaten regres za nakup gnojil Ta način spodbu- ianja proizvodnje je vsekakor nravilen m najbolj gospodaren. Hkrati s povečano porabo gnojil se bo nujno povečala tudi proiz- vodnja. ING EGON ZOREČ ZA UMI Pm DELU tudi v kmetijstvu Higiensko-tehniena zaščita v kmetijstvu in njegovih raznih pa- nogah v ptujski občini dobiva s higiensko-tehnično zaščito pri Kmetijskem kombinatu Ptuj svo- jo jasno podobo in veljavo. Tudi v kmetijstvu se mora.io čutiti de- lovni ljudje varni na delovnih mestih v smislu tozadevnih pred- pisov, enako pa naprave in mate- rial, s katerim opravljajo svoje delo. Marjan Cucek, ki se bavi pri Kmetijskem kombinatu Ptuj z vprašanjem higiensko-tehnične za- ščite meni, da pomeni leto 1962 tudi za kmetijski kombinat glede HTZ-službe velik korak naprej, čeprav je bilo potrebno od kraja začeti. Tozadevni predpisi zasle- dujejo jasen cilj, da je treba de- lovnega človeka na delovnem mestu varovati pred vsemi ne- varnostmi za njegovo zdravje in delovno sposobnost, enako skrbno pa je potrebno varovati vse na- prave in material. Napredek je bil zato dosežen, ker je kombinat izrabil zimski čas in primerne dni med letom za tečaje in seminar- je po obratih. Udeleženci tečaja | so bili seznanjeni z namenom HTZ-službe in so v svojih obratih imeli tudi svoje naloge. S kontro- lo izvrševanja predpisov s tega področja in dela izvrševalcev HTZ-nalog se je izkazalo, da so ljudje po obratih zavestno spre- jeli varnost pri delu kot svojo glavno skrb in dolžnost in da je vedno manj primerov nezgod in nesreč pri delu, ra_zen v primerih^ kjer pride do nepredvidenih do- godkov. Ljudje iz kombinata so zapo- sleni v poljedelstvu, v živinoreji, sadjarstvu, vinogradništvu, kle- tarstvu, hmeljarstvu, v lesni pre- delavi, v obrtnih delavnicah ko- vinske in nekovinske stroke, v kamnolomu, v gramoznicah, v ži- vilski predelavi itd Za vsa ta de- lovna področja je s pravilnikom o HTZ zagotovljeno brezhibno delovanje te službe, ki zahteva vso odgovornost in vestnost od celotnega kolektiva pri delu in v borbi za napredek proizvodnje, za zmanjšanje stroškov proizvodnje, za manjše stroške zaradi boleznin in poškodb itd V letu 1963 bo kombinat na tem področju storil še več kot letos, ker ima za to pogoje in ker želi, da bi vzbudil pri celotnem ko- lektivu globok smisel za organi- zirano delo, pri katerem morata biti delovni človek kot strokovna sila in njegove naprave stalno sposobna opravljati svoje naloge v korist napredka kombinata in vsakega člana kolektiva. CV Te dni je snežni metež povzro čil gromno škode v sadovnjakih in v gozdovih, največ pa na električnem in telefonskem omrežju. Posnetek: J. Vrabl 8 TEDNIK PTUJ. DNE 29. NOVEMBRA 1962 NJIVO in nekaj pohištva v Ptuju prodam Naslov v upravi STARO POHIŠTVO in rabljen električni štedilnik prodam. Go- rup, Liutnmerska 20/b. OREHOVO vSPALNICO. novo, politirano. moderno, prodam Franc Pepec. Kungota 5, p. Ki- dričevo MOPED TOMOS-PUCH, skoraj nov, poceni prodam. Naslov v upravi. MLADE PAPIGE. KLETKO IN SOBNO OMARO prodam Na- slov v uprafvi. STANOVANJE nudim ženski, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka. Naslov v upravi. ISCEM 2ENSKO, ki bi osem ur dnevno pazila na dva otroka. Naslov v upravi. TRŽNE CENE PO VRTNINE IN SADJA V TRGO- VINI »SADJAR« V PTUJU Krompir 32, čebula 130, jabolka 55—100, korenje 60, zelje 40, kislo zelje 84. črna redkev 30. rdeča pesa 50, česen 300—400, grozdje 220, orehi 250, fižol 200, med 500, ječmenova kaša 110, ajdova kaša 240—280 din kg. Mestni kino Ptuj predvaja 29. in 30. novembra ju- goslovanski film »SENCA SLA- VE*. predvaja 2. decembra ameriški barvni film »MORI DIK«. Kino »Ruda Sover«, GorIšnica Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 29 novembra jugoslo- vanski film »OD MONARHIJE DO REPUBLIKE«; 2 decembra italijanski film »Z.4KAJ PRIHA- JAŠ PREPOZNO?« Kino Zavr? predvaja 29. novembra jugoslo- vanski (cinemascope) barvni film »LJUBEZEN IN MODA«, 2. de- cembra ameriški barvni (cinema- scope) film »AVTOBUS, KI JE ZABLODIL«. OBVESTILO Občinska zvezo za te- lesno vzgojo Ptuj obve- šča vse prijavljene ekipe za turnir v čast dneva re- publike, da bo turnir za- radi slabega vremena od- padel. POPRAVEK V §t. 45/62 na šesti strani ob- javljenem razpisu KZ »Dravsko polje« je tiskarski škrat pod št. 2 navedena 2 kmetijska tehnika spremenil v »2 kemijska tehnika«. S tem poravljamo navedeni raz- pis. Uredništvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepo- zabnega očeta, pradedka, dedka, skrbnika, strica in tasta JOŽETA PETROVIČA iz Ptuja, Krčevina 2 se zahvaljujemo sosedom, sorod- nikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, šopke in vence, še posebno za številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti na ptuj- sko mestno pokopališče Prav lepo se zahvaljujemo sin- dikalnim organizacijam Komunal- nega zavoda Ptuj, Občinskega ljudskega odbora. Okrajnega so- dišča. Zdravstvenega doma - in trgovine »Slavica« Ptuj za posla- ne vence, govorniku za zbrane poslovilne besede ter pevcem za žalostinko Žalujoči otroci: Angela, Jože, Marija por. Ko- stan.ievec in Franček. re.jenka Slavica Drobnič ter drugo sorodstvo. ŠPORT ROKOMET 3e o „ namigovanjih in govoricah" iz Velike Nedelje Ker sem bil presenečen nad to- nom odgovora, bi hotel sedaj iz- nesti nekaj podrobnosti. Moj članek je bil sestavljen po lastnem preudarku in na osnovi negativnih pojavov, ki se iz dne- va v dan porajajo v naših dru- štvih, in to kot član UO RZS in UO ORO in ne kot »naš». »vaš« ali kot trener »Drave« Imenova- ni verjetno ni na tekočem z do- godki, kar pa ni toliko važno, prav tako se premalo jasno izra- ža »pred katerim pragom se naj pometa* V svojem članku se opredelju- jem na delo obeh društev, in to v rokometu, ne pa za celotno de- javnost dru.štva »Partizan«. Ko govorim o vzgoji kadra — članstva se to nanaša na roko- metno dejavnost, o kateri do se- daj ne moremo govoriti, saj se- danji igralci prav gotovo niso bili vzgojeni v Ormožu. Pisec tudi navaja kot da imam svoje društvo itd., predvsem v zvezi z žensko ekipo. Zakaj pa ni ob vstopu na tekmovanje bila pripravljena tudi ženska ekipa, saj je bilo zanimanja dovolj in tako so zaradi nezainteresiranosti odbora nekatere igralke pristopi- le k Partizanu Velika Nedelja. Ali s tem ni bila zamujena pri- ložnost? Imenovani me tudi opozarja, da imajo revizijske komisije za pre- glede, toda ali sem govoril o ne- pravilnem finančnem poslovanju in malverzacijah ali pa sem ome- nil upravičenost do takšnih izdat- kov, ki so proti predpisom pra- vilnika RZJ kakor tudi členu 18 registracijskega pravilnika, kjer se citira sledeče: »Igrači se regi- struju za klubove u mestu borav- ka ili u mestu stalnog zaposlenja odnosno školovanja.« Od ovoga se izuzimajo djaci i študenti, koji nastupaju u zonskim i saveznim ligama, a školuju se u drugim mestima, sa tim da imajo pravo nastupa izključivo za matični klub. t. j. za klub za koji su igrali u trenutku polaska na školovanje.« Ta člen nam jasno govori, da se to dovoljuje le v republiških in zveznih ligah. S tem bi se moral seznaniti upravni odbor, ker v nasprotnem primeru ne bi tega dovolil Stri- njam pa se s tovarišem Kuhari- čem: kritika, nasveti in pomoč med društvi so nujno potrebni (potrebna pa je tudi samokritika!) saj je premalo sodelovanja in pri- jateljskih stikov med članstvom, kar večkrat vpliva negativno in tuje Vse kar sem napisal, pa je mo- ja osebna želja, da se ne ustvari sektaštvo in klubaštvo med ome- njenima dru.štvoma S tega mesta želim tako TVD Partizanu Ormož kot Partizanu Velika Nedelja v letu 1963 obilo uspehov! ZUPANC Milan, član UO RZS Kri, hi rešuje življenja Dne 20. nov, 1962 so darovali kri krvodajalci iz KOGA- Borko Jožef, Orešnik Peter. Lukman Zofija, Vičar Zorko, Majcen Ve- rona, Rajh Peter, Petek Geno- vefa. Sever Elizabeta, Borko An- gela, Curin Erna. Sternian Franc, Toplak Franc, Pokrivač Franc. Fajfar Franc. Ritlop Jožef, Rotar Ciril. Pokrivač Marija, Lihten- valner Marica, Žemljic Genovefa, Kosič Ema, Petek Ida, Sterman Terezija, Kos Milena, Volaj Ivan in Lah Jakob Dne 22 nov. 1962 so darovali kri krvodajalci iz GORISNICE: Janžekovič Martin, Vojsk Marje- ta, Bratušek Elizabeta. Obran Lovrenc. Medved Marija, Kraiger Ana, Kureš Albret, Plošinjak Marija, Petrina Jožefa, Prelog Anton, Kureš Marija, Majerič Alojz, Gomilšek Kazimir, Muhič Franc, Bratušek Marija Kvar Angela, Holc Elizabeta, Goričan Ivana, Vaupotič Jožefa, Bezjak Alojz in Jazbinšek Marija. Medtem so darovali kri še po- samezni krvodajalci: Gozdnik Alojz, Krempl Ivan, Kristovič Franc, Kuri Jožef in Ceh Janez. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem se v imenu bolnikov najlepše zahvaljujemo! Splošna bolnica Ptuj Rdeči križ Ptuj OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Horvat Dragica, Dor- nava 164 — Ksenijo; Furjan Ru- žica. Jarki 49, Varaždin — Ivico; Habjanič Ivana, Trniče 65, Mari- bor — Jožeka; Kmetec Elizabeta, Slatina 36 — Ivana; Rižner Ama- lija, Vičava 16 — dečka; Zver Marija, Rogaška 13 — Marjana; Kociper Neža, Placarovci 3 — dve deklici; Serdinšek Veronika, Straj- na 18 — deklico; Pliberšek Kata- rina, Sesterže 63 — Valerijo; Ko- rotaj Terezija, Vratno gornje 158, Varaždin — Stefico; Mlakar Ama- lija, Kidričevo 36 — deklico; Krajnc Ana, Meje 12 — Janeza; An žel Lea, Placar 43 — Franca; Cebek Terezija. Sela 25 — Zvon- ka; Zvare Ana, Erjavci 3 — Franca. Poroke: Zoreč Anton, Cankar- jeva 6 in Strelec Marjeta, Nova vas 57 pri Markovcih; Hohnec Kristijan, Zg. Bistrica in Jurčič Julijana, Zg. Bistrica; Terbuc Ja- nez, Spuhlja 73 in Rakuš Marija, Budina 33; Vedernjak Hugo, Volk- majerjeva 6 in Klemenčič Rozali- ja. Trg svobode 3. Umrl je: Kline Franc, Spuhlja št. 71, roj. 1891, umrl 21. nov. 1962. POPRAVEK V sestavku »Dobro zasnovan pirogram družbene proizvodnje v KZ »Hailoze«, objavljemem v predhodni številki našega lista je prišlo pod p>odnaslovO'm »Go- zdarstvo« do pomote. V šesti vrsti tretjega odstavka berite torej pravilno: 25 % mladih in 10.000 ktab m ... Pod »Blagovni promet« berite v zadnji vr.sti »1000 kg umetnih gnojil na hekt- ar.« Prosimo bralce, da nam ne- Ijuibi pomoti oprostijo. Uredništvo ■II N II II II II II H II II II II II inni—ir-ir~ir Dopisujte v TEDNIK Iz programa RTV Ljubljana Nedelja, 2. decembra 1962 «.00—8.00 Dohro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.05—e.io Poročila In dnevni koledar; 6.30—6.35 Napotki za turiste; 7.00—7.15 Napoved časa. poro- čila, pregled tiska, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda, radijski kole- dar in prireditve dneva; 7.40—7.45 Po- govor s poslušalci; 8.00 Mladinska radij- ska Igra. 8.40 Veliki mojstri pišejo za otroke. 8.55 Glasbena medigra. 9.00 Po- ročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Iz slovanske simfonične literature. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Glasbe- ni iutermezzo. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za tMšo vas. 14.00 Petnajst minut s Slovenskim oktetom. 14.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — n. 15.00 Napoved časa. ]>oro6ila m vremenska na- poved. 15.15 Trikrat pet. 15.30 Chopin kot neznanec — v treh različnih zased- bah. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Ogrlica s popevkami m prijetnimi me- lodijami. 17.00 Poročila. 17.05 Inter- merzo z orkestrom Armand Bernard. 17.15 Radijska igra. 18.15 Richard Strauss: Vesele potegavščine Tilla-Eulen- stiietla. 18.30 Sponna nedelja. 1900 Obvestila. 19 05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izberite ^iž« melodaio 21 oo umetnost verizma — ? oddaia 22 Vaprved časa oo- nOa. vrameoska aapoved la pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zabavni ansambli RTV Ljubljana 23.00 Poročila. 23.05 Zaplešimo v novi teden. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Ponedeljek, 3. decembra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan gla«- bem spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila m dnevni koledar; 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila: 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved m radijski koledar; 8.00 Poročila; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila; 12.05 Radijska kmečka univerza; 12.15 Venček slov. nar. pesmi. 12.30 Zab. glasba na tek. traku. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spore- da. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Igramo in pojemo za vas. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 7. oddaja. 17.40 Sedem popevk za sedem pevcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Naš plesni karnet. 18.30 Poje komorni zbor iz Maribora. 18.45 Radijska univerza. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik 20.00—22.00 Koncert simfoi^ič- nega orkestra RTV Zagreb, dirigent Car- lo Zecchi — vmes ob 20.45—21.00 Kul- turni omnibus. 22.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan Torek 4. decembra 1962 5.00—8 00 Dobri-' jutro' (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05- 5.10 Po- ročila tn dnevni koledar; 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled t'ska. vre- menska napoved in obvestila; 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska nat)o- ved *n radijski koledar; 8.00 Poročila; 11.00 Pozor, nimaš prednostil 12.00 Po- ročila; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Nastopa avst, folk. grupa »Hansa Bach- la« iz Linza. 12.30 Vaši ljubljenci pojo. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Med rapsodijami 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Po- ročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Stoglavi virtuozi. 18.45 S knjižne- ga trga. 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Lahka glasba z orkestrom Tonv Leutwil- ler. 20.15 Radijska igra. 21.15 Štirje preludiji Sergeja Rahmaninova. 21.35 Glasba za romantično razpoloženje. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. Sreda, 5. decembra 1962 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevna koledar; 6.(X)—fi.in Na- poved časa poročila, pregled tiska, vre- menska napoved m obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved m radijski koledar: 8.00 Poročila: 11.00 Pozor nimaš prednosti! 12 00 Po- ročila. 12.05 KmPti'Ski nasveti: 12 15 Kvintet bratov Avsenik s pevci. 12.30 Melodije iz oper N. R. Korsakova. Dvo- raka, Moniuszka in Smetane. 13.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Zveneče kaskade. 14.00 Poro- čila. 17.00 Poročila. 17.05 Mozart v Pa- rizu, 18.00 Poročila — aktualnosti — doma in v svetu. 18.10 Prisluhnimo dvem kvintetom. 18.25 Slovenski motivi . . . 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Pisan spored po- pevk in zabavnih melodij. 21..05—22.50 Anton Foerster: Gorenjski Slavček. od- lomki iz I. dejanja. II. in III. dejanje. — vmes ob 22.00—22.15 Napoved časa poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila vremenska napoved, pregled tiska in obvestila 7.00—7.15 Napoved časa. izročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti' 12.00 Po- ročila. 12.05 Radiiska kmečka umverza. 12.15 Narodne pesmi ob spremljavi har- monike. 12.30 Melodije za staro in mla- do 13.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- java dnevnega sporeda 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Orkestralni opus sk!adat?lia Pavla S"-'ca 14.00 Poroči'^. 17.00 Poročila, 17.05 Glasbena križanka št. IV. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Prvi večerni ples. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 ObvesUla. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer do- mačih pesmi in napevov. 20.45 Zasajana trobenta. 21.00 Večer umetne besede. 21.40 jean Fran<;aix: Simfonija za go- dala. 22.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK, 7. DECEMBRA: 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved m radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti!. 12.00 Po- ročila. 12.05 Ing. janež Verbič: Kako- vost krme se pokaže v prireji. 12.15 Beneški fantje igrajo in pojo. 12.30 Iz domače komorne glasbe. 12.50 Dve popevki z Rafkom Irgoličem m dve s Terezo Bre\ver. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila m zabavna glasba. 13.30 pol ure pred štirinaisto. 14.00 Po- ročila. 17.00 Poročila 17.05 Bach m Beethoven v interpretaciji Vehudija Me- nuhinar :n Herberta von Karajana. 18.00 Poročila 18.10 Malo instrumentov — ve- liko glasbe. 18.25 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvesti- la 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pet pevcev — pet popevk. 20 15 Tedenska zunanje ool' tični pregled 20 30 Obrazi in značaji ^ samospevih M Musorgskega — 4. oddaja 2100 Petnajst minut 7 orkestrom flor Costa 21.15 Ortdsia r- mor*" in pomor ščakih. 22.00 Napoved časii. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA. 8. DECEMBRA: 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila m dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti!. 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 .\nsambel Srečka Dražila. 12.30 Kitica češke glasbe. 13.00 Napoved časa po- ročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 V paviljonu zabavne glasbe. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Grem v kino. 17.50 Hammond orgle v ritmu. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Zabavni orkester RTV Ljubljana. 18.25 Domači napevi lzpo<) zelenega Pohorja. 18.45 Naši popotniki na tujem. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 lazz aux Champs Elvsees. 22.00 Napoved časa, poročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22 15 Oddaja 7a naše izseljence. 23.00 Poročila 23.05 Za Ples in razvedrilo 24.00 Zadnja po- ročila in zaključek oddaje.