Praktična slovensko-nemška gramatika. (Dalje.) Ali je pristojno, da se otroci vodil za nemški jezik (deutsche Sprachlehrregela) iz glave uče? Misliai da, ia sicer zato, ker 1. Bodo otroei veliko bolj pazljivo poslušali razlaganje,če se jim reče, da bodo to morali iz glave povedati. 2. Ker pri pismenem izdelovaaju to otrokom neizreeeno koristi, in se Iahko napeljujejo, ako vodilo znajo, da pomoto saiai najdejo. 3. Učeaik že tako mora pravila sloveaskpga jezika otrokom prežvekovati, da jih v glavi obderže, ia bi se ravao pljuča izmetal, ko bi še nemške vodila toliko časa moral pripovedovati, da bi jih v glavi obderžali. Pravijo sicer, da otrokoai ai treba vodil iz glave zaati, da to v življeaju aikakor ni polrebao, da se to vse hitro pozabi, da je škoda za čas, če učeaik kaj takšaega zahteva. To je sicer vse res. Iz teh vzrokov je nova metodika v Ijudskih šolah skor vse oblikoslovje zavergla, ia v tem stari .šoli ravno narobe ravaala. Ali svet je spoznal, da v sredi med obpiaa je resnica; že zahtevajo pedagogi, da aaj se po šolali oblikoslovja zopet bolj poprimejo, eai še celo vse novo grajajo in staro hvalijo. Svet je spoznal, da otroci vljudskib šolali, tudi kadarse materaegajezika uče, brez stalnili ukrojev (defiaicion-ov) ae morejo shajati. Koliko bolj je to prinašili sloveaskili otrocih, kadar se nemškega, njim večkrat čisto nezaanega, jezika uče. Te stalne vodila jih bodo pri roki peljale, da se bodo v liemškem jeziku zavedili, znajdli, in te vodila morajo otroci že iz pervega razreda sabo prinesti. Pristopimo sedej k vajam sloveasko-nemškim. C. 1. Ietati, plavati, zbirati, delati, šivati, jokati, igrati so nedoveršivni časovniki V. oblike po Metelkotovi gramatiki in obderžujejo pervotno glasaico a v vseli osebah sedaajega časa. 2. Rezati (režem) skakali (skačem) i. d. v. Tukaj nahajamo časovnike raznih oblik: vsi tukaj aavpdeni pa v pervi osebi sedanjega časa glasaico spreminjajo in prejmejo e pred m. post.: režeoi; skačem; pojem i. d. 3. Casovaiki tukaj navedeni pa prejeuiajo vsedanjem času (izjemši risam ia rajtam) i pred m. n. p. bojim.se, kričioi i. dr. Kako aaj učitelj ravna s temi vajami, aiu opomba pove. Učeaik pa, ki hoče kaj več zaati, kakor ravno olrokom pove, inora pozaati oblike časovaika slovenskega, doveršivne n nedoveršivne časovnike i. t. d. cDaije piih.) Ponicnki XIV. T. ,,Eaaka je tudi s predlogoai .v, ki se spreminja v sloveaščini pred samoglasaiki ia pred nielikiini soglasaiki v z, pred nj pa celo v *, n. pr. s križa — z gore — ž ajive; s trakoia — z oljeni — ž njim". U. Ali se je vedao tako spreaiinjal ? T. V stari slovenšini je bilo Ie *' aa koncu s terdim polglasaikom (jer); pa tudi drugod, v sedanjih slovanskih jezikih se ne spremiaja tako zelo, kjer imajo ali .v'z laslnim zaaainjpm ali pa .v, .v«, so itd. V. Kako je bilo v novi slovenšini ? T. l)o poslednjih easov niso bili kej dosledni v teai, ker terdih ia mehkih soglasnikov aiso aa taako ločili; pisali so časih ravno narobe. U. Še sedaj se nii zdi aepriaierno pisali samo z ali s posebej kakor besedico! T. Čutili so to že nekdaj, torej so pisarili nekteri skrižem — zbratom, *'križem — s'bratoni, *' križem — z' bratom, in nedavno so se veadar zedinili v tem, da znamaje ' opušajo. U. Saj je prav, ker ni lepo in mudi v pisaaji. T. Ker za nekdaaji polglasaik nimajo nobeaega znamaja, si prav poniagati ne niorejo. Vendar rabijo sedaj z ia * pravilno, in sicer * le pred lerdiaii soglasniki. U. Ti so: c, č,f,h,k}p,s,š in t. T. Prav. Kadar se začae aasledaja beseda s kteriin teh soglasoikov , rabi vselej s, sicer pa z. U. To je Iahko. Kako pa je zastran z in & ? Ali se mora z vselej spreminjati pred nj v x? T. Res sega i ali j časih celo čez svojega bližnjega soseda (l ali «) nazaj ter spremiaja sikavce v šumevce; p. poslati — pošljem; misliti — pomišljevati; voziti —vožaja; prositi — prošnja. Po tem so jeli aekteri pisati, kakor se sim ter tje cuje tudi v govorjenji: & njim, * ajive, ii njega. U. Celo breš ali prež njega ia ce* njo sem že tu ia lam vidil. Kake misli si ti v tej reči ? T. Tistih znamenj nad pismeni sploh niaiam rad; torej je moja misel ta, da se v pisanji opusti tisto znamvaaje ler bravcu prepusti izreka. Kjer se govori čež ajo, ž njirn, brež nJega? na.j se govori, sicer pa čisto piše, kakor pišejo drugi Slovaai: z njini, z nj o , bre z n j ega, čez ajivo itd. XV. U. S tem se vjema nekako predlog k; časih berem namesti njega h. T. Tega tudi nekdaj ni bilo. Pisali so le k' s terdim polglasaikom (jer) na koacu ; pozneje jc jer odpadel, ia ker se je nekteriai k pred terdimi soglasniki, zlasti pred k ali h preterd zdel, so ga spreaieaili v h. U. Bral sein, da gorenski ali sploh zahodnji Slovenci k spremiajajo v h pred g, k, c, 6 ia i: hgori, h koacu, h eesti, h čelu, h žeai. Ali gre to posnemati ? T. Se zdaj Sloveaec sploh ae dela tega razločka, nekdaj ga tudi ni delal, in pri druzih Slovanih (/f, ka) ga tudi ai. 0 tem sem ravao tiste misli, ktere sem o z ia *; XTaj se prepusti izreki po raznih krajih ter piše vsegdar k": k bratu, k sestri, k cesti itd. 17. Pisati čem tedaj le % njim, brez nje, čez njivo, in k čelu, k hribu, k gori itd. — XVI. V. ,,Vaščaai, piščet, belišči, košček, voščenica, itd." se bere v najni kajigi; zakaj se rnidva ne ponieakujeva tako ia zakaj najai pomeaki niso pisani s ic? T. Kakor aiarsikaj druzega je tudi pisrne šc v sloveaski pisavi v kratkem nekoliko tiste veljave spet dobilo, ktere je nekdaj veliko več imelo. U. Tedaj se je v starosloveašifli šč pisalo? T. Pisalo se je, ali imelo je večidel lastno zaamajc v stari abecedi. U. Ali se je tudi tako izgovarjalo, kakor se zdaj izrekuje ? T. Po nekterih se je glasilo št, po druzih šč, \n spet po druzih sč. V. Kako pi.šejo Hrovatje, Serbi ali drugi Slovani? T. Tisti, kteri imajo staro azbuko, iaiajo posebao zaamnje; in eai pišejo št eni pa šč: pušten, odpuščeflje, igralište, dvorište .. . U. Kako so ravnali pisatelji v aovosloveašini? T. V XVI. stoletji se Bajde večkrat, veadar sim ter tje samo sč: isčem , kerscanski ali karscaaski Bauk, gospo.vciaa, odpu.yceaje itd.; pozaej so pisali skorej sploh le š, v Bovejšib časih pa se poprijemajo amogi spet pisave šc. U. Ali se pa tudi govori kod po Slovenskem ? T. Po vzhodajih ali jutranjih, tudi po Botraajih krajili Slovenstva se čuje precej na tanko, po zahodajih izgovarjajo *, veadar nekoliko bolj ostro in terdo memo Bavadaega. Vsredi Sloveflije se pač ne čuje v Bavadaem govoru. U. Zakaj se ga midva ogibava v pomeakih o sloveflskeni pisaaji, ker ga rabijo sedaBJi čas tako glasoviti pisavci? T. a) Ker mi žali uho (bodi si Š6 ali š?); 6) žali oko , in c) moti ter zaderžuje roko v pisaBJi, — tiste kljuke ali rogovile molijo Bavkviško ter bodejo v oči, ib zlasti nektere besede so po tej pisavi vse šcetinaste; rf) večiaa Slovencev vendar ne izrekuje prav šč, ia e) maogim, premnogim bi se morebiti celo smešao zdelo, ko bi očitBO jel govoriti tako. V nekterih besedah še meni zvoni' prav priskutno in neprijetno, p. kerščanska vera; voščim, voščilo — kakor bi bilo iz voska, kar se vošči koniu za god, — ali pa koščate drevesa, kakor da bi bile iz kosti! U. Od kod je vendar beseda vošiti, vošilo, da pišejo eai vošciti, voscilo ? T. Besedo vošiti razlagajo eni a) iz nemškega wiinschen, eni pa 6) iz Bekdaajega veštati ali veščati (loqui, praedicare, consiliiim dare) skorej tako, kakor iz vedem — vodim, vezem — vozini itd.; toda iz tega iiuanio aii ineada vecati, dasi v Bekoliko drugačaem ponienu. — Bere se v prav veljavBi knjigi, da je všeč naai. vošeč (optatus) iz vošiti; veadar še Bi aikomur aa misel prišlo pisati vščeč aaia. všeč, kar bi se iz dosledaosti niciglo iz voščiti. L. Kako se pa beseda košat razlaga ? Da se ae saie pisati košcato drevo, se tudi meai dozdeva. T. Beseda košat se razlaga iz kosa (capilli, Zopf, tudi rus. in serb.); od tod k 6 s e ui (Buad z. B. Flacbs) prediva, kosat, kosast, košat (aaai. kosjat, iistig, ausgedehat), k o s m a t (hirsutus) itd. V. Torej pa le pravilBo ae rabijo šč! T. Ia dostikrat se aapak pisari, kjer bi se ae siaelo. U. Kdaj, v kteriii besedali se ima prav za prav pisati ? T. To določiti je težko. V mnozih smo ga čisto zgubili, kjer je Bekdaj bilo; v aekterih se je v š, v neklerih v 6 spreverglo ild. U. Ali se ae da terdao pravilo postaviti, po ktereBi aaj se piše? T. Šč aastane iz terdih soglasBikov: sk, st, sc, sč, ck, gt, ht, kt, zč itd. p. iščem — iskati, puščati — pustiti; kosček — košček; pišče — picek; Bihče — Bišče; ščit ia škit; plašč — plahla; druščiaa — drugsk — družsk-iaa; ineščan — mest — raešk-jaa itd. U. Ali imava še kaj vzrokov, da ne piševa v svojili poaieakih šč ? T. XTekaj seni jih že povedal; iaiainjih še nekaj, in sicer: fy ker aimaino sedaj lastnega znamnja za (a glas. Xekdaj so ga iaieli; toda efli so ga razvezali pisaje št, eni šč ali celo šč. Uao je rneni bolj všeč, pa je v slovenšiai inaBJ aavadao. — jr) Kakor aa zahodaji straai izgovarjajo v teh zadevali le ojslri š, tako se mi zdi, da tudi na vzhodaji ae izrekujejo prav na taako šč} ampak sč. Dajeto verjetao, posnameai tadi iz tega, ker so aaši aekdaaji pisatelji rabili sč Bam. šč: kerscaaski, isčem itd.; ia to niCBi tem bolj dopade, ker zgiae vsaj ena rogovila ali kljuka po Bašem pravopisu, da ni treba dveh (v>) zaporedoiaa. /i) V znanstvenih spisih ia knjigah za visoke šoie, za ueeae Ijadi, za tako zvaBe jezikoslovce naj bi že bilo, da se razlaga ali izpeljava sim tertje iože razvidi; za Ijudstvo, za priproste bravce se mi celo Bepotrebno zdi'. Tega pa aikakor ne razuiuem, da se celo naši časaikarji poprijeiaajo tega pLsanja, oni, ki veadar v naglici, kar se da, kratijo in kraeijo lepi jezik slovenski!.. . U. Ktpri svet mi daš na vse to, — kdaj čera pisati «č? T. Moja misel je ta: ali «) aapraviaio lastao ziiaianje, lastno pisme za ta glas , ali 6) ostaaimo pri navadaem *, ali pa c) pišiaio, kakor so poskušali v XVI. veku, sč, ker je vsaj aekoliko aiaaj osorao ia ae kazi tolikaaj pisma, ae žali ne očesa ne u.šesa. V. Popolnoma se blezo veadarae moremo ogniti šč, post.: košcek, ubošcek, .ščapin, Lešcaa, Xovoaiescaa itd. T. V besedi koseek je nepotrebna ta pisava (sč), in bolje je pisati ko.ycek iz kosec; ubošček iz uboaec, ia * se le zavoljo aasledajega č ostro izrekuje; aamesti ščapia seia jaz slišal le capia iz capa; iz Lesce se prav lepo da razlagati ia pisali Lescaa; lako tudi Xovome.ycaa itd. Moj svet je torcj, da se piše, kadar je treba, sč aam. $6. U. Dejva poslej pisati tako, serčnost velja!