Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
Wk
Leto XXXIV. - Štev. 27 (1711)
Gorica - četrtek, 8. julija 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Ustvariti demokratične Italijane Po kongresu jugoslovanskih komunistov
Svoboda je kakor zdravje. Kako lepo je biti zdrav, cel svet je tvoj. Kako lepo je živeti v demokratični svobodi. Prosto si voliš vero in postave. Toda kakor zdravje, tako ima tudi svoboda svoje sovražnike, ki jo lahko pokopajo. Kakor lahko zapraviš zdravje, tako in še lažje lahko zapraviš svobodo.
Italijanska družba je po svoji ustavi družba svobodnih ljudi. V 1. členu ustave je zapisano: »Italija je demokratična republika, sloneča na delu.« Torej skupnost svobodnih ljudi, ki si služijo kruh s svojim delom. Delo je pa lahko različno; ni delavec samo tisti, ki dela v tovarni ali na polju ali v uradu, kot gledajo na delo marksisti.
Italijanska ustava pravi: »Vsak državljan je dolžan, da po svojih sposobnostih in po lastni izbiri opravlja neko dejavnost ali neko funkcijo, ki pomaga k materialnemu ali duhovnemu napredku družbe« (čl. 4). Videti je, da ustave niso delali marksisti, ker se v njej priznavajo tudi duhovne, nematerialne vrednote v soglasju z evangelijem, da človek ne živi samo od kruha.
MORALNA KRIZA ITALIJANSKE DRUŽBE
Toda navedena ustavna določila in še druga so danes v nevarnosti zaradi krize, ki je zajela italijansko družbo. Ponovno je bilo slišati, da ta kriza ni toliko v brezposelnosti in v inflaciji ter draginji, ampak da je predvsem moralna. Predsednik vlade Spadolini je pred letom dni, ko je osnoval svojo sedanjo vlado, omenil ravno to nevarnost moralne krize in obljubil, da bo javno življenje ozdravil. V dobre namene predsednika Spadolinija ne smemo dvomiti, v uspešnost zdravljenja italijanske družbe pa smemo dvomiti z vso upravičenostjo. Poglejmo nekaj znakov.
Začelo se je z ložo P 2. Odkrili so, da je bil Licio Gelli s svojimi framasonskimi pristaši tisti, ki je pravzaprav podtalno vodil družbo: nastavljal generale, odločal o tajnih vojaških in policijskih službah, posegal v visoke finance, v diplomatske vrste, v visoko politiko zlasti nekaterih strank itd. Posebna parlamentarna komisija se že celo leto bavi s to ložo, da bi odkrila njene lovke. A je še daleč od konca. Predseduje ji demokrščanska poslanka Tina Anselmi ki je dovolj energična, da se ne pusti ustrahovati.
Potem je tu vrsta finančnih afer. Gre za najbolj znani dnevnik »Corriere della Sera«, ki naj bi ga hoteli kupiti neki finančni mogotci, ker je zašel v resne finančne težave. Njihov namen je pač, da bi dnevnik služil njihovim interesom. Toda zakon pravi, da se ne smejo kopičiti dnevniki v rokah ene osebe ali skupine oseb. Vsekakor je zadeva s »Corriere della Sera« še vedno nejasna.
Prav tako nejasna je smrt vodilnega bančnika Roberta Calvija, ki je bil povezan tudi s kupčijo pri »Corriere della Sera«. Kako je ta mogočni mož, ki je njegova beseda veljala več kot ministrova, skrivnostno in žalostno končal obešen pod mostom Temze v Londonu. Zakladni minister Andreatta je v parlamentu skušal pojasniti dogodivščino in zlasti finančne mahinacije umrlega bančnika, a je vendar vse še zavito v meglo, ker je njegov finančni Imperij bil nepregleden. Najbrž vse preiskave ne bodo odkrile resnice.
Sploh so značilne za sedanje obdobje političnega življenja v Italiji velike finančne poneverbe in utaje, ki so jih zakrivili vodilni gospodarstveniki tudi s pomočjo višjih finančnih poveljnikov. Gre vedno za utaje IVA, ki gredo v težke milijarde.
Če k temu dodamo še mafijo in camorro v južni Italiji, ki obe vsak dan zahtevata smrtne žrtve, pa terorizem in ugrabitve oseb, pa kupčijo z mamili potem vidimo, kako je moralna plat italijanske družbe ha psu, kot se temu pravi.
JAVNO ŽIVLJENJE JE PREVEČ POLITIZIRANO
Vsak bolezenski pojav ima svoj vzrok. Tudi sedanja moralna kriza italijanske družbe ima svoje vzroke. Gotovo pa ni sa-
mo eden, temveč jih je več, saj je bolezen že tako zelo razpredena. Gotovo pa, da je eden glavnih vzrokov politizacija javnega življenja. To pomeni, da se povsod in pri vsem gleda samo skozi očala pripadnosti stranki. Vsa važnejša mesta v družbi se delijo ne po sposobnosti in poštenju, temveč po pripadnosti stranki. Toliko mest, oz. stolčkov tej stranki, toliko oni, toliko tretji, četudi je predlagani le uboga ničla.
Takšni politični prepiri za stolčke in za oblast hromijo družbeno dejavnost na vseh ravneh: v vladi, v parlamentu, v deželnih, pokrajinskih in občinskih svetih, v raznih državnih ustanovah. Prisostvujemo razpravam, govorom, kritikam v nedogled, med tem pa propada čut solidarnosti do skupnosti in propada celotno gospodarsko življenje, ki se ne redi z besedami. Vsakdo išče le svoje osebne ali skupinske in strankarske interese.
V	ustavi pa je člen, ki pravi: »Republika zahteva izpolnjevanje neovrgljivih dolžnosti politične, ekonomske in socialne solidarnosti« (čl. 2). Prav te solidarnosti je v državi vedno manj. To pomanjkanje solidarnosti je tista nevarnost, ki ogroža danes demokratično svobodo italijanske družbe.
Pravijo, da je neki italijanski politik po zedinjenju Italije dejal: »Italijo smo naredili, sedaj je treba narediti Italijane.« Danes bi mogli podobno trditi: »Italija je demokratična država, a treba bi bilo ustvariti demokratične Italijane.«
K. H.
V	našem listu smo že poročali o delu in poteku kongresa, ki ga je nedavno imela v Beogradu Zveza komunistov Jugoslavije (ZKJ). Medtem je prišlo do zaključnih političnih aktov in do izvolitve novih partijskih organov. Kot pomembna novost je še posebej izvolitev Mitje Ribičiča za novega predsednika predsedstva ZKJ, gotovo ene najpomembnejših funkcij danes v Jugoslaviji. Kot znano so namreč malo pred Titovo smrtjo začrtali nove državne in partijske organe v smislu kolektivnih vodstev (predsedstev), katerih predsednik se menja iz leta v leto. Tito je bil vsa leta predsednik obeh vodilnih organizmov, pravzaprav republike in partije. Po njegovi smrti pa prihaja sedaj do letnih zamenjav, ker se tako verjetno želi omejiti vodilno vlogo ene ali druge osebnosti in s tem tudi predstavnika enega ali drugega od jugoslovanskih narodov.
Morda bo zato umestno, da se nekoliko zaustavimo predvsem ob vlogi ZKJ, posebej pa še ob novem vodstvu jugoslovanske partije. Res da se danes ta imenuje Zveza komunistov (pred leti so namreč hoteli pokazati, da bo s takim imenom komunistična partija bolj odgovarjala jugoslovanski poti v socializem, da bo morda izgle-dala manj dogmatična in monopolistična), vendar 'ima v sedanjem notranjem sistemu v Jugoslaviji še vedno vodilno vlogo, bolj, rekli bi, eminentno vlogo. Brez privoljenja komunistične stranke kljub samo-
Srp in polmesec
Pred nekaj meseci je glasilo komunistične partije v sovjetski republiki Turkmenistan pozvalo k borbi zoper »nazadnjaške islamske fanatike«. Ti še vedno obiskujejo muslimanske svete kraje, poslušajo pridige oseb, ki nimajo za to dovoljenja in sklepajo zakon po verskem obredu. »Take stvari,« zaključuje list, »je treba odpraviti, ker so nasprotne sovjetskemu načinu življenja.«
Od 43 milijonov muslimanov v Sovjetski zveži jih tri četrtine živi v osrednji Aziji, ostali pa so razpršeni na področju med Volgo in Kavkazom. Večina so suniti, obstajajo pa tudi šiiti in sicer zlasti v Azerbajdžanu in Kazakstanu. Sredi zadnje svetovne vojne leta 1942 je Stalin sklenil z muftijem Rasulajevim glede islama poseben dogovor: verniki so razdeljeni na štiri okrožja: osrednja Azija, evropska Rusija in Sibirija, severni Kavkaz 'in onstran Kavkaza. Vsako okrožje vodi poseben funkcionar, ki ga določi sovjetska vlada. Ti funkcionarji so edini pristojni za 'izdajanje tiska, za verske obrede, za romanja. Ni dovoljena nobena dejavnost izven molilnic (mošej). Teh je le še 400; leta 1917 pred prihodom komunizma na oblast jih je bilo 24.000. Doktorji koranskega prava (ulemas) so le tisti, ki jih država prizna, vpiše v imenik in tudi plačuje. Le ti smejo govoriti in javno nastopati. Neregistrirani so preganjani in označeni kot paraziti (izkoriščevalci) ljudstva. Vladni seznam vsebuje okrog 2.000 imen doktorjev, mue-zinov, duhovnikov in drugih uslužbencev.
Zaradi pomanjkanja muslimanske duhovščine je veliko takih, ki deluijejo podtalno in se zbirajo po zasebnih stanovanjih. To je tkirn. neuradni islam, ki ga režim stalno preganja zaradi »protisocialne in fanatične dejavnosti«. Da režim lahko kontrolira islam v Sovjetski zvezi, podpira uradnega zoper podtalnega. Obenem razvija s sredstvi javnega obveščanja in šolstva veliko protiversko gonjo. Romanje v Meko je skrajno omejeno in se ga lahko udeležijo le izbrane osebe. Poskuša se tudi s smešenjem vere v Boga, angele, vstajenje, poslednjo sodbo, v Mohameda, kar vse vsebuje muslimanska sveta knjiga koran. Muslimanskim običajem se skuša dati folkloren značaj. Ce se obnavlja mošeje, mavzoleje in minarete, je to predvsem zavoljo turizma.
Sovjetski režim tako načrtno ruši islam-
sko verovanje. Pri tem pa skrbno pazi, da ne pride v opreko z raznimi islamskimi režimi. Podpira muslimansko gverilo (Malezija, Indonezija in Filipini) in sklepa razne prijateljske pogodbe, ki so seveda vse uperjene proti ZDA. Pri tem si mnogo obeta od muslimanskega fanatizma.
Španski škofje ob svetovnem nogometnem prvenstvu
Španski škofje so vsem udeležencem svetovnega nogometnega prvenstva izrazili svoj pozdrav in dobrodošlico. V svoji poslanici pravijo, naj svetovno nogometno prvenstvo pospešuje bratske odnose in edinost med vsemi narodi. Vsem voščijo, naj bi imeli lep spomin na tekme v Španiji. Potem dajejo vreto nasvetov. Med drugim pravijo, naj športniki ne ponižujejo premaganih, kadar pa igro izgubijo, naj ne bo v srcih zamerljivosti. Navijači naj se vedejo viteško in naj poznajo pravo mero v odnosu do vseh. Tujci naj spoštujejo španske običaje in bodo doživeli spoštovanje. Škofje svetujejo Špancem, naj spravijo v harmonijo ljubezen do športa z družinskimi in družbenimi obveznostmi ter dolžnostmi na delovnem mestu.
Žrtve iranske revolucije
»Amnesty International« je objavila podatke o izvedbi smrtnih obsodb v Iranu v času, odkar je zmagala tkim. »islamska revolucija« pod Homeinijevim vodstvom. Od februarja 1979 je bilo usmrčenih nad štiri tisoč oseb iz političnih razlogov. Samo v januarju 1982 je bilo 255 ljudi obešenih ali ustreljenih zaradi svojega »protirevolucionarnega nastrojenja«.
»Amnesty International« dodaja, da je v posesti na stotine pisem, v katerih so podrobno opisane muke, ki so jiih prestali iranski politični jetniki s strani revolucionarnih straž. »Nekateri jetniki, ki so umrli na posledicah mučenja, so bili nato še obešeni, da bi imela njihova smrt videz zakonitosti.«
Ista mednarodna organizacija je tudi naslovila na predsednika iranske vlade Huseina Musavija pismo, v katerem ga poziva, naj stori konec mučenju političnih jetnikov. Ta mučenja so na las podobna tistim, k'i jih je izvajala šahova tajna policija.
upravnemu sistemu ne more biti resničnih političnih odločitev.
Komunisti so še vedno tista -izbrana elita, ki ji družbeno življenje mora slediti, tudi če kje pade kaka kritika. Država je še vedno vsestransko v znamenju marksistične ideologije, kjer za druge idejne tokove uradno ni prostora. Posebej je to opaziti v šoli, kjer je le »znanstveni« socializem dopuščen kot svetovni nazor.
Zato je težko (če že nemogoče) govoriti o kakem pluralizmu na idejnem področju, tudi če imamo seveda drugačne plurali-zme interesov, ki pa nikakor ne morejo načeti prvenstva komunistične partije in njene vodilne vloge v današnji jugoslovanski družbi. Temu odgovarja tudi zaprtost vsaki drugi ideologiji (cerkvene razmere to jasno kažejo), ki bi hotela in upravičeno pričakovala priznanje tudi navzven, ne le navznoter.
MITJA RIBIČIČ - NOVI PREDSEDNIK
Na nedavnem kongresu ZKJ je prišlo, kot rečeno, do zamenjave na samem vrhu. Dosedanjega predsednika predsedstva stranke, ki je bil Dušan Dragosavac, je zamenjal Slovenec Mitja Ribičič. Ime je gotovo tudi našim bralcem dovolj znano, da ga ne bo treba posebej predstavljati. Vseeno pa bi nekaj zapisali ob njegovi osebnosti.
Mitja Ribičič je primorski rojak in izhaja iz tržaške slovenske družine; tudi rojen je bil v Trstu. Njegov oče je bil znani mladinski pisatelj Josip Ribičič, po katerem je danes tudi poimenovana ena od slovenskih osnovnih šol v Trstu. Že kmalu se je vključil v socialistično oz. komunistično gibanje. Po vojni je zasedal zelo važna mesta v Sloveniji, kjer je bil znan tudi kot šef varnostnih organov OZNE. V tem svojstvu in potem kot notranji minister slovenske republike je gotovo nosil odgovornost za razne težke procese in preganjanja, tudi premnogih cerkvenih krogov in raznih primorskih duhovnikov. Gotovo to obdobje Ribičičevega političnega udejstvovanja ne bo ostalo lepo zapisano v naši zgodovini. Stalinistična miselnost je po prelomu s Kominformom precej splahnela, čeprav ne v vsem izginila. S tem so se spremenile tudi metode in sredstva, čeprav so cilji morda ostali podobni. Prišlo je vsekakor do razvoja, ki je zajel tudi slovensko in jugoslovansko komunistično oblast. In v tem okviru lahko tudi razumemo morda novo, drugo 'in bolj stvarno ter pozitivnejšo obdobje Ribičičevega delovanja.
V	zadnjem desetletju je Mitja Ribičič zadobil večje in odgovornejše funkcije v zveznem jugoslovanskem merilu. Posebno je znano obdobje, ko je bil predsednik Zveznega izvršnega sveta (vlade) v Beogra-
du, edini Slovenec do sedaj na tem odgovornem mestu. Kot tak je tudi na enem od zasedanj Glavne skupščine OZN v Nevv Yorku govoril v slovenščini pred najvišjo svetovno tribuno. Še kasneje je bil eno leto podpredsednik predsedstva SFRJ (nekak podpredsednik republike) in je marsikje zastopal Tita na uradnih svečanostih, tudi v inozemstvu.
Prav zadnja leta pa se je Mitja Ribičič ponovno posvetil slovenskemu političnemu življenju v Ljubljani. Postal je predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDL). Ta politična organizacija naj bi po načrtih samoupravnega sistema vključevala člane in pripadnike vseh naziranj, tudi versko čuteče državljane. Seveda je tudi ta nekak odsev vodilne politične sile - Zveze komunistov, vendar moramo priznati, da skuša nekoliko razširiti svoj delokrog in ne zavzemati preostrih oz. dogmatičnih idejnih stališč.
Prav v tej funkciji se je Mitja Ribičič lahko soočal s splošno slovensko stvarnostjo, doma in v zamejstvu. Navezal je dokaj dobre stike s cerkveno oblastjo, odprl je vrata navzven v odnosih z nekomunističnimi skupinami v slovenskem zamejstvu, itd. Prav sem lahko štejemo tudi realne 'in pozitivne odnose npr. s Slovensko skupnostjo v naši deželi. Prav gotovo je to tudi osebna politična sposobnost takratnega predsednika, ki je kot Primorec morda bolje razumel sedanjo politično dialektiko. Kasneje bomo lahko videli, če bo tudi novi predsednik SZDL Šetinc tako politično linijo nadaljeval.
KAKŠNI SO ZAKLJUČKI
Gotovo delo novega predsednika ZKJ ne bo lahko, zlasti danes ne, ko ima Jugoslavija že sama na sebi vrsto nerešljivih problemov. Tu bi želeli le izraziti željo, da bi novi predsednik ZKJ (seveda mimo ideoloških meja) vlil Zvezi komunistov Jugoslavije tisto odprtost in širino, ki jo je gotovo dal SZDL Slovenije. Pri tem si kot demokrati in zagovorniki političnega pluralizma lahko le želimo, da bi ZKJ postala vedno bolj demokratična, odprta, dovzetna za resen dialog z ostalimi družbenimi silami v današnji jugoslovanski družbi, daleč od vsakega dogmatizma in birokratizma, res s posluhom za težnje ljudskih množic ter interesov.
S tem seveda ne dajemo nikake krizme tej stranki, saj je niti ne potrebuje. Kot Slovenci v zamejstvu pa si vseeno želimo, da bi politično življenje v matični domovini osvežili novi tokovi, ki bi — tudi v okviru sedanjega sistema — lahko poživili in pravilneje usmerjali družbenopolitično življenje v Jugoslaviji.
Ali pričakujemo preveč? Upamo, da ne.
Spectator
De Mita sprejel delegacijo Slovenske skupnosti
V soboto 'in nedeljo 3. in 4. julija je bil na obisku v Vidmu vsedržavni tajnik Krščanske demokracije Ciriaco De Mita. Sestal se je z glavnimi predstavniki DC v naši deželi in imel politični govor na širšem srečanju strankinih voditeljev Furla-nije-Julijske Benečije.
V nedeljo dopoldne je posl. De Mita sprejel delegacijo Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali dr. Drago Štoka, dr. Andrej Bratuž, dr. Zorko Harej in Marjan Terpin. S tajnikom DC pa so bili še deželni tajnik dr. Paolo Braida ter poslanci Bressani, Bosco in D'Onofrio. Razgovor je potekal v prisrčnem vzdušju. Delegacija SSk je prikazala glavne probleme slovenske manjšine v Italiji, predvsem nujno potrebo po izglasovanju zaščitnega zakona. Tajnik DC De Mita je izrazil željo za poglobitev in ohranitev odnosov med obema strankama in izjavil, da se bo parlamentarna skupina njegove stranke zavzela
za stvarne pobude za čimprejšnjo odobritev zakona v prid slovenske manjšine v Italiji.
Naj še dodamo, da je bil govor o slovenski manjšini tudi na samem zborovanju stranke. Med drugim so se tega vprašanja posredno ali neposredno dotaknili deželni tajnik DC Braida, deželni odbornik Tripani in goriški pokrajinski tajnik Lon-go, ki je izrecno zahteval, da se vsedržavna Krščanska demokracija bolj zavzame za reševanje slovenskih vprašanj.
Srečanje Slovenske skupnosti z vsedržavnim tajnikom De Mito in njegovimi najbolj kvalificiranimi sodelavci v vodstvu stranke pomeni gotovo nov doprinos k reševanju naših vprašanj, obenem pa kaže tudi na potrebo, da se stranka relativne večine v državnem merilu vedno bolj zavzeto in resno loti vprašanja naše manjšinske zaščite s pravičnimi in ustreznimi zakonodajnimi posegi.
Zlata mašamsgrAPangrazia
Razgovor z misijonarjem
V	nedeljo 4. julija je v svoji katedrali Porto e S. Rufina obhajal zlato mašo bivši goriški nadškof Andrej Pangrazio. Posvečen je bil namreč v Padovi 3. julija 1932.
Sin italijanskih izseljencev se je rodil v Budimpešti 1. septembra 1909. Študiral je v Padovi in bil tam posvečen. Padovanski škof Agostini ga je takoj imenoval za svojega tajnika. Tu se je začela njegova duhovniška pot, ki ga je povedla do odgovornih služb zlasti pri Katoliški akciji: Na tem mestu si je pridobil velike izkušnje in se seznanil s številnimi osebnostmi.
Vse to mu je prav prišlo, ko je postal škof, najprej pomočnik škofa v Padovi, nato v Livornu (1955). Po odstopu msgr. Ambrosija ga je sv. oče Janez XXIII. imenoval za goriškega nadškofa. Ostal je tu samo pet let, ker je bil imenovan za generalnega tajnika Italijanske škofovske konference. Zaradi službe je moral bivati kje blizu Rima. Vsled tega ga je papež premestil za škofa v škofijo Porto e S. Rufina. Tam je še danes. Poleg svoje škofovske službe je opravljal in opravlja še
Veliko sem slišal o tebi, dragi Pavel, in ko si pred dobrim mesecem skupaj z bratom-dvojčkom Petrom prišel k nam, sem bil tega srečanja zelo vesel. V dobri poluri sem iz vajinih ust slišal o vajinih vzponih na Himalajo, na Lhotse, krona vajinega plezalnega truda pa je bila najtežja stena Aconcague v Andih, ki so jo ti letos v februarju osvojil skupaj s Petrom in dvema tovarišema slovenske odprave in je ta smer sedaj označena na kartah kot jugoslovanska smer. Govoril si mi tudi o svojih nadaljnjih načrtih. Nameraval si preplezati, skupaj s Petrom, severno steno Eigerja v švicarskih Alpah, kar je za iz-vežbanega planinca še vedno najtežja stena
v	Evropi. V tej poluri smo se tudi dogovorili za eno ali dve predavanji, ki bi ju imela, ti in Peter, kdaj jeseni v Katoliškem domu. Prikazala bi nam diapozitive o vajinem vzponu na Aconcaguo. Tamaro sem videl le bežno nekaj dni pozneje. Ona, kot si mi ti takrat pravil, se je pripravljala na vzpon na Pamirsko gorovje.
Dragi Pavel in Tamara, bila sta vrhunska alpinista. Vajini imeni bosta vpisani v zgodovino evropskega in svetovnega alpinizma. Pa še tako mlada, ti 24 let, Tamara pa komaj 23. Po značaju in vzgoji si bil prijazen, redkih besed in dobrega srca. Doma in na delovnem mestu so te vsi radi imeli. Osebno sem imel občutek, da sem v družbi izrednih alpinistov in plemenitih mladeničev.
*	* *
Pavla Podgornika iz Vrtovina in Tamaro Likar iz Nove Gorice je gorska reševalna služba našla na eni od smeri na Malem Mangartu. Bila sta še v navezi, presenetilo ju je slabo vreme in sta umrla zaradi mraza. Nesreča se je pripetila v nedeljo 27. junija. - K. B.
»Imenoval sem vas prijatelje«
Italijanska škofovska komisija za verski nauk, katehezo in kulturo je izdala prvi del katekizma za doraščajočo mladino v starositi od 12, do 14, leta. Naslov ima: Vi ho chiamato amici - Imenoval sem vas prijatelje.
druge naloge za sv. očeta in italijansko Cerkev (vizitator kapucinskih samostanov, vizitator semenišč, član komisije za sredstva javnega obveščanja idr.). Je pač zelo razgledana in dinamična osebnost.
V	Gorici ni mogel v polnosti razviti svojega dela, ker je bil tu premalo časa in je poleg tega pogosto bil odsoten zaradi koncila in drugih nalog, ki so mu prihajale iz Rima. Vsekakor je pokazal odprtost za probleme tu na meji in odločilno vplival, da so se tudi politiki začeli odpirati na vzhod proti sosednji republiki. Nam Slovencem v Gorici je priznal pravico do lastnega dušnopastirskega središča, le da se nismo mogli strinjati z njegovo rešitvijo zgolj ene cerkve. Po njegovi poti je šel msgr. Cocolin in srečno rešil to vprašanje, ki ga pa zavoljo smrti ni mogel privesti do konca.
Ob zlati maši naj gredo čestitke in voščila nadškofu Andreju Pangraziu od strani slovenskih vernikov, skupaj z molitvami za uspešno delo še naprej.
V	uvodu je skupno pismo italijanskih škofov, ki med drugim pravi: Dragi dečki, drage deklice! Ta katekizem je napisan za vas. Z veseljem ga izročamo vsakemu izmed vas, vašim staršem in katehistom, ki bodo spremljali vašo človeško in krščansko rast. Ne poznamo vas po imenu, a mislimo na vas s simpatijo kot na naše prijatelje in mlajše brate in sestre. Vaša prisotnost razveseljuje domove, šole, mestne četrti in Cerkev. Dobrodošli site v naših župnijah! Dragi dečki, drage deklice, vaša starost je dragocena. Pripravljate se na velike odločitve svojega življenja. Gospod, ki vam je dal življenje, vas sedaj kliče in vas sprejema. Bodite močni in velikodušni. Kot Jezus rastite v starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh!
DROBNE NOVICE
■ Za novega mehiškega predsednika je bil izvoljen 47-letni Miguel de la Madrid Hurtado, kandidat že več desetletij vladajoče revolucionarne institucionalne stranke. Na volitvah je prepričljivo premagal predstavnike šestih opozicijskih strank. Po poklicu je pravnik in velik finančni strokovnjak. V vladi sedanjega predsednika republike Lopeza Portilla je bil minister za načrtovanje. Novi predsednik bo prevzel oblast 1. decembra, vladal pa bo šest let. Mehika s svojimi 70 milijoni prebivalcev je ena redkih držav Latinske Amerike, ki ne pozna vojaških režimov 'in družbenopolitičnih pretresov.
■ Izvršni odbor argentinske škofovske konference je v zvezi s sedanjim položajem, v katerem se Argentina nahaja po porazu na Malvinskem otočju objavil poseben dokument, kjer se poudarja, da je napočila »ura enotnosti« in da »so v nevarnosti bistvene vrednote naroda. Vsi, ki
) so odgovorni za usodo domovine, naj se povežejo za skupni blagor, brez kakega egoizma, v medsebojnem razumevanju in bratstvu, ker le na ta način bo moč premagati najhujšo od vseh nesreč, ki lahko kak narod prizadene: razkroj oblasti in propad ciljev«.
■ Preiskovalni sodnik Fabiani v Padovi je izdal zaporni nalog zoper policijskega komisarja Salvatoreja Genova in štiri druge policijske agente, češ da niso takoj predali oblastem rdečega terorista Di Lenar-da iz Codroipa, temveč so ga zadržali in mučili, da bi iz njega izsilili razna priznanja. Pripadniki kvesture v Genovi so na ta ukrep preiskovalnega sodnika Fabianija odgovorili s pismi na predsednika vlade Spadolinija, notranjega ministra Rognoni-ja in pravosodnega ministra Darida, v katerem obtožujejo sodnika, da omalovažuje akcijo policijskih sil zoper levičarske teroriste ter jih skuša spraviti ob ugled.
■ Iz Varšave se je vrnil v Rim potujoči vatikanski nuncij nadškof Luigi Pog-gi. Ob prihodu je izjavil, da ni še nič določenega glede papeževega potovanja na Poljsko, ki naj bi bilo 26. avgusta ob 600-letnici podobe čestohovske Matere božje. Msgr. Poggi je tudi dal vedeti, da se nadaljujejo pogovori med poljskimi škofi in vlado o umestnosti in načinu papeževega potovanja in pod kakšnimi pogoji.
9 Ministrski predsednik Spadolini se je konec tedna mudil v Madridu, kjer se je sestal s kraljem J. Carlosom, predsednikom vlade Calvom Sotelom in voditelji političnih strank. Španski krogi so izrazili Spadoliniju želijo, da bi se pospešil vstop Španije v Evropsko gospodarsko skupnost, za kar kaže Italija vse razumevanje. Sklenjeno je tudi bilo, da bo v bodoče prihajalo do rednih periodičnih srečanj na najvišji ravni, da se tako obe strani seznanita s tekočimi zadevami.
■ Dva dni je preživel na Cipru italijanski zunanji minister Emilio Colombo, ko je obiskal ciprsko prestolnico Nikozijo, ki je kot Berlin razdeljena v dva dela: grškega in turškega. V grškem delu se je razgovarjal s ciprskim predsednikom Ki-prianoujem in zunanjim ministrom Ro-landisom, v turškem delu pa z voditeljem ciprskih Turkov Denktašem. V pogovorih je prišla na dan tudi zaostritev v Libanonu, ki od blizu zadeva Ciper, saj prihaja na otok vedno več libanonskih beguncev. Colombo se je zavzel za tako rešitev, da bi bila obnovljena neodvisnost in zemeljska celovitost libanonske države, Izraelci naj bi se umaknili z njenega teritorija, pri pogajanjih pa naj bi bili prisotni predstavniki Palestincev.
■ Na progi New Delhi-Bangkok je prišlo v začetku prejšnjega tedna do preusmeritve italijanskega letala, ki je imelo v trupu 242 potnikov. Neki srilanški državljan, ki je poročen z Italijanko in je do nedavnega živel v Italiji, je zahteval, da mu pošljejo ženo z otrokom in 300.000 dolarjev. Ko je letalo pristalo v Bangkoku, je žena prišla za njim in mu tudi prinesla zahtevani denar. Nato je preusmerjevalec letala neovirano odšel v Sri Lanko (Cejlon), kjer so ga oblasti na italijansko zahtevo zaprle in ga mislijo poslati v Italijo.
■ Nizozemska vlada je brez večjega hrupa izgnala dva sovjetska diplomata, ki sta delala v sovjetskem trgovinskem odposlanstvu v Haagu. Vohunila sta za nizozemskimi vojaškimi tajnostmi ter vojaškimi napravami severnoatlantskega pakta na holandskem ozemlju.
■ Sovjetska politična revija »Mednarodne zadeve« je obtožila papeža Janeza Pavla II., da sicer mnogo govori o miru, malo se pa zanima za jedrsko nevarnost, ki grozi s strani držav Atlantskega pakta. Vatikanu je bolj pri srcu govorjenje o kršitvah človekovih pravic ter s tem podpira severnoameriško vlado v njeni propagandi.
■ Po osemdnevnem kroženju okrog Zemlje je ameriška vesoljska ladja »Columbia« srečno pristala v kalifornijski pušča-
vi	Mohawe. To pot sta ladjo vodila astronavta Mettingel in Hatsfield. Opravila sta celo vrsto nalog ter preizkusila nekatere naprave vojaške narave, kar kaže, da bo vozilo predvsem uporabljala ameriška vojska.
■ V New Yorku je sodišče obsodilo na težke zaporne kazni člane hrvaškega gibanja »Otpor«,,ki so zadnjih šest let povzročili več umorov, namernih požigov, izsiljevanj, napadov in dinami tnih terorističnih dejanj. Največjo kazen po 40 let sta dobila Ante Ljubas in Ranko Primo-rac.
■ Predsednik dominikanske republike Antonio Guzmdn Femandez si je verjetno s strelom iz samokresa vzel življenje, kajti našli so ga mrtvega z istreljenim orožjem. Star je bil 71 let. Na‘zadnjih predsedniških volitvah se ni predstavil za ponovno izvolitev. Začasno ga je nasledil podpredsednik Jacobo Majluta, 16. avgusta pa bo oblast prevzel novoizvoljeni predsednik Jorge Blanco, star 55 let, član revolucionarne dominikanske stranke, ki je levosredinsko usmerjena.
Ivan Bajec se je prikazal na vratih sko-ro nepričakovano, l.e to sem vedel, da je doma na dopustu. Mlad je, toda suh; nič ga ne izdaja, da je misijonar. O svojem delu govori mirno, preudarno, kot bi se ne tikalo njega.
Kaj delaš v misijonih?
Za kaplana sem pri župniku, ki je Francoz.
Kako se razumeš z ljudmi?
Po francosko.
Ali ne govorite domačih jezikov?
To je nemogoče. Samo v naši župniji govorijo enajst med seboj različnih jezikov. Zato učimo v francoščini, ki jo mnogi vsaj za silo razumejo, ker se je učijo v šoli. Zadeva jezikov je problem številka ena v Afriki, kjer jih je toliko in so mnogi le malo razširjeni. Poleg tega so si med seboj zalo različni.
Ali imate kaj misijonskih uspehov?
Uspehi so, ali kaj, ko so ravno belci, ki najbplj rušijo pokristjanjevanje.
Kako to misliš?
Zelo preprosto. Slonokoščena obala je bila francoska kolonija. Država je zato še sedaj gospodarsko in kulturno močno povezana s Francijo. Od tam prihajajo profesorji na univerze in na srednje šole. Toda veš, kakšni so francoski kulturniki, vsi prežeti z antiklerikalizmom. Npr. od desetih profesorjev Francozov na gimnaziji je samo eden obiskoval nedeljsko mašo. Domačini si mislijo: »Če tebi, belec, maša nič ne pomeni, zakaj naj bi hodil jaz?« Tako so Evropejci velika ovira za krščansko življenje zlasti pri izobraženih domačinih.
Kako pa je z zdravjem?
Lani sem obolel za zlatenico in nisem še povsem ozdravel. A bo že šlo.
Ali se vrneš?
V	prvi polovici septembra, ko mi poteče dopust. Šest let sem v misijonih in grem še tri leta. Človek se težko odloči, da gre, potem pa se še težje odloči, da pusti.«
Zaključil sem: Hvala Bogu, da v božjem kraljestvu ni brezposelnih.
K. H.
*	* *
Misijonar Ivan Bajec bo govoril o svojem delu in delu za misijone na shodu
Na dvodnevni uradni obisk v Francijo je šel v začetku tega tedna predsednik italijanske republike Pertini. Spremljal ga je zunanji minister Emilio Colombo. V pogovoru s francoskim predsednikom Mitte-random in zunanjim ministrom Cheysso-nom so prišla na površje razna vprašanja, tako npr. vstop Španije v EGS, ki ga Italija priporoča, Francija pa zavira; zavračanje italijanskih pridelkov, zlasti vina, ki so cenejši kot francoski; italijanska pod-poVa politiki ZDA. Tako Italija še ni odobrila pogodbe o sibirskem plinu, medtem ko so v Parizu 'in Bonnu na veliko nevo-ljo Washingtona to že storili. Seveda so prišle na vrsto tudi druge mednarodne zadeve, zlasti kriza v Libanonu. Francija bi rada dosegla varen umik Palestincev, ki bi jih Izraelci najraje enkrat za vselej strli. Po uradnih pogovorih je Pertini ostal v Franciji še dva nadaljnja dneva.
Bralci pišejo
Neslovenska ljubljanska televizija
te nekaj časa moremo Tržačani sprejemati ljubljansko RTV prek prenosnika AA na Konkonelu. To je gotovo velika pridobitev za tiste, ki oddaj z Nanosa nismo mogli sprejemati, tistih z Belega križa pa tudi ne zaradi motenj raznih italijanskih privatnih postaj. Zdaj torej lahko brez motenj gledamo ljubljanski televizijski spored, to je spored, ki nam prihaja iz samega srca slovenstva - iz Ljubljane.
Pred mnogimi leti sem opozoril »Katoliški glas«, da bi bilo prav, če bi opozarjal na sporede ljubljanske RTV in »Katoliški glas« od takrat res dosledno objavlja te sporede (kadar pridejo pravočasno, op. ur).
Toda koliko jeze nam ta ljubljanska televizija povzroča! Pred kratkim je bilo treba osebno pisati zaradi športnih prenosov v hrvaščini. Obljubili so, da bodo športne prenose z Mundiala v Španiji komentirali v slovenščini. In to se je res zgodilo. (Ne vem, zakaj teh tekem niso več prenašali, potem ko je bila Jugoslavija izločena iz tekmovanja.)
V	sredo 30. junija pa je naša družina zaradi otrok morala slediti »Igram brez meja«. Kakšna žalost! Kaj pa smo razumeli? Vse je bilo v srbohrvaščini: komentar igre, reklama... Res nismo imeli vtisa,
Marijine družbe, ki bo v nedeljo 11. julija ob 17. uri v goriški stolnici.
Slovenski salezijanski misijonarji v Afriki
Letos na prvo majniško nedeljo je vrhovni predstojnik salezijancev Egidio Vi-gano izročil misijonski križ novemu slovenskemu misijonarju duhovniku Alojziju Snoju. To se je zgodilo pred polno cerkvijo Marije Pomočnice v Ljubljani. Novi misijonar se sedaj pripravlja za delo v Srednji Afriki, kjer ima salezijanska družba veliko redovno skupnost s 180 sdbrati.
V državi Burundi delujeta našim bralcem znana misijonarja Jože Mlinarič in Gusti Horvat, oba iz župnije Beltinci v mariborski škofiji. Gusti Horvat je sedaj po svojih prvih petih afriških letih na obisku v domovini. Sporočil je, da bo obiskal tudi Gorico in Trst, saj vedno hvaležno piše, da ostaja poleg Prekmurca in Afri-kanca še pravi Primorec, ker prebira vsak teden Katoliški glas od prve do zadnje vrste; naš časopis dobiva redno po zračni pošti.
V Keniji deluje v velikem misijonu naš rojak Štefan Burja, ki je prišel v Afriko iz Argentine. Ta misijonar je laik, ki skupaj s kuharjem iz Pordenona povsod pomaga, kjer more. V tem misijonu, ki so ga salezijanci prevzeli pred dobrim letom, deluje sedaj kar osem duhovnikov, po veliki večini so skoraj vsi iz Piemonta.
V Afriki se trudijo za božje kraljestvo poleg omenjenih številni salezijanski misijonarji iz Francije, Španije in Poljske. Zadnji dve leti se jim pridružuje vedno več Indijcev, Filipincev in Avstralcev. Največ salezijanskih misijonarjev pa prihaja iz Irske. Sedaj jih je v Afriki kar 98. Tako se uspešno in načrtno izvršuje veliki misijonski evangeljski načrt, ki ga je ob svojem nastopu začel sedanji vrhovni predstojnik Egidio Vigano, sedmi naslednik sv. Janeza Boška.
Naj še samo omenim naše »stare« misijonarje Stanka Pavlina, Ludvika Zabreta in Ivana Kešpreta, ki svoje znance in dobrotnike na Primorskem vedno hvaležno pozdravljajo. - F. Š.
da gledamo slovensko televizijo. Imel sem občutek nemoči. Mislil sem si: zakaj v srbohrvaščini? Zakaj pa ne v makedon-ščini? Ali v albanščini? Ali v katerem koli jeziku jugoslovanskih narodov in narodnosti? Saj je vse ena mineštra! Mi tu smo zanje Italijani, Slovenci v matici so pa Jugoslovani.
Dragi Slovenec, če hočeš izgubiti vero, pojdi v Rim (so rekli včasih), če pa hočeš izgubiti narodno zavednost, pojdi v Ljubljano (to ti rečem jaz danes!). Ali je treba res za vsako našo besedo na ljubljanski RTV osebno moledovati? Zakaj niso tudi veličastnega Titovega pogreba komentirali v kakem drugem jugoslovanskem jeziku? To je slovenski narodni ponos proti letu 2.000 — ob raznih Levstikovih, Jurčičevih, Kettejevih in drugih jubilejih!
(Podpis)
Kamenčki
Čakajo nas »lepi« časi!
Dne 29. junija so se v Ženevi začeli razgovori o omejitvi atomskega orožja; razgovori so seveda med velesilama, ki edini imata takšno orožje. Sedanje stanje glede te oborožitve je naslednje (Podatki so ustanove SIPRI v Stockholmu):
ZDA imajo 1.050 raketnih izstrelkov z odmetom s suhe zemlje, 500 z odmetom s podmornic in 348 velebombnikov s 1.000 atomskimi izstrelki.
SOVJETSKA ZVEZA: 1.300 raketnih izstrelkov z odmetom s suhe zemlje, 910 z odmetom s podmornic, strateških bombnikov pa 156 s 150 atomskimi konicami.
Skupno imata obe velesili v zalogi atomskega orožja za 1.300.000 bomb kot so jih Amerikanci odvrgli na Hirošimo in Nagasaki.
Nasproti temu stojijo številke ljudi, ki trpijo lakoto. V Evropskem parlamentu so izjavili, da je na svetu ena milijarda ljudi, ki so podhranjeni, ena milijarda brezposelnih, 25 milijonov jih vsako leto umrje zaradi lakote.
Za oborožitev in razne »krajevne« vojne pa porabijo države tisoč milijard dolarjev na leto. Med temi so tudi države Tretjega sveta. Pa naj še kdo trdi, da nas ne čakajo »lepi« časi!
(r+r)
Msgr.
Andrej Pangrazio v času, ko je postal goriški nadškof
Pertini v Parizu
Še nekaj ob spomeniku v Štandrežu Ulova maša
V tedniku »Voce Isontina« z dne 3. julija se v članku »Convivenze e simboli« oglaša njen tedenski komentator, ki posveča to pot svoje razmišljanje partizanskemu spomeniku v Štandrežu. Na vso zadevo gleda s stališča italijanskega demokrata. Omenja, da so na pobudo slovenskih in italijanskih partizanov, združenih v ANPI, postavili spomenike že po vseh slovenskih vaseh, zadnji na vrsti je bil v Štandrežu. (Zakaj ne postavljajo sličnih spomenikov tudi po furlanskih občinah npr. v Staranzanu, Ronkah, San Pier d'Is. idr.?) Ne zanika jim te pravice, toda zadeva postane problematična, kadar gre za spomenik kot je oni v Štandrežu: z nabirko so ga podprli vsi vaščani, občina je dala svoj prispevek, spomenik stoji sredi vasi, toda ne predstavlja več skupnega čustvovanja prebivalcev, temveč samo enega dela; tudi soudeležba javnih oblasti, ki so nanjo tako zelo računali, je odpadla iz preprostega razloga, ker ni šlo več za skupne ideale odporništva. Rdeča zvezda ni bila skupen simbol italijanskega odporništva (pa tudi vseh slovenskih Primorcev ne). Organizatorji so zato napravili izbiro, ko so prilepili rdečo zvezdo, in se ne smejo čuditi posledicam. Spomenik, ki bi moral družiti, je sedaj ljudi samo razdvojil. Pesnica, ki je sestavila verze miru za spomenik, jih je umaknila. Od vseh političnih sil so ostali okrog štandreškega spomenika samo komunisti, ostal je samo Partito comunista italiano, saj so se socialisti skrili za ANPI. Tako »Voce Isontina«.
čeprav je bila v nedeljo 27. junija vsem
vidna ta politična osamljenost partije'in štandreških socialistov in pa razdvojenost med domačim prebivalstvom, je kljub temu »Primorski dnevnik« v svojem poročilu o slavju postavil v naslov »Partizanski spomenik v Štandrežu naj združuje vse prebivalstvo«. Lahko bi ga, pa ga ne in ga ne boj ker diktatura ni še nikoli družita vseh ljudi. Ob odkritju spomenika v Štandrežu pa je šlo za diktat, namreč da mora na njem stati samo rdeča zvezda. Kot znano, je del domačinov postavil kompromisni predlog: pod rdečo zvezdo naj pride še prastari simbol PAX, simbol, ki je star dva tisoč let. Toda pristaši rdeče zvezde so ta simbol odklonili, odklonili so mir in spravo, odklonili so bratstvo in edin-stvo in s tem potrdili, da rdeča zvezda ne deli časti z nikomer, da je torej simbol neke diktature.
Da bi to zakrili, so se morali lagati. Govornik poslanec Lizzero, Primorski dnevnik v svojem poročilu in agencija Alpe Adria po koprski televiziji so namreč vsi trdili, da so hoteli odstraniti rdečo zvezdo s spomenika. Toda to ni res. Domačini niso hoteli odstraniti rdeče zvezde, temveč so jo hoteli le dopolniti s simbolom PAX. Ta simbol sta ANPI in partija odklonila, vendar tega niso povedali.
Ker je bila rdeča zvezda na štandre-škem spomeniku vsiljena in še z lažjo opravičena, pač ne more in ne bo mogla družiti vseh vaščanov. Morda so pa italijanska partija in njeni slovenski pomagači to celo hoteli: Divide et impera, loči Slovence, da jim boš lažje gospodoval.
(r+r)
PADLIM V NARODNOOSVOBODILNEM
j? CIVILNIM ŽRTVAM ■ NACIFAŠIZMA
Spomenik žrtvam zadnje vojne v Štandrežu, ki bi moral družiti vaščane, jih je pa razdvojil, ker rdeča zvezda oz. partija ne trpi simbola Pax. Ta je moral odpasti.
Po tržaškem romanju na Monserrat in v Lurd
Tudi letos je Duhovska zveza iz Tnsta organizirala skupno tržaško romanje. Cilj sta bili božji poti Monserrat v Španiji in Lurd v Franciji. Vseh romarjev je bilo 108. Spremljala sta jih škofov vikar dr. Lojze Škerl in g. Jože Kunčič.
OD GENOVE DO ŠPANIJE
Na pot smo šli zgodaj v ponedeljek 28. junija. Potovali smo v dveh avtobusih in hiteli proti Genovi, kamor bi morali dospeti ob 10.30, prišli pa smo z enourno zamudo. Tam smo se vkrcali na trajekit Canguro. Ladja je plula precej blizu obrežja, tako da smo lahko občudovali znane letoviščarske kraje Sinje obale: Montecar-lo, Nico, Cannes. Pred večerjo je g. Kunčič v salonu daroval sv. mašo.
Naslednje jutro smo se izkrcali v Barceloni. Cariniki so nas strogo pregledali. Nato smo se napotili proti Monserratu, verskemu in kulturnemu katalonskemu središču. Visoko nad oltarjem je črni Marijin -kip. Romarsko mašo srno imeli v ka-Peli za glavnim oltarjem. Težko je opisati edinstveno lepoto romarske cerkve in koničastih gorskih grebenov, ki obdajajo svetišče.
V večernih urah smo si bežno ogledali nekatere znamenitosti Barcelone, med drugim veličastno cerkev Sv. Družine, ki jo
, gradijo že nad sto let. Prenočevali smo na hribu Tibidabo.
V sredo zjutraj smo zapustili Barcelono in se napotili proti Franciji. Pot nas je vodila po katalonski planoti z značilno
’ suho zornljo in revnim grmičevjem.
V LURDU
Pri kraju La Junquera smo prestopili fnejo ter.se začeli počasi spuščati v rodovitno dolino, prekrito z značilno ob tleh r as točo vinsko trto.
Potovali smo po avtocesti, ki povezuje Sredozemsko morje z Atlantskim oceanom. Pot se je vila med vinogradi in prostranimi polji sončnic. V prvih večernih urah smo dospeli v Lurd.
1. julij je bil posvečen obisku tega svetega kraja. Zjutraj smo se zbrali v baziliki sv. rožnega venca in se udeležili maše, popoldne pa smo prisostvovali procesiji sv. R. Telesa, med katero smo molili prošnje tudi v slovenščini. Sledil je križev pot. Po večerji smo se udeležili procesije z lučkami in spet sodelovali s petjem in molitvijo. Mnogo naših romarjev je bilo tokrat prvič v Lurdu in prav zanje je bil Lurd posebno doživetje.
PROTI DOMU
Pred odhodom iz Lurda v petek zjutraj smo imeli še srečo, da smo se z mašo pred lurško votlino poslovili in se napotili proti domu. Spotoma smo se ustavili za kosilo v Montpellieru, kjer je pokopana italijanska kraljica Helena. Pot nas je vodila mimo francoskih mest Nimes, Ar-les, Marseille, Cannes do Nice, kjer smo prenočevali.
V soboto zjutraj smo nadaljevali pot proti Italiji. Pri Ventimigli smo prešli mejo ne da bi skoraj to opazili in se potem ustavili v kraju Arenzano. Tu je karmeli-čanski samostan z romarsko cerkvijo, v kateri častijo Praškega Jezuščka. Tu smo imeli zadnjo romarsko mašo in potem tudi kosilo. Popoldne smo nadaljevali pot proti Trstu.
Ob prihodu v Trst smo se zahvalili organizatorjem, ki so si tudi tokrat, kot že celih 32 let nazaj, zamislili in pripravili versko in kulturno ibogato potovanje, ter omogočili mnogim romarjem doživljanje nekaterih trenutkov, ki bi jih sami ne mogli nikoli doživeti. Udeleženka romanja
Novomašnik dr. Anton Rustja
Z velikim veseljem sem se udeležila nove maše v Vipavskem Križu, ko je v sončnem nedeljskem jutru zvonjenje vabilo na ta slovesni dogodek. Iz hiš 'in po »gasah« je vse hitelo v s cvetjem okrašeno cerkev. Zadonela je veličastna pesem novomašni-ku dr. Antonu Rustju v pozdrav. Cerkev je bila polna vaščanov in vernikov iz sosednjih vipavskih vasic. Udeležba zamejskih Slovencev je tudi bila številna. Križki župnik, vipavski semeniščniki in sobratje iz drugih župnij so s spoštovanjem sodelovali pri novi maši. To slavje je bilo izredno, ker je dr. Anton Rustja prišel do novomašniškega posvečenja v zreli življenjski dobi. Za naše kraje in ljudi je vsaka nova maša nekaj lepega. To slavje pa je gotovo bilo izredno in vsem še ne popolnoma razumljivo. Morda pa je ta primer le namig božje Previdnosti, da nam ob vedno manjšem številu duhovniških poklicev kaže nova pota za uresničitev božjega načrta med nami.
Novomašnik se je z veliko preprostostjo predstavil ljudstvu, verniki pa, med njimi je bilo veliko otrok in mladine, so z zavzetostjo sprejeli tega Kristusovega vojaka, ki je posvetil del življenja, ki mu še ostaja, oznanjevanju božje besede. Novomašnik dr. Anton Rustja fle prelep zgled in tudi opomin, da se ne smemo vdajati malodušju in strahu za našo bodočo versko rast. Bog prekriža marsikomu račune in naša pota niso vselej božja pota.
Globoko so segale v srce besede g. dekana Andreja Simčiča. Iz njegovih besed sem zvedela, da je bila zadnja nova maša v Vipavskem Križu leta 1938. Celih 44 let so tu novomašni zvonovi molčali, a molitve vernikov za duhovniške poklice niso nikoli utihnile. Duhovnik je bil vedno v središču vseh dogajanj na Slovenskem. Od turških vpadov in vse do današnjih dni je duhovnik stal ob svojem ljudstvu 'in ga branil tudi za ceno življenja. V slovenski zgodovini in kulturi je duhovnik osrednja osebnost.
Novomašnik dr. Anton Rustja je ob koncu maše z odločnim glasom vsem prisotnim izrazil zahvalo za tako prisrčen sprejem in prosil, naj ga verniki sprejmejo ne kot človeka, temveč kot predstavnika Cerkve, ki je Kristusovo skrivnostno telo. Po podelitvi novomašniškega blagoslova so vsi navzoči prejeli spominsko podobico in svetinjico Matere božje.
Novomašniku dr. Antonu Rustju želimo tudi zamejski Slovenci obilo uspeha in da bi kot duhovnik še veliko pomagal nam vernikom v duhovni rasti.
Udeleženka
CTRIL-METODOVA NEDELJA NA VEJNI 11. julija 1982
ob 120-letnici smrti škofa Slomška 1862-1982
17.30 slovesna maša nadškofa iz Beograda Alojzija Turka ob koncelebraciji srebrnomašnikov prof. Otmarja Črnilo-garja in p. Bogomira Srebota;
18.30 ekumenska pobožnost ob oltarju sv. Cirila in Metoda. Poje cerkveni z:bor Novega sv. Antona.
Vse tržaške vernike in prijatelje krščanske edinosti vljudno vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Občni zbor Slovenske prosvete
Slovenska prosveta v Trstu je v torek 22. junija polagala obračun svojega dela. V Peterlinovi dvorani so se na rednem občnem zboru zbrali člani in zastopniki včlanjenih društev ter poročali o kulturnem delu posameznih društev, ki delujejo tako v središču kot na podeželju. V razpravi, ki se je razvila, so odgovorni za posamezna področja tožili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, brez katerih si danes skoraj ni mogoče zamišljati kake dejavnosti. Tožili so, da prihajajo zadnje čase deželne podpore zelo pozno, tudi s celoletno zamudo, kar ovira dejavnost; saj društva, ki ne razpolagajo s svojimi rezervnimi sredstvi, z veliko težavo uresničujejo načrte
V daljši razpravi so se nato člani lotili obravnave posameznih tem, nakazanih v poročilih: tisk, mladinska problematika, odnosi z drugimi društvi posebno na podeželju, poletni prazniki itd. Poglobili so še posebno vprašanje o avtonomnem razvoju slovenske kulture, ki naj ne bo samo pretveza za politično manipulacijo naših ljudi.
S tem v zvezi je občni zbor odklonil lažne dvojezične prireditve, ki niso sad obojestranskega avtentičnega zanimanja in spoštovanja. Marsikdaj pomenijo le odstopanje od svojega, slovenskega, in vodijo naravnost v asimilacijo. Zato je občni zbor priporočil društvom, da še naprej gojijo slovensko besedo, slovensko kulturo tako kot doslej — brez odstopanja od izvirnega in bogatega slovenskega izročila. Odprti bodimo tujemu, a rastimo predvsem iz svojega! Tako bi lahko strnili v stavek načelo, ki je prišlo do izraza na tem občnem zboru. Nihče nam ne bo ničesar podaril. Tako kot v preteklosti se bomo morali tudi naprej boriti za lastno uveljavitev, za našo prisotnost na teh tleh.
Občni zbor je na koncu tudi izvolil nove organe združenja. V novem ožjem odboru so Marij Maver, Edvard Žerjal, Sergij Pahor, Saša Martelanc, Danilo Pertot, Marija Besednjak, Rudi Košuta, Marko Tavčar, Marko Kandut in Silvia Callin. Obnovili so tudi nadzorni odbor in razsodišče. Na občnem zboru so se prisotni tudi spomnili pred kratkim preminulega beneškega duhovnika Rina Markiča. - R. R.
Doktorska diploma
Na Filozofski fakulteti tržaške univerze je te dni promoviral z najboljšim uspehom Tomaž Simčič iz Trsta'. Disertacija, ki jo je predložil prof. Jožetu Pirjevcu, se je nanašala na delo pok. dr. Jakoba Ukmarja tako na cerkvenem kot na kulturnem in političnem področju. Disertacija (je zelo zanimiva, saj obsega dobo od leta 1900 vse
do Ukmarjeve smrti leta 1971, to je dobo prve in druge svetovne vojne ter fašističnega preganjanja ter dobo po drugi svetovni vojni.
Mlademu doktorju iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov. Posebej mu še čestitajo zbor Novega sv. Antona v Trstu, skavtska organizacija 5. steg, celotna organizacija SZSO ter vsi prijatelji in znanci.
Tabor voditeljev volčičev in veveric
Slovenska zamejska skavtska organizacija bo tudi letos pripravila tabor za svoje najmlajše člane v Sloveniji in sicer v Lescah pri Bledu od 3. do 13. avgusta. V ta namen so se voditelji volčičev in veveric zbrali 3. in 4. julija na dvodnevnem taboru v Gradežu. Poudarili so predvsem dejstvo, da tabor ni kolonija, ampak višek celotnega skavtskega delovanja; pripravili so zato program za taborno življenje, ki bo slonelo predvsem na spoznavanju narave, skupinski igri ter samovzgo-ji. Otroci bodo imeli tako možnost, da se malce bolj osamosvojijo in se naučijo pomagati drug drugemu. - Leopard
Devin
Pomemben kulturni praznik. V četrtek 17. junija je Dekliški zbor Devin ob desetletnici svojega delovanja priredil koncert v prostorih nove devinske osnovne šole. Prireditev je res uspela, saj se je koncerta udeležilo veliko domačinov, ljudi iz okoliških vasi pa tudi precej italijanskih poslušalcev. Pevke so žele navdušeno odobravanje, saj so pod vodstvom Hermana Antoniča, ki požrtvovalno vodi zbor že od njegovega nastanka, ubrano zapele 18 pesmi, med katerimi je bilo precej zahtevnih skladb.
Kulturni praznik v Devinu sta s svojim nastopom še popestrila harmonikarski ansambel Synthesis 4, ki ga vodi Klavdij Furlan in moški zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Omenjeni moški zbor in Dekliški zbor Devin sodelujeta že vrsto let in občasno tudi skupaj nastopata, predvsem na božičnih koncertih v novi cerkvi v Štivanu.
Zelja vseh, ki se zanimajo za lepo petje in za slovensko, kulturo, je, da bi Dekliški zbor Devin v duhu gesla svojega jubilejnega nastopa »10 let in naprej« še nadalje opravljal svoje narodnoobrambno in kulturno poslanstvo v teh naših krajih. - a. h. •
Diplomirala je iz tujih jezikov
Na fakulteti za tuje jezike Ca’ Foscari je diplomirala Jasna Repinc z Opčin. K uspehu ji čestita cerkveni pe\’ski zbor.
Baragov dan v Novem mestu
Baragov odbor v Ljubljani je v soglasju z metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem izbral za kraj letošnjega »Baragovega dne« Novo mesto, kjer je Friderik Baraga ob svojem obisku iz indijanskega misijona »na kapitlju« pridigal. Ob njegovi pridigi se je vnelo za misijone tudi srce Ignacija Knobleharja. Spomine na to bo obujal novomeški prošt Jože Lap, v spomin na Baragov obisk v Novem mestu pa bo ob tej priložnosti vzidana plošča.
»Baragov dan« v Novem mestu se bo 22. avgusta začel v kapiteljski cerkvi popoldne ob štirih s slovesnim bogoslužjem. Uvodno besedo bo imel škof Stanislav Lenič, pridigo pa nadškof Alojzij Šuštar, ki bo tudi vodil somaševanje s slovenskimi in nekaterimi ameriškimi škofi ter drugimi duhovniki. Po bogoslužju bodo odkrili 'in blagoslovili Baragovo ploščo. Cerkveno slovesnost bo spremljalo petje združenih pevskih zborov. Na koncu bodo predvajali tudi film o Baragi »Sledovi«.
Dekliški zbor Devin med izvajanjem na koncertu 17. junija letos. Nastopajo v drugi vrsti od leve: Irena Tavčar, Mirjam Pahor, Gabrijela Pahor, Kristina Antonič, Alenka Legiša, Marija Brecelj, Marjetica De Matteis, Anamarija Pahor, Elena Paulina, Olga Tavčar; v prvi vrsti od leve: Vida Legiša, Nadja Zoli, Sonja Antoni, Mara Tinta, Katarina Legiša, Breda Klanjšček, Marija Legiša. Zaradi bolezni nista nastopili Tatjana Legiša in Leonora Antonič.
DRUŠTVO »F. B. SEDEJ« IN ANSAMBEL »LOJZE HLEDE«
organizirata pod pokroviteljstvom občinske uprave - Števerjan in goriške pokrajinske uprave
12. zamejski festival domače glasbe
ki bo v Števerjanu, v Formentinijevem parku v soboto 10. julija ob 21. uri v nedeljo 11. julija ob 17. uri
TOPLO VABLJENI!
Uspela misijonska akcija
Misijonar Ivan Štanta se je v Katoliškem glasu obrnil na naše ljudi za pomoč v blagu njegovim potrebnim gobavcem in bolnikom na Madagaskarju. Odziv je bil velik. V dveh-treh tednih so ljudje darovali blaga za več kot 30 vreč po 30 kg. Skoro povsod je šlo za lepo oprano 'in skoro novo ali celo novo blago od otroških krilc in srajčk do ženskih bluz in tudi moških oblek in sukenj.
G. misijonar javlja, da je za sedaj nabirka zaključena, saj je že večino blaga odposlal na Madagaskar. Vsem dobrotnikom oz. dobrotnicam se iz srca zahvaljuje. Njegovi verniki in on sam bodo za dobrotnike molili, ker so poslušali glas Učitelja: »Bil sem nag in ste me oblekli...«
Zbor »Lojze Bratuž« je zaključil svoje pevsko leto
S koncertom, ki je bil 20. junija na Mirenskem Gradu je zbor »Lojze Bratuž« zaključil svoje pevsko leto 1981-82. V spremni misli na koncertnem listu je član zbora med drugim takole zapisal: »Skozi vso zimo skuša zbor pri tedenskih vajah, s trudom in resnostjo doseči enotno, prijetno in izravnano zvenenje. Koliko mu to uspe, boste sami presodili; gotovo pa je, da se pod vodstvom požrtvovalnega dirigenta spoprimemo navdušeno z vsako zastavljeno nalogo in si na vso moč želimo, da bi ostalo naše petje v spominu tudi najzahtevnejšim poslušalcem.«
Tako je bilo v eni misli orisano celoletno delo pevske skupine, ki je v letošnji sezoni imela po številu kar 12 nastopov, med temi pa dva samostojna koncerta. Na novo je bilo naštudiranih 10 skladb, skupno na raznih nastopih pa zapetih 75 pesmi. Čeprav pevci upoštevajo, da tarejo pevsko dejavnost različne težave, in čeprav sprejemajo razloge, da so končno res samo ljubitelji petja in da pojejo v glavnem zaradi lastnega užitka in zadovoljstva, pa se vendar zavedajo, da izgubi prepevanje, kljub temu da je ljubiteljstvo, vsako vrednost in smisel, ko pade njegova kvaliteta pod povprečje. Ce petje ne izpolnjuje vsaj minimalnih umetniških zahtev ne dela časti izvajalcem in niti poslušalcem in ne tistim, ki s tem, da podpirajo to dejavnost upravičeno pričakujejo sprejemljivo kvaliteto in napredovanje. Zato si kot pevci ne smemo dovoliti miselnosti, da je amaterjem, in velikokrat tudi nam zamejcem marsikaj opravičljivo in odpustljivo, in se tako zadovoljiti že s tem, da sploh pojemo. Važno je, da nam nikoli ne bo zmanjkalo kritičnosti pri delu, oziroma prehitro zadovoljstvo pri prvem uspehu. Zbor, ki se neprestano ne razvija, ki se ne izpopolnjuje in ki ne koraka z napredkom, že nazaduje, ker stoji na mestu, medtem ko se razvoj oddaljuje.
S tako analizo opravljenega dela smo pevci zaključili letošnjo sezono v četrtek 24. junija na travniku ob Katoliškem domu. Pred odhodom na počitnice smo se zahvalili našemu dirigentu prof. Stanku Jericiju za opravljeno delo in za prijetne občutke, ki smo jih doživeli ob lepoti glasbe.
Posebno pohvalo pa je letos zaslužila Gigeta Calligaris, ki je dopolnila 25 leto sodelovanja pri zboru. Ob takem jubileju smo se ji pevci zahvalili za zvestobo, dolgoletno resno in zavzeto sodelovanje. Dar, ki smo ji ga poklonili, pa naj jo spominja na lepe trenutke in doživetja, taka doživetja, ki nam jih samo glasba lahko nudi.
Promovirala iz leposlovja
Na Filozofski fakulteti tržaške univerze je dosegla doktorat iz leposlovnih ved Marija Spazzapan iz Gorice iz znane družine Zdenka in Maure Spazzapan, ki je eden od solastnikov tiskarne »Budin«, v kateri se tiska tudi naš list. Nova doktorica je svojo tezo branila pri prof. Elviu Guagni-ni, naslov teze pa je bil »Kulturno in literarno oblikovanje Luiginija in Knjiga o lepi ženi« ter prejela oceno 110 s pohvalo.
Novi doktorici čestitajo prijatelji in znanci ter vsi, ki so jo spremljali na njeni študijski poti. Naj bi uspešno nadaljevala svojo življenjsko pot 'in obogatila našo slovensko zamejsko skupnost z darovi, ki jih je prejela.
Poletna šagra ob Katol. domu
Goriško mesto se je letos obogatilo še za eno poletno šagro. Organiziral jo je moški zbor »Mirko Filej« na prostoru ob Katoliškem domu. Pobuda je pač nastala iz želje, da bi Katoliški dom ovrednotili
tudi s tega vidika, saj so prostori kot nalašč za take pobude: sredina mesta, udobno parkiranje avtomobilov, naš am-bient — vse to so stvari, katere smo morda do- sedaj preveč zanemarjali.
V poletnem času ne moreš ljudi trpati v dvorane. Želijo si zraku in tega je ob Katoliškem domu za vse okuse dovolj. Začela je skupina staršev s svojim praznikom; sedaj so se okorajžili filejevci. Ko bi ne bile finance Katoliškega doma v kronični krizi bi se dalo še kaj izboljšati okolje. Vendar smo zadovoljni z Domom kakršen je. Je namreč NAŠ in prav tega se zavedajo Slovenci, ki ga obiskujejo.
Tudi Poletna šagra se je odvijala v tem pravcu. Glasbe in zabave na pretek, kioski dobro založeni in ljudje so se na povabilo odzvali v zares velikem številu. Manjkalo pa je nekaj, kar si naši ljudje (zlasti starejši) tako želijo: kulturnega programa in morda tudi kaj športa na igrišču. Res, da je šlo za poletno šagro, vendar naj v bodoče organizatorji mislijo tudi na to, in bomo vsi zadovoljni in bo Katoliški dom zares žarišče naših vsestranskih kulturnih vrednot.
Naj za kroniko omenimo, da sta igrala ansambla Lojzeta Hledeta 'in »Souvenir« iz Gorice. Ob koncu tega kratkega poročila moramo še pohvaliti požrtvovalne pevce, ki so prostor dostojno pripravili in trdo delali v kuhinji ter svojim ženam dokazali, da znajo celo lupiti krompir in ne samo prepevati.
Števerjan - Jazbine
Sv. birma. - Števerjanska in jazbinska verska skupnost je v nedeljo 4. julija obhajala pomenljiv praznik, ker je prejelo zakrament sv. birme 25 dečkov in deklic. Birma je bila popoldne ob 5. uri. Birmo-valca, kapitulamega vikarja msgr. Ristitsa so birmanci sprejeli na cerkvenih vratih 'in ga pozdravili, nakar so zasedli svoja mesta v cerkvi, ki so jo verniki napolniki kot zlepa ne.
Sledila je sv. maša, ki jo je daroval domači župnijski upravitelj, med mašo pa je msgr. Ristits podelil zakrament potrditve v veri navzočim birmancem. Na koru je pel domači cerkveni zbor pod vodstvom Hermana Srebemiča. Ne samo birmanci, temveč tudi številni botri 'in starši so med mašo pristopili k sv. obhajilu. Še lepše in bolj učinkovito bi bilo, ko bi vsi botri in botrice skupaj s starši birmancev prejeli sv. zakramente.
Ob koncu maše se je Marjan Terpin v imenu staršev zahvalil msgr. Ristitsu za podelitev birme in g. kaplanu G. Vidrihu, ki je birmance pripravljal na ta važni korak. Spomnil se je tudi rajnega nadškofa Petra Cocolina, ki je lani ob vizitaciji obljubil, da se vrne v Števerjan za birmo. Ni mu bilo dano, a v duhu je bil med nami.
Po maši je bilo v župnijskem domu skupno srečanje z birmanci, birmovalcem, botri, starši in drugimi verniki. Tudi taka srečanja izven cerkve pomagajo k rasti čuta solidarnosti in medsebojnega prijateljstva. Zato hvala staršem birmancev, ki so to srečanje pripravili.
Števerjanski vestnik št. 4
Na naslovni strani je objavljena pesem briškega narečnega pesnika pok. Ludvika Zorzuta »Čriešnje so rdače«. Sledita dva tehtna članka. Prvega je napisal župnijski upravitelj K. Humar in se glasi »V pričakovanju birme«, drugi pa razpravlja o življenju v farnem občestvu. Politični komentar je namenjen nedavnim upravnim volitvam na Tržaškem. Političnega značaja sta tudi poročili o obisku tridentinskega senatorja Fontanarija in novogoriškega župana Debeljaka v Števerjanu. Kronika omenja tragično smrt 23-letnega Alfia Co-ca in prerani odhod beneškega duhovnika Rina Markiča. Objavljeni so učni uspehi števerjanskih dijakov in dijakinj ter najavljen 12. festival domače glasbe.
Medjugorje - treba je še počakati
Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar se je pismeno obrnil na škofa v Mostarju s prošnjo, naj v zvezi z dogodki v Medju-gorju pojasni svoje stališče. Škof Pavel Zanič je odgovoril: »Komisija, k'i dogajanja preiskuje, še dela. Dokler ne bo sporočila dokončnih izsledkov, je bolje počakati tako z izjavami kot z obiski Medju-gorja. Če bo dokončni izid pozitiven, bodo verniki imeli še dovolj časa in priložnosti za čaščenje Matere božje tudi v tem kraju.«
Matura na trg. zavodu »I. Cankar« v Gorici
3.a razred: izdelali so Ivan Brajnik, Robert Cossutta, Aleksander Feri, Vida Gravner, Jožica Hlede, Aleks Pahor, Ana Sfiligoj, Aleš Šuligoj, Klavdija Terpin, Helena Vogrič, Nadja Zniderčič, Igor Wal-tritsch.
3.b razred: izdelali so Robert Antoni, Pavel Bagon, Nevija Černič, Andrej Fajt, Marko Ferfolja, Edi Kobal, Igor Kovic, Darija Lavrenčič, Rozana Lavrenčič, Flavij Mosetti, Aleksander Peric, Mavricij Peric, Darija Visintin, Pavel Visintin.
Matura na nižji srednji šoli »I. Trinko« v Gorici
3.a razred: izdelali so Mihaela Baldan, Katja Brajnik, Manuela Černigoj, Lucia Cragnaz, Patrizia Čaudek, Romina Devetak, Alenka Devetta, Milojka Juren, Diana Mulič, Verena Pisk, Svetlana Primožič, Gianmarko Cijan, Ivan Cont, Dario Ferfolja, Franko Medvedich, Rihard Primožič, Robert Semoli, Damjan Visentin, Klavdij Visintin, Nevijo Zavadlav.
3.b razred: izdelali so Damiana Cescutti, Samantha Degenhart, Pavla Devetti, Nataša Florenin, Fanika Klanjšček, Bogdana Maraž, Mirella Radetič, Marija Terčič, Maks Bernardis, Peter Braini, Vojko Bratina, Štefan čemic, Marko Čubrilo, Emanuel Ferfolja, Fabio Laurenčič, Diego Mar-cosig, Mirko Pelicon, Rudi Pintar, Ferruc-cio Porta, Alessandro Rinelli, Ivo Spazzapan, Peter Srebernič, Marko Zniderčič.
3.c razred: izdelali so Lara Bensa, Roberta Burgnich, Helena Cociancig, Kristina Degrassi, Katarina Devetak, Miranda Devetak, Marina Ferfolja, Carmen Frandolič, Andreina Jarc, Kristina Kovic, Lore-dana Olivo, Ivana Roner, Marija Vicchi, David Cibini, Boris Frandolič, Damjan Jarc, Ivo Laurenčič, David Medvedich, Igor Ožbot, Mitja Ožbot, Marko Primosig, Aleksander Rožič.
3.d razred: izdelali so Marisa Alt, Nadja Beuciar, Lucija Ciglič, Flavia Culot, Sabina Grahek, Marina Leghissa, Darija Makuc, Vida Mermolja, Marta Primožig, Aleksander Contin, Gerardo Falcicchia, Marko Humar, Igor Kobal, Robert Kom-janc, Franko Marassi, Andrej Paulin, Wal-ter Peteani, Pavel Štekar, Robert Velušček, Wayne Zanier, Silvan Zavadlav, David Ziani.
3.e razred: izdelali so Anita Corsi, Gabrijela Frandolič, Danijela Hlede, Irma Humar, Nives Lakovič, Alenka Pahor, Vlasta Terpin, Ana Marija Visintin, Serena Zorn, Jožef Jarc, Guido Pahor, Igor Pahor, Sandro Peric.
★
Romanje bolnih duhovnikov v Lurd
Italijanski bolni duhovniki bodo 'imeli skupno romanje v Lurd v dneh od 27. julija do 3. avgusta. Romanje bo vodil kardinal Silvio Oddi. V času romanja bodo tudi duhovne vaje. Govoril bo pomožni škof iz Neaplja Antonio Ambrosanlo.
Izlet skozi sedem držav
Bliža se dan odhoda. V petek 30. julija odpotujemo z dvema avtobusoma, ki odpeljeta s Travnika v Gorici ob 5.30 zjutraj. Avtobusa vzameta potem smer Parco di Rimembranza, ul. Aquileia, Štandrež, So-vodnje, Gabrje, Devetaki, Doberdob (ob 6,15).
V vseh sedmih državah, po katerih bomo potovali je v veljavi italijanska poletna ura.
Denar v Avstriji je šiling (80 lir), v Zah. Nemčiji marka (560 lir), v Luksemburgu in Belgiji belgijski frank (32 lir), v Franciji francoski frank (220), v Švici švicarski frank (700 lir).
Temperatura v teh deželah je poletna s hladnimi večeri, priporoča se vzeti s seboj tudi kaj bolj toplega.
Po obstoječih predpisih se sme vzeti s seboj 200.000 lir italijanske valute in za 100.000 lir tuje valute na osebo. V tujini sprejemajo v zamenjavo Italijanske bankovce do 50.000 lir, najraje pa sprejemajo bankovce po 5.000 in 10.000 lir, za katere dajejo več kot za 50.000 lir. Priporočamo zato vsem udeležencem potovanja, da si oskrbijo bankovce po 10.000 lir, velike po
100.000 lir pa pustijo doma, ker jih ne bodo mogli vnovčiti. Zelo pametno bo tudi, če si nabavite zlasti nemške marke (potrebovali jih bomo 4 dni), francoske franke (2 dni) in švicarske franke (2 dni). V tujini je zamenjava slabša kot v Italiji.
Nekateri še vedno niso poravnali vseh obveznosti. Naj storijo takoj, drugače jih bomo po 15. juliju črtali iz seznama.
Na upravi Katoliškega glasa lahko tudi dvignete potovalno knjižico z mnogimi turističnimi prospekti.
Nasvidenje torej v petek 30. julija!
-k
Slovenska turistična agencija »Gotour«
priredi 7. avgusta izlet v Verono na predstavo »Romeo in Julija« v veronski areni. Izvaja balet Bolšoj iz Moskve. Cena vožnje in vstopnina 22.000 lir. Vpisuje Agencija Gotour, Gorica, Corso Italia 205, tel. 33019.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: N. N., Sovodnje 25.000; N. N., Gorica 50.000 lir.
Za goriške skavte: P. Drašček, Gorica 10.000; J. V. 150.000 lir.
Pavla Drašček, Gorica: za slovenske misijonarje 10.000 in za lačne po svetu
10.000 lir.
Ob Prazniku staršev so mamice in očetje zbrali za goriške skavte 240.000 lir in za Katoliški dom 80.000 lir.
Za potrebne: N. N., Gorica ob obletnici smrti Fanike in Ninota 10.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: faranka v spomin pok. hčerke, mame in tete 50.000 lir.
V spomin na rojstni dan dragega Simona Čevdeka s Peči darujejo starši in sestra za Katoliški glas 25.000 in za pečansko cerkev 25.000 lir.
Namesto cvetja na grob drage znanke: družina Perkon s Peči za domačo cerkev
30.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Milka Palik v spomin na moža Franca Merhar 50.000; Nada Kobal 10.000; Ruggero Daneu v spomin na mamo Marijo 5.000; N. Guštin 10.000; razni 46.000 lir.
Za cerkev na Banah: žena Roža v spomin na Ivana Husu ob obletnici smrti
20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: svojci za obletnico smrti Marije Urbančič 30.000 lir.
Za Vincencijevo konf. v Trstu: Antonija Malič namesto cvetja na grob Franca Zi-vec-Viviani 10.000 lir.
Za cerkev v Portorožu: Emilija Stergaus
50.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: v spomin pok. Alojzija Zorko (braita g. Stanka Zorko) romarji iz Lurda, avtobus št. 2 darujejo 140.000, Antonija in Elvira Ločniškar
10.000 in Marijina družba iz Rojana 50.000; T. A., Sv. Križ pri Trstu 4.000 lir.
Za Cerkev v stiski (p. Werenfried van Straaten): Keka S. (PD) plačo enega meseca nestalnega dela 600.000 lir.
Za misijonarja Ivana Štanta: N. N., Ru-pa 20.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine namesto cvetja na grob Viktorja Sosiča
30.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Marija Goljev-šček-Marušič, Sovodnje v zahvalo tistim, ki so v moževi bolezni priskočili na pomoč
50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Mu Trsi A
Spored od 11. do 17. julija 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 11.00 Mladinski oder: »Teci, teci, kuža moj!« 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Šport in glasba, prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Arhitektura in arheologija. 8.35 Napevi in melodije. 9.30 P. Zidar: »Sveta Barbara«. 10.10 Čajkovski: E. Onjegin. 11.30 Literarni listi. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 17.30 Romantične melodije. 18.00 Socialno vprašanje v slovenskem romanu.
Torek: 8.10 Dogajanja iz polpretekle dobe. 8.45 Napevi in melodije. 9.30 P. Zidar: »Sveta Barbara«. 10.10 Čajkovski: E. Ogne-gin. 11.30 Literarni listi; segajmo po zvezdah! 14.10 »Vse najboljše, Ostržek!« 14.55 Naše jezik. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Romantične melodije.
18.00 Levi Shimon: »Pogovori s Shmue-lom«.
Sreda: 8.10 Na obisku pri— 8.30 Napevi in melodije. 9.30 P. Zidar: »Sveta Barbara«. 10.10 Baletna glasba. 11.30 Literarni listi. 12.00 Epigram. 16.00 Klasični album.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Romantične melodije. 18.00 Slovenski umetniki na Montmartru.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 8.45 Napevi in melodije. 9.30 P. Zidar: »Sveta Barbara«. 10.10 Komorni koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na počitnice. 14.10 »Vse najboljše, Ostržek!« 14.55 Naš jezik. 15.30 Zapiski s potovanj. 17.00 Kulturna kronika. 17.30 Romantične melodije. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Na obisku pri... 8.30 Napevi in melodije. 9.30 P. Zidar: »Sveta Barbara«.
10.10 Simfonični koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pesniške podobe in usode. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Romantične melodije. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Mali leksikon telesne kulture. 8.45 Napevi in melodije. 9.30 P. Zidar: »Sveta Barbara«. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Magična ura. 14.10 »Vse najboljše, Ostržek!«. 14.55 Naš jezik. 15.30 Gremo v kino. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Poslušali boste. 17.30 Romantične melodije. 18.00 G. Mosca: »Upor«. 18.45 Vera in naš čas.
OBVESTILA
POTOVANJE V HERCEGOVINO
z obiskom Medjugorja za veliki šmaren od 13. do 16. avgusta — ali z aivtobusom ali po železnici — (po 'izbiri interesentov) in za celo 200.000 do 250.000 lir (v razmerju s številom udeležencev) vštevši potnino, hrano, nočnine je pripravljena organizirati potovalna agencija IOT v Gorici, ul. Ober-dan. Informacije nudi 'in sprejema načelne, neobvezne in neobvezujoče prijave le zasebni telefon 0481/34134. Šele po ugotovitvi števila in preferenc med avtobusom ali železnico bo sledilo obvestilo za obvezujoči vpis.
V cerkvi na Greti v Trstu bo v nedeljo 18. julija ob 17. uri sv, maša v časit Kar-mclski Materi božji za slovenske vernike.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:.84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI