110. številka. Trst, v soboto dne 16. maja 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — .Naročnina znaAa: za vse leto 24 K. za. pol leta 12 K. za će trt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stat. <3nvč.l; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Sdinost glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. =0' V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi -e ne vračajo Naročnino, reklamacije lin oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Slorai ATStro-(Me in Italijani. V včerajšnjem izdanju našega lista s?nao v »političnem preg!edu« ekseerpirali jedro članka, ki ga je prinesel uvaževsni milanski list »Corriere de'la Sera« o vel-eaktuvelnem vp-ag svojim hegemon stiski«: pretenzijam, a neizmerno škodo državi in nje ostal, m narodom ! Povsem opravičeno je bilo, da Brao se ravn<5 v k:pu, ko smo označali pomea dogodkov na Hrvatskem, ozrli na članek v italijanskem lw»tu. V te nas je izzvala tendencija tega članka. Izvajanja v »Corriere delta Sera« ktlminirajo namreč v izjavi : da ima Italija interes na tem, da se naša monarh i j a « h rani! Ta Izjava v milanskem listu je simptom časa. Vsa nje znameni rost pa se n i m kaže še le v v z r o k n, ki ga navaja milanski list: s a k a j da je v interesu Italije, da se avstro-ogr-ka tconarh ja ohrani ! ! In ta vzrok, ki ga navaja »Corr'ere deiia Sera«, nam govor, da je vsaj v jednem deiu resnega. polit čn«»g* sveta v Italiji jelo svitati spoznanje, od kje hi mogla priti v Italiji n a j h u j a nevarnost! A č m so ti krogi rekli A, morajo izreči tudi logični B. Či«a jim je pr bio »p »znanje, da panger-aaanitem pomenja veliko n e -varnesttudi za Italijo — a ta je revno punctum saliens v izvajanjih milanskega 1 sta — morajo tudi priznat', da je etal šče, ki sejo Italijani zavzemali dosedaj proti opravičenim aspiraeijam avstrijskih Jugoslovanov, popolnoma zgrešeno in da njihovo postopanje nasproti nam ci bilo v interesu Italije same. Da, pan^ermanizem zna*i veliko nevarnost ne le za Slovane, ampak tudi ca Itali-jiue, ker ž s z sejg rafičnega gledišča si pan-gerccan zem prizadeva, da širi sebe na apeninski polu otok, Ker tako zahteva tudi vojaško-strategski interes pangermanizma! Pangermaa>ka politika skriva v fctbt program ne samo političnega, ampak tudi gespodar-skfgi rob-tva A vstro-Ogerske in Italije. — .Zato je pangerojanizem oni pogibeljni in smrtonosni politični strup, proti kateremu m > rajo že sedaj odločn > reagirati Iialijani kraljevine Italjanske in Slovani monarhije A vstro-Ogrske. Venenum cu.at venenum. » Extremis mali s, ex trema r i-m e d i a ! Ako ima torej Italija intercj na obstanku nnše monarhije, mora imeti tudi interes na t "m, da se ta monarhija koneolidira na znotraj. A konsolidirati se more le tedaj, ako bodo zadovcljnji on;, ki so jej bili v mi-nolo3ti nojzvesteji stebni, a imajo danes toliko razloga za nezadovoljnost, da jim je do-šel psiholcgičai moment, ko so siljeni, d a mislijo na svojo kožo!! Ti, Slovnni Av«tro Ogrske, brez katerih Avstrije ne bi bilo in je ne bo — ti s j jedio i , k: morejo ustvarjati jez, ki bo vs pesno odbijal silni val germanizma tudi Italiji v prilog! Človeška duša je čudno središče človeškega eutstvovanja in v velikih monentih človeškega življenja ona vlada z umom človeka, a ne um z dušo. Zato pa večkrat efekti tega dnevnega stanja in čutstva v svojih evolucijah sezajo preko možganov in ustvarjajo krasne in divne rezultate. To je dane« slučaj, ki v gori rečeni formi sili na površje na zemljišču hrvatske kraljevine in s svojo magnetično silo za-devlje v srca vseh Slovanov monarhije Avstro-Ogrske. Hrvatje v svojem sedanjem tužnem -stanju probudili so dose laj dremajoeo zavest solidarnosti avstro ogrskih Siovanov. "Spavajoči lev se vzbuja! Mi trdimo, da se monarhija Avstro-Ogrska nahaja sedaj na zgodovinskem razpotju med prostostjo in bodočnostjo. To naj si italijanski narod v kraljevini danes dobro zapomni ! Italijanska novinstvo, čegar svobodo-ijubje je do sedaj branilo vse tlačene narode, je, žali B >že, s pogrešeno taktiko 'n nepoznavajoče odnošaje Hrvatov v državi Avstro-Ogtski, večkrat pisalo proti Hrvatom, a tudi drugim Slovanom avstro ogrskim, kakor da so oni najzadnji narod tega sveta, in kakor da so oni tlačit elji drugi .i, poleg njih živečih narodov. To ni bilo mogoče do danes v Avstro-Ogrski; ni bilo mogoče, ker so ravaj Hrvatje i a vsi drugi Siovani na jugu monarhije tlačeni — cd Nemcev in od Madjarov. T emu s o. najjaaneji dokaz današnji krvavi dogodki v Hrvatski. Mislimo, da nas sedaj gospo ia v kraljevini umejo. Žito naj oni sedaj iskreno popravijo svoj stari greh. Naj z največo obzirnostjo spremljajo krvave dogodke, ki se danes raz vijajo v Hrvatski, a poleg tega naj proučijo krvavo zgodovino Hrvatov, kateri niso i z lastne volje, ampak prisiljeni po okolnostih prešlih političnih časov prelivali svojo krv na italijanskih poljanah ! Out- st70 svobede privlačuje na se sebi slične svobodoljubne naroda s tajinstveno silo. Slovanska pesniška duša ia slovansko iskreno srce ima polno sličnosti z dušo italijanskega naroda. Ako je torej res, da ima Italija interes na obstanku nase monarhije radi nevarnosti paogermanirma tudi za Italijo in uočim dalje stoji dejstvo, da jez proti pangermanizmu morejo ustvarjati v naši monarhiji edino Siovani, potem morajo Italijani le želeti, da so ti Slovani jaki. V tem zmislu naj delujejo italijanske novine v kraljevini na njihovo javnost in tudi na svoje soplemenjake, k i živ-evnaši monarhiji, da premene svoje skrajno krivično postopanje proti Slovanom v Primorju, postopanje, kije d i-jamentralno nasprotno načelu svobode. POULISTEK. Na rojstni zemlji. Bpifcal K*a.ver-6a.n dor-GJalaki ; prevel XXXII. vi mislite, da je to dopu-kdo bo pa mu 102 — Toiej ščeno ? — Nu, da — zakaj ne — vedel ? 1 — A ne — ne — ne, potem ne ! je segla Vera v besedo. Veri je stopil Da cVo hla len znoj„ Po- — Ni kari ! — Tako rešite imetje! Bo- zabila ie. »Sedaj je vse kasao. Očeta in dite pametni ! rojstni dom izgubim !« — je zgjvoriia belao — Ne — ne — to ne bi bilo pošteno, in se prijela za čelo. Krtica jo je vprašal, Jaz bi ne smela reči, da sem mu dala po-kaj jej je. Ona mu je izpovedala v eni sapi godbo podpisati, ko je bil v nezavesti. In in grrzjjičavo. zato vas nečem slušati. Nesreča nas proganja Starec ni bil neumen. Takoj je urael vse. — oli — in Vera se je spustila v težek kr-— Neprilika — neprilika! — A zakaj čevit jok. niste takoj prinesli pogodbo v podpis? Še Zdravnik je došel še le kasno, koje zjutraj so gospod govorili z menoj o tem — bil že mrak. V isti čas žnjim je prihitel tndi malo prej še, ko jim je ono kar hkratu stari Blinjev ć s Tomico, ki je prinesel seboj Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. O sijajni manifastaciji, ki so jo priredili na Dunaju dijaki vseh slovanskih narodnosti za slovensko univerzo v Ljubljani, smo prejeli včeraj popoludne — ali prepozno, da bi jo mogli uvrstiti v list — to-le brzojavko: »Shod slovenskih akademikov za univerzo v Ljubljani j a izpal sijajno. Udeležili so se ga akademiki vseh slovanskih narodnosti in mnogo poslancev. Govorili so : iur. Žerjav o nedostatkih na dunajskem vseučilišču, o potrebi decentralizacije univerzitet in pouka na korist slovenski univerzi v Ljubljani in Češki v Brnu. Phil. Grafenauer je apeliral na slovanske poslance. Phil. Kobol je govoril o italijanski pravni akademiji in je protestoval proti ustanovitve iste v Gorici ali Trstu. Dalje je govoril krasno posl. Ferjančie, a za češki klub posl. Karbus, ki je zagotovil Slo-veucem pomoč Cehov«. Dants pa smo prejeli jako dolgo poročilo o shodu samem, ali prejeli smo je še le o poludoe, tiko, da nam iz tiskarsko-tehničn h raziogov ni bilo možao, da bi že v današnjem izdanju mogli pričeti s priobčeva-njem. Zato podsjemo za danes le vsprejete resolucije : 1. Slovansko dijaštvo dunajsko, zbrano na shodu v »Ressource« dna 14. maja 1903 i. poživlja visoko c. kr. vlado, da nemudoma ukrene vsa potrebno za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Pri tem jo opozarja na spomenico, v katari je že leta 1901. utemeljilo nujno potrebo po slovenski univerzi v Ljubljani : ustanovitev iste je neobhodno potrebna za kulturni in materijalni preevit jugoslovanskih narodov, znanost pridobi ž njo novo središče, država pa res sposobne n radnika. 2 S:ovansko dijaštvo dunajsko močno občuv t.etJostatke, ki so nastali na univerzah avstrijskih, najbolj pa na univerzi dunajski sedaj, ko prehaja pouk iz dogmatično - praktičnega v teoretisko-akademiški, ki se naj goji v institutih. Iz-med nedostatkov, ovira-jočih možnoBt modernega, teoretiško - akade-miškega pcuka, je največje prenapolnenje naše univerze, ki je v mnogih institutih naravnost neznosno. Razbremenitev v korist novih provincijalnih univerz: — slovenske v Ljubljani ter češke v Brnu, ki bodo z manjšim številom slušateljev lažje ustrezale svojemu namenu, — se nam vidi nujno potrebna, da se bodo številnejši mogli navajati k samostojnemu znanstvenemu raziskovanju, in, da nastane mej zavodi blagonosno tekmovanje v znanosti, — kar stori visoka vlada tem lažje, ker ne vstreže s tem le dijaštvu, ki bo potem obiskovalo dunajsko univerzo, ir» sebi olajša spopolnitev tega zavoda, marveč zopet enkrat vstreže živemu klicu pojednako-pravnosti slov. narodov. 3. Slovansko dijaštvo odločno prote3tuje proti temu, da bi ee preložila italijanska predavanja v Inomostu na slovenski teritorija v Trst ali Gorico, ker meni, da b; Nemcem na ljubo sklenjena preložitev na slovenska tla bilo nasilno žrtvovanje slovenskega naroda, in pa, da se stavi s tem ustanovitev slovenskega veeucilišSa v Ljubljani v nevarnost. 4. Te sklepe sporoči dijaštvo po posebni deputaciji ekselenei gospodu naučnemu ministru. 5. Jugo-lovansko d'jaš.vo dunajsko poživlja s tem vodilne fakterje med narodom in pred vsem gg. poslance jugoslovanske, da zastavijo vse svoje s:le v realizacijo naših zahtev, ostale gg. slovanske poslance pa pro9i, da njihovo akcijo izdatno podpirajo. kar hkratu prišlo. To — to — to je neprilika ! Ali — jaz sem Čul g spoda, ko je rekel, da podpise — in on je še živ — pa dajte sem po godbo, jaz mu hočem voditi roko. — Ali on ni pri zavesti! — Ni, to je res le formalncfct ? homeopatičnih zdravil. Najperger je pogledal bolnika in zganil z rameni. »Apcplesia cerebri — sanguinea —« tu ni vcČ pomoči. Prevtč je sedel naš Higin, a mnogo jel in pil. Piavo čudo, da ali slednjič — to je se ni že pred 10 leti dogodilo žnjim kaj ta-cega — je govoril Blinjeviča p:> latinski. — Ako bi mu puščali kri — glejte — kako so mu žile napete — tu po vratu ! — «e je oglasili Vera slabim izmučenim glasom. Zdravnik ee je zopet približal k bolniku ia ga je začel ogledovati. Sed3j je siromak že povsem težko dihal. Stresanja so postajala vedno močneja. — Je-li pogodba podpisana ? Lev je kakor na igiah — on ee pripravlja na pot v mesto, da ponese pogodbo v zemljiško knjigo i — se je obrnil Blinjevid do Vere. — Pogodba ni podpisana — je odgovorila deklica plaho. — Joj — jej — to je prokletstvo — per a morem dei! — je stari skoro zakričal. Krtica mu je začel sedaj pripovedovati »o svoji propoziciji<. Ali kaj hočete, magni-fice domine — gospica ni hotela. Stari jo je pogledal začudeno — no, potem jo je potrkal po ramenih in jo pohvalil. (Pride še.) Poiitičoi pregied. V Trstu, Iti. maja 1903. Dogodki na Hrvatskem. Z Dunaja smo prejeli : V četrtek zvečer je bil v kat. ressourci velik shod radi dogodkov na Hrvatskem. Lepo ia stvarno je govoril neki mladi hrv. vseučiliščnik, jako ostro proti Khuenu He-dervarvju poslanec Biankini, ki ji vskliknil, da je čudno, da je grof Khuen po 20 letih njegovega banovanja še živ. Dalje so govorili predsednik shodi dr. pl. Koz 6, poslanec Spinčić, pak po en Poljak, Ceh, Slovenec, Srb in tfolgar. Vsprejeta resolucija se glasi: »Dunajski Hrvatje, zbrani na zaupnetn shodu d ie 14. maja, ob navzočnosti in odobravanju bratov Slovencev, Srbov, Poljakov, Čehov in Bolgarov, dajejo uraza bdi', s katero vspreje-majo najnoveje vesti iz ožje Hrvatske. — Samovolja grofa Khuena, zaščita nezakonitim emblemom madjarske države, fiaancijeino propadanje in zistematično žaljenje pravic in zakonov, silijo narod hrvatski v ogorčenje in obup. Dunajski Hrvatje pozdravljajo tis:e neustrašene borilce, ki niti v tako resnih časih, ko se vsaki od ustave dopuščeni odpor proti nezakonitemu stanju žigoma kakor zarota, ne odnehajo od borOe za narodne pravice. V času, ko se Zagrebu in oži Hrvatski pridružujeta tudi Spljet in vsa Dalmacija, v času, ko se hrvatski borbi pridružujejo bratje Slovenci, dunajski Hrvatje, v stalni nadi, da sa tej boroi pridružijo tudi Hrvatje po dru-zih hrvatskih deželah, zaključujejo, da bodo oduševljeno in vztrajno podpirali vsako borbo v obrambo potlačenih ustavnih in narodnih pravic hrvatskega kraljestva. Posebej Bi hočejo prizadevati, da bo slovanski in t")j i svet poučen, kdo je pravi krivec nemirom in kako se v Hrvatski vzdržava vlada sile in krivic e«. sočutja. Temu čutu se mora umakniti z a hip vsako drugo Čutstvo! Svet naj izve in mogotci naj izvedo, kako tesna je srčna vez, ki nas spaja z narodom onkraj Sotle! Svetu moramo manifestirati, da je ta vez tako tesna, da v hipu, ko je kdo tamksj bolno zadel tudi ob najdrob-nejo žilico, zapeče tudi na tej strani v srcih ! Zberimo se torej jutri v Sokolovi telo- »ure«. jezika Predainoči so bili na Sušaku zopet nemiri. Demonstranti so porezali telefonske žice. V Fužinah so s kamenjem napadli železniški vlak, ki je vozil iz Budimpešte na Reko. V Bakru so demonstrantje osvobodili jetnike in se potem v sprevodu podali proti Krasici, vaklikajoči »Živela svoboda! Smrt banuU ter prepevajoči narodne pesmi. Demonstran tov je bilo kakih 3000. Ko so došli vojaki, bile bo demonstracije že končane. Tudi v modruški županiji (komitatu), v katero tpada I vadnici, ul. Coroceo 15 Sušak, te baje proglasi nagla sodba. Iz mnogih krajev na Hrvatskem prihajajo nejasne veeti o novih velikih nemirih, v katerih je bilo ubitih in ranjenih. Ban Be je odpeljal k cesarju v Budimpešto. Tudi d.rektor ogerskih državnih železnic na Hrvatskem je pozvan pred cesarja. V Pakracu si demonstranti napadli postajo in pobili vso opravo v pisarnah. Tudi iz Slavonije prihajajo vesti o velik h nemirih. Povscd se trgajo madjarski napisi. V Sibinju (v Slavoniji) so morali orožniki zopet izpustiti aretiranega demonstranta. Položaj v ogrskem parlamenta. Predsincči te je vršil v Budimpešti dvorni obed, ca katerem se je dogodil slučaj, ki meče bliščečo luč na odnošaje v ogrskem parlamentu. Cest r je namreč popolnoma preziral predsednika ogrske poslanske zbornice, greta Apponvi a, ni govoril žnjim in ga ni niti pogledal. Tudi z opozicijonalnimi poslanci cesar ni govoril. Nadvojvoda Fran Ferdicand pa je govoril le z nekaterimi členi ogrske aristokracije in se je spustil v daljši razgovor tamo s predsednikom katoliško-naron s ter nikakih Fejervary zatrdil, da konees j glede te ne istim je dosežejo Preziranje zborničnega predsednika od strani ceearja in demonstrativno vedenje o šampanjcu v prilog istemu predsedniku od strani op ozicije, nam dovolj jasno pojasnjuje sedanji položaj na Ogrskem. Ta slučaj nam kmže jasno, da so tudi naj viši krogi že spoznali, kako nedostojno komedijo igrajo sedaj ček odletel in padel na ramo ravno idočemu pred- Krančiču, ki se je vračal iz Boršta. Otroci ga niti opazili ni?o in ga niso mogli,, ker bo bili obrneni proč od poti. A g. KranciČ je takoj ponesal tiBti mali kamenček orožniku ter mu naročil, naj gre nemudoma k onim otrokom, naj poizve za ime, in naj ovadi dogodek v Koper. stanju, da si mora čiovek, ki je siljen hoditi tamkaj, tiščati nos. Tudi niste gotovi, da si ne polomite noge v jarkih in na celih kupih nametanega kamenja. In to je mestno gospodarstvo! Za slavje dne 5. julija. Včeraj priob-čena vrsta, po katari nastopijo naša društva To se je tudi zgodilo. Neki fantič bil je na veliki veselici na korist naše Šalskedružbe na okrajnem glavarstvu obsojea zaradi tega v ogrski zbornici, kjer opozicija na željo ve- na 12 ur zapora. čine oistrnira vojno predlogo. Večina noče odkrito pokszat! svojega naBprotstva do vojne predloge, žito pa pošilja v boj opozicijo, da M more potem proti kroni opravičevati, da je opozicija kriva na padcu vojne predloge. Krona pa je na dvornem plesu pokazala, da jej je znano resnično stanje stvari in da obsoja ogrsko parlamentarno komedijo. Opozi-eija pa je na tem plesu vnovič dokazala obstoj te komedije, ko je demonstrirala v prilog predsedniku Apponvi u. Iz ogerske zbornice. V včerajšnji seji ogrske pcsianske zbornice odgovarjal je poel. P i e h 1 e r na izvajanja hrvatskega poslanca Tomašica v zadnjej seji. Isti je trd:l, da ogerska vlada t denajjem pcdpin izgrede na Hrvatskem, da te izgrede izrabi v boju proti opoziciji. Govornik je pozival načelnike hrvatskih strank, naj ne slede izgledu svojih prednikov, ki ds ao ae vedno v eiužbi t:ran-etva bojevali proti napredku, marveč naj se v slogi z Ogrsko borijo za svobodo (kakor-šna je eedaj na Hrvaškem ! Op. stavč.) in proaveto. Hrvataki voditelji — zaključil je govornik — delujejo nuj na to, da. se na Hrvatskem pomirijo duhovi, da se bo moglo Hrvatom zopet povrniti vse ustavne pravice od volilnega prava do svobode tiska. dne 5. julija, bila je določena srečkanjem na posvetovanju minole nedelje. Vsako društvo posluje ta urad. In da» bi združili, s pesebnim društvom zjedinili vse uslužbence avtonomnih uradov, to je bila naša najveČa želja in skrb, ker, kakoreni bodo predstojniki in uradniki avtonomnih uradov, taki bodo ti uradi, tako bo ljudstvo !; Dajte nam dobrih in zanesljivih uradnikov in dobro pa srečno bo ljudstvo.. Da pa zamorejo uradniki vspešno delovati za bifgor naroda in dižave, potrebno je, da se preskrbi, da ti nami ne opešajo. na »Slovenec« pa prihaja še le sedaj dan z onimi dogodki od tihe nedelje — po dobrih <> tednih ! ! ! Seveda priknti morajo dejstvo, zakaj da orežniki od cvetne nedelje dalje neprenehoma, po noči in po dnevu, stražijo gospoda Kracčiča, da-si mu ni dosedaj nikdo niti in ne.ma v žaro- po je dobilo po jedno številk gospice Dekleva segala je v žaro po iste Ako pa kako društvo ni zadovoljno s številko, more zamenjati sporazumno z drugim pev. društvom. Dne 5. julija bomo torej vršili slovensko patrijotično delo in se tudi veselili. Nade- roka To ee pravi : potrebno je skrbeti za to, da se Tržaške vesti. Jutri na shod! Kajakom, ki Čitajo poročila o žalostnih dogodkih na Hrvatskem, o groznem nasilju ki žene bratski n*ro na rod v obup, in ako še pomno prečitajo današnji uvodni članek, menda ne treba dalje razlagati nas Siovencev dolžnost, da se v teh resnih čaaih z vsem srcem postavimo na stran Hrvatov. Jutri mora govoriti naše Brc6, polno lasu skrivil. To je ravno : da skuša provo- jamo sa namreč, da tedaj nam ne bodo več rocj t žalostni dogodki na Hrvatskem, polnili duše brat-hoče .• Hrvatska ni cirati ne Velika nevarnost. Kakor nam poročajo, je v ulici della Fornace, — tam, magistrat kupil protestantovsko staro poko paiišr«ia ! kamenje — velika nevarnost za pasante, ker je stari zid ob desai strani stopn c ves raz-pokan in že precej nagnjen nad stopnice. V tem deževnem vremenu bi se kaj lahko zgodilo, da se zid podere, kar bi bilo (kakor stoji sedaj) zelo nevarno. V to poklicane faktorje opozarjamo, naj dajo odstraniti nevarnost, pre Ino se dogodi kaka nesreča. Ruskij kružok. Vide, kako se sedaj na spomlad število učencev in učenk krči od dne do dne, poživlja odbor ruskega kružka vse ude, da bi zopet redno zahajali k pouku. Kes je, da sd dolgi zimski večeri najbolj prikbdni za tako ehajanje k učenju in da so sedanji dnevi prav vabljivi za izpre-hode. Da-si je vse to res, vendar ne sme trpeti taka važaa stvar kakor je učer>je ru skega jezika. Saj imi vsakdo z\ izprehode in zabave pet večerov v tednu, dva večera pa lahko žrtvuje, ako se to sploh more imenovati žrtev, kar nam je tako koristno in nam — vsaj nekaterim — tako milo. Pouk bo itak trajal le do konca junija! In kdor ne zahaja, zaostane foiebno glede z žalostjo — in bolnim sočutjem do ega nan srca kvišku, bratje, saj : kjer je ®kega nam naroda. Ali naj pride kar »Još Otvoritev »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Minoli četrtek je dešla na lice mesta stavbinska komisija pregledat novo poslopje »Narodnega doma« pri sv. Ivanu in je našla, da je vse v popolnem redu. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija vTrstu se je nabralo o priliki konstituiranja odbora delavskega podpornega društva 10 K 66 st., v pušici v kavarni »C mmercio« 6 K 14 Bt. Delavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu opozarja svoje p. n. člene opetovano na občni zbor, ki se bo vršil jutri, v nedeljo, 17. maja t. i. ob 4. uri popoiudne v Bloven-ski šoli. Kedor ima kaj na srcu, naj si je pride izpraznit, kedor pa ima lahko bic?, naj pride po3lušat. A to velja samo za ude ; neudom ni dovoljen vstop. Narodno slavje v Ajdovščini-Šturje dne 1. junija. Vsa vipavska dolina združila se je v čutstvu vročega pričakovanja napovedanega slavja. Vse, ki čuti narodno, kliAe sebi, kliče drugim: »Prvega junija v Ajdov-ščino-Šturje !« Posamične vasi kar tekmujejo mej seboj, katera prekosi drugo po vdeležbf. — Vabila narodu in društvom ao našla ne- avtonomaim uradnikom zboljša njihova ek-zifctenca^ da se oeigurira njihova bodočnost. Da se to zgodi, predložila so se visoki vladi pravila za: »Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežel e«. Vlada društva ni prepovedala, isto sme torej v zmisl« zakona zapričeti svoje delovanje. — Namen društva je že zgoraj označen in želeti je samo, da pristopijo k temu velevažaemu društvu vsi predstojniki in uradniki avtonomnih uradov, ker le v množini je moč in v slogi je vspeh dela ! Dne 1. junija t. 1. se bo vršil občni zbor tega društva, ca katerem se polože temeljne črte, po katerih bo društvo delovalo v našo slovensko korist in v blagor naroda. Na ta velevažni shod vabimo v prvi vrsti vse predstojnike in uradnike avtonomnih uradov, vabimo pa tudi vse naše državne in deželne poslance ter vse one, katerim je v re-nsci kaj ležeče na blagostanju naroda, da pristopijo k društvu in se tako zjedinijo z nami na delu za blagor našega slovenskega nareda. Občni zbor »Društva avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele« se bo vršil dne 1. junija 1U03, na B nkoštni ponedeljek dopoludne ob 9. uri v Žalcu v dvorani gostilne Hodnik. Dnevni red : 1. Pozdrav sklicatelja. 2. Oitanje dru-štveaih pravil. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev odbora in načeluištva. 5. Sklepanje o raznih predlogih in nasvetih. 6. Slučajnosti. T. Poučni govori. Po zborovanju bo ob 1. uri banket. Kuvert 2 K. Kdor se želi udeležiti banketa in kdor želi priti že poprejšnji dam in imeti prenočišče, blagovoli naj to naznaniti z dopisnico vsaj do majnika pri Ivanu Kaču v Žalcu. Žalec, 15. maja 1903. Za osnovalni odbor : Ivan Kač. »Slovansko pevsko društvo« naznanja svojem gg. pevcem in pevkam, da bo jutri v nedeljo ob 1. uri popoludne generalna vaja z vojaškim orkestrom v gledišču »Fenice« Jaz nisem tega mnenja. Vsaj to da bi bil navel : ni res, da je bil »k r o m p i r« prej na vrsti, nego »figuracac. Sploh pa se dopisnik št. I. ne bi bil smel vtesniti v okvir popravka. Sodnikov popravek spada pod kritični nož. Dovolite torej meni besedo. Prodajale-i pomaranč da je žalil ljudstvo! Od kedaj pa ie Kcperčanka v Pod-gradu »ljudstvo«? In stališče sodnikovo Moralo seje vajo določiti za tako uro, ker'je tudi: Koperčanka naj le žali v slovenskem ima vojaška godba že ob 4. uri drugje kon- I Podgradu Slovenca z nedostojno psovko, a cert. Priporoča se, da pridejo vsi točno in ta Slovenec naj ponižno — molči ! polnoštevilno. Ne pevcem ni dovoljen vBtop. Sodnik trdi v svojem popravku in tudi Koncert »Slovanskega povskeira dru- v »post seriptu«, da je prodajalec razsajal stva«. Vspored jutranjemu koacertu b3 »čez edno vnanjo državo«. Na to je opazil nastopni : 1. Smetana : Ouvertura k operi neki tukajšnji odličnjak, da to sodnika prav »Hubička«, igra orkester. 2. Ferluga Štefan: nič ne briga, ker on — sodnik — da ni »Mazurkac, možki zbor. 3. Dvorak: »Slo- italijanski konzul. Sicer pa dotična prodajal- van *ka rapsodija«, igra orkester. 4. Fr. Kucken: čeva opazka, katere sodnik ni popra- »Piavaj ladja moja«, ženski zbor spretnije- vil, ni razsajanje. »Ako vam tukaj ni všeč, vanjem orkestra. 5. Smetana : Velika arja hodite doli v Italijo !« To se pravi: V Ita- iz »Prodane neveste«, poje gospica Jarmila liji je bolje, nego v Podgradu. Tudi poma- (t e r b i c - e v a. 6. Napravnik : Predigra k ranče so tam ceneje. A našemu sodniku je operi »Viasta«, igra orkester. 7. Vatro3.av to »razsajanje« čez edno vnanjo dr živo !c Lieinski : »Jutro«, mešan zbor ; orkestralno Bog ve, da-li bi sodnik tudi tako vski- sprcmljevanje priredil Ivan pl. Zaje. 7. Čaj- pel, ako bi slšal zabavljati na »barbar- kovekv : fantazija iz, opere »Evgen Onjegin«, sko Rusijo«?! igra orkester. Ant. Dvorak: »Padle so Pa celo odgntti ga je n£meraval. Od pesm; v dušo m ... -, mešan zbor. 10. a) Dvorak kdaj pa imajo sodniki pravico v takih sluča- »Labko noč«, b) II tifmeister : »Akat«, c) jih izrekati odgonske razsodbe ? ! pljuje od tu na križarenje po morju. Ostaneta pa tu vojna ladija »Garibaldi« in ena torpedovka. Kriza t Bolgariji. SREDEC 16. (B.) Ministerstvo je de-misijoniralo. Nadzorstvo nad trgovinskim poukom. DUNAJ 16. (B.) >Wiener Zeitung« objavlja : Cesar je imenoval ravnatelja trgovinske in naut'ške akademije v Trstu, vladnega svetnika Gelcicha, pustivši ga ob enem v njegovi funkciji kakor nadzornika navti-ških sol, nadzornikom za trgovinski pouk. Isti je uvrščen v VI. razred državnih uradnikov. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst« Varstvena znamka: SIDRO. LINEfflENT. CAPSICICOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pri ljubljenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko „SIDRO1' iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. ^3nica ^efenko roj. SporR 2)avorin ^efenko c. kr. računski narednik poročena S t. Viti. Trt. Gerb e : »Želel b:, da bi bil ptica«. Poje go- Najlepše pa je, kar trdi aodoik koncem špica Jarmila G e r b i r: - e v a. 11. Mo dodatka. »Take notice več škodujejo, kakor nindzko: Fragmenti iz opere »Halka«, igra koristijo narodnosti«. Bum ! orkester. 12. I. pl. Zaje: »More«, vel. simfo-| Tako vedenje ljudi, katere bi trebalo niška slika za možki zbor tespremlj. orkestra, smatrati za inteligentne, neizmerno škoduje 13. H rnv : »Jugoslovanske melodije«, pot- narodu. Tako vedenje sodjika neizmerno pouri, igra orkester. 1 4. A. Foreter: »Zdrava škoduje ugledu uradništva! To, to, pomislite Marija«, mešan zbor tč spremljevanjem or- g. sodnik! Prepričani smo, da so drugim gg. kestr^. S >deluje orkester d miaee^a pešpolka uradnikom, ako so tudi italijanske narodnosti, št. 1*7. Začetek ob 8. uri zvečer. Cene : vstop- Bkrajno neprijetni taki dogodki, nina v pritličje 1 K. (sedeži, poltroncine) v In vzgoja otrok ? Jaz bi svoji 8-letni pritličju 1 K, fedeži v zadnjih petih vrstah hčerki (ne o letni) niti ne povedal, da se v nvč. <60 st.); gilerija 20 nvČ. (40 stot.). psovalnem slovarju nahaja beseda »figu- Sedeži ee dobivajo v kavarni »Commercio« raca«. Capito ? Dopisnik št. II. in na dan koncerta pri blagajni. UHMKMHXHXHXHXMMM Na mnogobrrjno udeležbo vabi odbor. Per>ki zbor ISratOTŠčine st. Cirila Vesti iz Štajerske. — »Zgodovinsko drnštvo za Slo- in Metodija pri st. Jakoba« opozarja pevce, vensko Stajarsko s sedežem t Mariboru«. ki bi hoteli sodelovati v pr< ces ji svetega Štajerski Slovenci so ttorili korak dalje. — Rešnjega Telesa, da it\ v šoli pri sv. Jakobu P-. Ug političnega in g spodarskega treba priprav.jene pesmi »Pevaj jezik« in pesem sv. tudi delovanja na znanstvenem polju. Izlasti Cirila in Metcdija. je velike važnosti za sleherni narod raziska- Pevske vaje se bo lo vrs le v torek in vanje lastne zgodovine, lastne minolosti. Zato četrtek cd ure zvečer do 10. ure in s cer bo ustanovili na Štajarskem društvo gornjega v poslopju šole družbe sv. Cirila in Meto- imena kakor nujno kulturno potrebo. — d J -t pri sv. Jakobu. Osnovalni cdbor je izdal obširen proglas, iz Za pevski zbor : katerega hočemo prihodnjič priobčit nekoliko Ivan Zabrič. posnetkov, ritateljein in sotrudnikom. Ridi pomanjkanja prostora smo mirali danes izpustiti mai^ikaj. Scsebno smo m« rali odleži ti tudi odgovora »Slovencu« in »Slov. Narodu«. Prosimo potrpljenja. Prizivna komisija za osebno dolio-darino. Dne 14. t. m. je bilo zaključeno glavno zasedanje priz;vne komisije za osebno dohodarino za Trst m okolico za Uto li»0l>, trgovin9ki dednosti zi 46 milijona kron ko Je bila cela \ r.-td fej. večji, nego je znašala provizorična številka, Vr-men*kt restnlk. V6eraj toplomer objav]jena z„6etkom ieta 7. ijtitrtj 1L-.2, ob 2. ur. popoludne , (.„f X x x x x x x x x x x x x x x x Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsie zadruge ? Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej jlnlon Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poiiitra primorsie ie2eie. Solidnost zajamčena, kajti los ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo- Mterjeva Marua pri zlatem lm i Pragi V I. Ellzabetlne ulloe 5. Podpisani javlja, da je prevzel poznano pekarno g. Tram-puža, Via F o s c o 1 o štv. 2, Prodaja vsakovrstne moke, kruha, sladčic in drugo. Sprejema tudi kruh v peko. Priporoča se udano JRihard Grom. Poljedelci I ! = najboljše romsko žveulo = dvakrat rafinirano I. vrste, vreča po 7 kron = najboljša modra galica = po 64 stotink klgr.. — Prodaja kmet. tvrdka Huber & Co. Trst ulica 3Iadonnina (nasproti bivšemu parnemu mlinu). X X X X x ^ oerni sestav, rvonnurencn« cene. H IV* Album pohlfltev brezplaften. ^ K»KXX8KXKKMKKXXX v TRSTU ulica S. Giovanui štv. 5, I. nadstr. Izvršuje zadelanja z emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi aelo zobovje. ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popol. Brzojavna poročila. Vnanja tricovina Avstro-Odrske. DCVAJ 16. (B) V vnanji trgovini A v- j Btro-Ogrske v 1. 1902 je znašal uvoz 1720 3 milijonov kron, izvoz pa 1913 6 milijonov. ! Aktivu m trgovinske bilance 193*3 milijonov se kaže torej po kontčnovelja vni določitvi v Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Grof Goess na potovanju. j CRES IG. (B) Vče^j je dospel semkaj namestnik grof Gooju, ki je častni občan na Cresu. Obiakil je oblasti in je povabil funkcionarje na obed. Podelil je 400 kron v razieljenje med tukbj^nje uboge. Z/eČer je bilo mesto raz^vitljeno. Danes predpoludne je odšel namestnik v Mali Lošinj. Doirodki na Hrvatskem. HEKA K>. (B.) Cuje se, da ee name- ob 17.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.5. — Danes piima ob 11.55 predp. in ob 10 55 pop.; oseka ob G.3 predpoludne in ob 5 42 popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X Prta brTatska razprava t Rovinju. Dne t. m. vi šila se je pred rovinjskim sod šče na, kakor prvi instanci v civilnih stvareh prva hrva -ta razprava. Xa tej raz- ravajf. dpmonstracije proti postajam črte pravi so rabili edino hrvaUki jezik : ves Karlovec-Reka. Sosebno v Plažah in Fuži-sodni dvor, stranke in odvetnika. To je nah, kamor so radi tega dušli vojaški odbil menda prvi slučaj izklučno hrvatske delkl. V Bakru bo aretira'i včeraj tri, danes razprave v Kovinju. Nadejamo s>, da bo IT oseb. — V dolini Drage so včeraj de-imel mnogo naslednikov. monBtratje prerezali brzojavne in telefon- X Sprememba pešpošte Kostanje Bke iice. ▼fea-Kubije. — Vsakdanja pes-pošta med ZAGREB 15. (B.) Vesti po listih, da poštnima nra loma Kostanjevica :n Rub;jo je v križevaČkem c kraju več oseb po ragli spremeni ee / 21. majem t. 1. v vsakdanjo sodbi obsojenih na smrt, niso csoovane. poštno vožnj-j s skdtčim voznim redom : OSEK 15. (B.) Državni pravdnik Bro-odhod iz Kostanjevice ob 6 30 uri dopoludne se je mudil včeraj v Djakovem, kjer je in odhod \t Opatjegasela od 7*25 uri, piihod aretirati klerika Sušanjca. Na poslednjega v Rub je ob v 15 uri dopoludne: odhod iz je desel namreč ovoj znanih revolucionarnih Rubije ob 11 45 uri dop., odhod iz Opatje- oklicev, k; pa je bil na postnem uradu aa-gaee a cb 12 50 dop., prihod v Kostanjevico ustavljen. V Našicah so aretirali farmacevta ob 1'4<> uri pop. Sch;fferja in davčnega oficijala Vrbanjoa, ker X Iz Podarrada smo prejtili : GoB{X)d sta onil takoj suspendiran od službe, snik št. 1. »skoro« prav, da je poprav- Dogodki na Balkanu, karja g. R c^ardo Paulin-* lakonično po- RIM IG. (B.) »Agenzia Štefani« javlja r a v i 1. 'iz Scluna : Italijansko vojno brodovje od P Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in firanko. Velik dohod rudečih in ćrnih trakov cd gumija za cepljenje trt, dvakrat ratinirano žveplo Romagae in Cesene. z modro galico 3 °/0 in 5 °,0 mešano žveplo, angle/.ka modra galica, rAgricol~ za uničevanje mrčesov ua trtah, evetljicab, drevju in zelenjadi, Žvepljal-nice, cevi od gumija za žveplja nice, tiava „Rafia" za vezati cvetljice- Oelika zaloga in Izbor „Futterkalk" za mastiti vsakovrstne domače živali, mlete barve v olju ali prahu, pokoatij, čopiča v, angleško laneuo olje Burovo in knhano in za živali, žeblji, sipe, mast za vozove, vrvij, pip. ščetk, parfema, e^enc, vinskega cveta in snega za ki?, mineralnih voda. vžigalic in voščila družbe sv. C'rila in Me oda, zelišč in medicinalnih olj, voščenih ia stea-rinskih sveč, finega in navadnega mila. - Cene brez konkurence. — ~ ~ - Priporoč t se za blagohotno podporo £mil Cumar pok. jrridriha v Trstu, ulica Belvedere štv. podrninica: Opčina 212. —oo M. Aiže trgorlna z manifaktarnim blagom nI. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št 5. ^ si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. Q odjemalce, da je jako pomnožila Bvojo zal go A kakor tudi povečala prostore s tem, da je Jf ustanovila zgoraj omenjeno podružnico cubas 0 da more v polni meri zadostiti vsem zahc o;8z I cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz Q prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, o\ratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q blaga, prtov in pitičkov ter vsake vrste perita-bodi od bombaža, ali platua. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke Q po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-q neje po cenah, da se ni bati konkurence. a Poskušati, za se prepričati I 0 0 o o o SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. -^- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega če tudi ni Član društva in se obrestujejo po 4V8°/o, ne da bi te odbijal rentn. davek. Posojila dajejo be £amo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po O1/*0/o draduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopo'-in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. 37, i Stanje Iran. m leta 1900. Kron 1,263.563 '1 Poitno-lraD. račon str. 837.315. I TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA | •m i ♦ i i i ■ registrovana sadrnga z omejenim poroštvom. Ulica S. Franeeseo stev. 2, I. - TRST - Ulica S. Francesco štev. 2, I. -- Telefon 952. = Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 572°/o» na menjice po 6°/0, na zastave po 5x/s°/o-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Pofefno hranilnični račun 816.004. i i I I I ! ® V no ličnem slovenskem domu. zlasti ne v slovenskih društvenih dvoranah se ne sme pogrešati PREŠERNOVE SOHE Ista je uzorno izdelana v velikosti 42 cm, ter stane samo 7 K. Doprsni kip Jankota Kersnika 25 cm velik, brez podstavka, za 3 K. V velikosti 22 cm po K 1.80 — s podstavkom — kipca Simona Gregorčiča in Jenko-ta. ZAEOJČKE RAČUNIM ZA LASTNO CENO. Vsa čitalniška, bralna, ognjegasna in druga društva opozarjam na ugodno priliko, da okrase svoje domove z domačimi umotvori in vabim priv uljudno k naročbi. Jernej Bahovec trgovina s papirjem in pisar, potrebščinami LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 2. O® Samo 6 kron 51etno pismeno jamstvo. i ■o- I stare ena pristna amerikanska auti magnetična Roskopf ura na sidro od niklja ravno taka, kmkrr na zraven s oJeJi p <1. bi. Antimagnetična Roskopf ura na sidro (Aoker) od niklja, ki ima lepo emajiovano kazalo (ne papini-.to kazali), se navia vsakih 36 ur ter je veled njene postbne trpežnorti in dobrega teka najboljša ura za vsakdan'o rabo in ee j osebno prip roča c. in kr. rastni žt\ u, železniškim uradnike m, ortŽT stMi, fiaaočni ctrafi, sprevodnikom, strojevodjem, kmetovalcem, ekonomom itd. ter vsakomur, ki želi imeti moč-no in zanesljivo uro. Ta ura stane le 6 kron. Za točen tek se jamči 5 let. Ako ne vgaja, se jo zamenja ali pa vrne drnnr. Pi š lja le p) povzetju ali po predplačilu glavni zastop prvih amerikanskih tovara ur od c. kr. trg. sodišča vf i sune tvrdke I. H. KABINO WICZ7 Dunaj, VII. Lindengasse 2-21. Zalagatelj društva c. kr. državnih uradnikov Avstrije. ** —- M-~ H ♦ i Podpirajte družbo Cirila in |Hetoda i Najboljše stiskalnice za in OLJKE so naše stiskalnice I grozdje 55 ££ najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano prit iskalno močjo: zajam* teno najboljše delovanj«*, ki prekaša vse d ruse stiskalnice. Hidravlična stiskalnica. Najboljše autoiiiiitiene paten- z tovane trtiie brizgal ilice „S Y P H O N 1 A" ' Plugi. ki delujejo came od seb*\ ne da jih bilo treba goniti. Automatična briz-galnica. Ste ji za % ozdje, sadje in oljke. Mlin za stiskalnica za grozdje. mastiti g- ozdje. Plugi za vinog ade. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskili in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žit,a čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejšo posebnost, izbor-nega, uresničenega, najbolj prepoznanega in odlikovanega sestavo FH. MA7FARTH & C o. tovarna za poljedelske in vinske stroje Duiiiij, II. Taborstrasse st. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 550 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razpflajalci in zastopnici se iščejo B0YS0ii, ijer še nismo zastopani. Na najvišje povelje Njegovega c. in h apstoMega Veličanstva XXXV. ces. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterij a? zakonito dovoljena, obsega 18.397 dobitkov t gotovini v skupnem znesku 442.850 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne IS. junija 1303. jcSna Srečka stane 4 krOI!C. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna u, 111., Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturab. v tobakarnali. pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddel.k za državne loterije. IVAM SCHZNĐLER Dunaj ni|l pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe mline za sadje in grozdje, stiskalnice za olje in grozdje, Škropilnice za trtje, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitlje, trijerje, čistilnice za žito, lnščilnice za kori.zo, t-lamoreziti^e, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaj?, se-saljie za vodnjake in gnojnice, željez je cevi. vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet z (lat 11 o i znižanih cenah i ----- ravno tako vse priprave zi kletarstvo, sesaljke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijere cevi, stroje za sladoled, priprave ?a izdelovanje soda vode in peuečih se vin, mline za cisavo. kavo itd, stroje za delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, željezno pohištvo, željezne clagajne, šivalne 9troje vsen sestavov, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, sedlarje, pleskarje itd, itd. vse pod dolgoletnim jamstvom, po naj u god ne jih plačilnih pogojih, tndi na obroke! Ceniki z več kot 400 siikauii brezplačno in franko. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti. Piše se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj Iliji. Erdbergstrasse 12. Avstrijski patent št. 4290. GROSSOL Registr. znamka št. 750. je najboljši izdelek za ohranjenje novih in starih kritij od asfaltiranega in ka-tramovanega papirja, kakor tudi vsakovrstnih kritij od kositrovih plošč. vG"ROSS0Ii" je neka vlaknata masa, pripravna za ohranjenje starih in novih krt j v kart« nu. Četudi je izpostavljena vro-ria>, s i ta masa ne taja in ne lušči, temveč ohranja ve ino svojo elastieiteto. Vsako kritje, Če.udi nepopravljivo, posiane popolnoma nepremoeljivo pet let ako ee tamaže z »Grossol«. GROSSOL" te rali v rar^iem a^anu, ne da bi b 1 j treba ratioiiti peska. ,,GROSSOL" se te taja in ne lušči. „GROSSOL" se ne estišš in ne cepi. Vsiba ma?a sfc zmesjo »GroesoU traja pet let t?r prihranja novo kritje. Dobro kakovost naše zaitsi potrjujejo spričevala oblifetnij in zasebnikov. Pripravne ščetke za namazauje kritij pošilja ob jednom naša tvrdka. Tržiška tovarna olja. maže za vozove in kemičnih izdelkov Kollar & Breitzier, Tržič (Monfalcone) pri Trstu. Karton za kritja, lesni cement, asfalt, kafram, naftalin, karbolinej. ogljenčeva kislina, Grossol itd. Paziti je na ponarejanja ter prepričati se po naši znamki. "^B Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. TRGOVINA Z ŽELE/JEM ^ I1 ri poroča svojo dobro sortirano zalogo X < predmetom za stavbinstvo "H > \ traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, >od- ^ { njake, pumpe, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji / ^ in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, ^ ^ železno pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter j ^^^^ orodje za vsako obrt. ^ TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM ^nton Sancin pok. frana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. IO. TRS T. Priporoča velik izbor: srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satinaf najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene! izdelki za delavce. Jako znižane cene! „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital 1 z Špitalske ulice Štev. 2. ===== K 1,000.000 Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje. Klipuje in prodaja izžrebane vrednostne papirje in vnotćuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni ▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalrib obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. kupone. izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ===== dne vzdiga. , Promet s čeki in nakaznicami.