8 5 S ^ 6010020' OSKEDIMJA K.NJl£Nl('ft p.P.126 66001 KOPEK Primorski itevmk Poštnina plačana v gotovina « OAn Abb. postale 1 gruppo Lena 11T Leto XXXin. Št. 211 (9819) TRST, nedelja, 11. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 s« J® UriBd v tiska™f v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1M5 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanska DNEVN v zas J Mlade vključiti v proces obnavljanja gospodarstva Množičen vpis mladih v poseb-i sezname brezposelnih izraža ter ■ '‘fonem potrjuje voljo in priprav-| 'irtost mladine, da se aktivno pljuči v proces obnavljanja Havanskega gospodarstva v krizi in j ^ pripomore k rešitvi perečih kalnih vprašanj. Pred tem si ni I mogoče zakrivati oči ali. kar ! j še slabše, s tem špekulirati. j **®*iliven odgovor 650 tisoč mla-mcev in mladink nalaga vladi, Etičnim strankam, ki so pod-Mtale. programski sporazum, sin-^katom ter vsem krajevnim usta-Mvam veliko odgovornost. Potrebno je, da vse demokratični komponente skupno napnejo 'toje sile, da se vzpostavi čim I *nej§a vez med mladimi in de-m{m svetom, da se mladini vli-. * vsaj kanček zaupanja v de-'tokratične inštitucije in da se ffimosti tista brezupnost, ki je v Atijih letih — zaradi poglobija-! "k gospodarske krize in odkriva-jj* kričečih primerov nepošteno-m partikularizma pri upravlja-k ustanov in osnovnih inštitucij, J* katerih je osnovana italijanska 'Publika — stalno naraščala predam pri mladih generacijah in 'je nekajkrat celo pripeljala do povitih, težko nadzorovanih iz-jjjfiou. Načrtno in dosledno zapo-*°»anje mladine bo — v to sem pridan — blagodejno vplivalo j* socialne odnose in bo prispe-fc boljšemu in plodnejšemu "folovanju med svetom mladih in jNotn vseh ostalih zaposlenih de-piWi ljudi. Jak on št. 285 o zaposlovanju ud 15. ' do 29. leta staro-je v prvi fazi — vpisovanje jeklih v sezname — dobro prestal ^skušnjo, kajti malokdo je predaval tako visoko število vpisa-A Pričenja se dniga, zaključna A®, v kateri se ne smejo pono-A napake iz preteklosti. Potreb-je izkoristiti vse možnosti, ki zakon nudi. Interpretacija mo-i Postati elastična, historična, da J tožilo premostiti tudi praznine Pomanjkljivosti. Uresničevanje JJona je za demokratične sile JjJ°inost (ki nikakor ni stranka pomena) za aktivno politiko ^slovanja in za take posege t bžišču dela, ki bodo plodno N°jevali in usmerjali teritorial-: načrtovanje, naložbe velikih Jtih in zasebnih grup ter pro-industrijske preusmeritve. Jjtvir, v katerem mora zaposlo-j^je mladine najti pravi prostor, v izpostavitev ravnotežja med in nerazvitimi predeli in ŽIVAHEN KONEC TEDNA V ITALIJANSKI POLITIKI 1 in J ^ o snovnimi gopodarskimi šekli Največjo nevarnost predstav-t tem smislu težnja, kt se J !Pet pojavlja, da postane jav-[i: “Prava tisti sektor, ki se ne širi z novo delovno silo. A sistem je karakteriziral po-i^"0 obdobje in vladanje krščan-demokracije. Pot uresničevali Likona je druga. Mlada delov-L®tta je potrebna predvsem v Polnem industrijskem sektorju ® hirajočem primarnem sek i^Oifca tržnega gospodarstva se kj tu umakniti neizpodbitnim lk'*tuom realrwsti. Astronomski 'totnj ali celo višji profiti upnikov in kapitalistov se mo-L prilagoditi dejanskemu nri-le-teh. Nevzdržno je, da se ‘žuje pojem krize, če pa je J® zasebnih podjetij zaključila j* poslovno leto brez izgub, te bilo mogoče predvsem z ^vonjem števila zaposlenih in fot jim izkoriščanjem delovne 2 bolj odgovornim nastopom tnikov in z načrtnimi nalož-bi lahko industrijski sektor veliko mladih. \Jl>a zelo pomembna pot za K, »attje mladine je v kmetij-A' ki ga je kapitalističnim in-KtiA podvržena gospodarska lin zakonodaja) v povoj-|j/ .°bdobju popolnoma opustoši-Jznetijstvo je v vsakem gos-|k rstvu nenadomestljivo in ga k ®to potrebno ovrednotiti ter jjiii *®ti vlogo, ki mu pritiče. Na-Predlagali že mladi sami, •'v*e ponekod začeli združevati Pio^oe z namenom, da obdelu-^ 'upuščeno zemljo. — to moram še posebej Altj _ pa ne sme iti Jžva-sakana mimo volje mladih. Oljena jim mora biti nepo- sredna udeležba na vseh ravneh, predvsem v povezovanju s sindikalnimi organizacijami. Na ta način lahko ta moment predstavlja korak k nadaljnjemu osvečanju mladih in k prevzemanju večje odgovornosti. V Italiji se že dalj časa govori o potrebi po usmerjanju izbir mladih glede študija in strokovnega izobraževanja. Pred nami je priložnost, da se končno izbere to pot. Zakon 285 je uvedel veliko novost: možnost delne zaposlitve ter vzporednega strokovnega izobraževanja na enoletnih tečajih, ki jih bodo po potrebi organizirale dežele. Gre torej za spremenjeno pojmovanje odnosa med delam in študijem, ki naj bi premostilo obdobje vajeništva ter omogočilo mladim, da neposredno uporabijo pridobljeno znanje na delu. V Trstu ima problem zaposlovanja mladine posebno razsežnost, ki je neposredno povezana z demografsko stagnacijo, s staranjem prebivalstva in s stalno emigracijo mladih delovnih moči, ki jih priznana einvolucija* tržaškega gospodarstva odbija. Zal je med temi mladinci, ki so v znatni meri diplomiranci i veliko Slovencev. Razvoju krajevnega in obenem deželnega gospodarstva in obenem zaposlovanju mladine odpira italijansko - jugoslovanski sporazum nove perspektive. Važno je, da ne bo več oklevanj in zamud. V roku dveh mesecev (od 11. junija do 11. avgusta) se je v posebne sezname v tržaški pokrajini vpisalo 1.629 mladih in sicer 1.465 v tržaški občini. 91 v miljski. 47 v devinsko-nabrežinski, 19 v dolinski, 5 v zgoniški in 2 v repen-tabrski. Na prvi pogled bi se morda zdelo, da .je število nizko ali kvečjemu normalno, A ni tako. Zaradi specifične starostne strukture je v Trstu pod 100 tisoč aktivnih in od tega okrog 3 tisoč nezaposlenih. Primerjava je na dlani: nedvomno je tako visoko število nezaposlenih mladincev ena izmed posledic sslepega» razvoja tržaškega gospodarstva. Vendar moramo ugotoviti, da je število v okoliških občinah, kjer smo Slo venci v večini, dokaj nizko,- Razlaga za to je najbrž v dejstvu, da so slovenski mladinci precej nezaupni do države in da si povečini sami iščejo ali poiščejo delo. S tem je povezano tudi dejstvo, da so v omejeni meri prisotni v sindikalnih organizacijah. Na vsak način seznami brezposel nih še niso dokončni, saj bodo seznam zamudnikov sestavili decembra letos in nato še junija prihodnjega leta. Reševanje problema nezaposlene mladine ter širšega problema nezaposlenih lahko poteka le v okviru preporoda celotnega gospodarstva in torej ustrezne ekonomske politike; žalostno bi namreč bilo, da bi 1.060 milijard, kolikor jih skupnost daje na razpolago za zaposlovanje mladine v obdobju 3 let, zapravili le za socialno pomoč. SUADAM KAPIC V govorih političnih voditeljev je že čutiti predvolilno ozračje V središču pozornosti programski sporazum in odnosi med KPI in KD - Zasedanje demokrsčanske levice v St. Vincentu RIM — Konec tedna je bil to pot posebno bogat' za italijansko politično življenje. Številni politični voditelji so imeli v raznih italijanskih mestih shode, ki so za-dobili že značaj prave volilne kampanje, pa čeprav manjkata še dva meseca do novembrskih upravnih volitev. In kot se dogaja v vsaki pošteni volilni kampanji, postaja polemika čedalje bolj ostra. V središču pozornosti sta, kot je nujno, predvsem dve trni: programski sporazum, na katerem sloni Andreotti jeva vlada, in odnosi med največjima italijanskima strankama, KD in KPI. Glede dogovora med šestimi strankami bi lahko ugotovili, da je vedno bolj podoben odeji, ki jo vsakdo vleče na svojo stran. Ža liberalce — kot je včeraj poudaril Tiamestnik tajnika Biondi — je na primer sporazum omejen na nekatere točke ter ne bo nikdar postal vladni sporazum, niti ne sporazum o večini. Prav tako ni res, da bi se začela «strategija malih kora- Četrta obletnica fašističnega udara v Čilu Santiago de Chile, 11. september 1973: ob regljanju strojnic in ob bombnih eksplozijah se je v Santiagu zrušila v prali stoletna demokracija, ki je bila dotlej vzor vsej Latinski Ameriki, in z ujo je bila v krvi strta vlada levičarske koalicije «Uni-dad popularn, izraz suverene volje čilskega ljudstva. V predsedniški palači »La Moneda» je pod streli fašističnih častnikov, ki so premolili prisego, da bodo zvesto služili domovini, padci zakoniti in demokratično Izvoljeni predsednik Salvador Aliende. Miroljubna in parlamentarna pot v socializem, za katero se je pod Allendejevim vodstvom, odločil čilski narod, je bila pred štirimi leti brutalno pretrgana, v Čilu sta zavladala mračnjašto in teror. Vendar, če je okovani škorenj Pinochetovega režima, katerega grazodejstva nas iz dneva v dan bolj spominjajo na strahote fašisma in nacizma, lahko poteptal demokracijo v Čilu, ni u-bil, in je tudi ne more, v Čilencih sle po svobodi in po pravici. Prišel bo dan, ko ho tudi v tej nesrečni latinskoameriški državi zopet posijalo sonce svobode In pravice kot je posijalo v Grčiji, na Portugalskem in v Španiji. Naloga vseh demokratičnih sil na svetu pa je, da s politično osamitvijo In z gospodarskim bojkotom krvoločnega režima pomagajo čilskim rodoljubom v njihovem težavnem boju za svobodo, demokracijo in napredek. Poročilo o reakcijah na to mučno obletnico na zadnji strani. * v / doseženega sporazuma, in to še preden bi se spremenil v konkretne pobude. Romita je pozval KD k jasnosti: če namerava zavreči sporazum, za katerega se je s takšno vnemo zavzemala, potem naj to stori jasno in nedvoumno, pri tem pa naj tudi razloži, zakaj danes ne ustreza več to, kar .je sama KD včeraj hotela. Toda še najbolj ostre tone beležimo v demokrščanski hiši. Demokrščanska levica je umrla, .je brez ovinkov ugotovil Dripad. nik struje '«base» Mastella. ter . je niti hvalevredna konferenca v Saint Vincentu ne more obuditi k življenju. Glede sporazuma v šestih pa je Mastella dejal, da je podoben operaciji presaditve srca, ko se po začetnem navdušenju pojavljajo komplikacije. Dejansko pa Saint Vincent, kjer se nadaljuje simpozij demokrščan-ske levice, vsak dan bolj spominja na majhno trdnjavo, ki jo od zunaj oblegajo sovražniki, medtem ko se znotraj koljejo med sabo. Včeraj so imeli besedo sindikalisti, ki niso štedili s kritikami na račun strankinega tajništva. Med najbolj polemičnimi je bil Marini, ki ni skrival zaskrbljenosti zaradi »ncidenta*, ki ga je v petek doživel tajnik CGIL Lama v Milanu, ko so mu na sindikalnem shodu hrupno oporekali. Glavni vzrok sedanjega stanja je po njegovi oceni prav programski sporazum, ki krči prostor in omejuje akcijo sindikatov. Polemičen 'pa je bil tudi do Andreottija: njegova vlada ustreza sedanjemu trenutku — je dejal — ker preživljamo gospodarsko krizo, toda gre za kontingentni trenutek. Pač pa je KD pustila Andreottiju preveč iniciative in s tem dovolila, da se je sedanji položaj stabiliziral, kar pa pomeni za KD smrtno nevarnost. Uvodnemu poročilu namestnika tajnika Gallonije je sindikalist očital, da ni pojasnil, kako je prišlo do programskega sporazuma in kako ga bodo uresničili v praksi. Mnogo bolj previden je bil Bodra to, ki je govoril predvsem o odnosih s komunisti, medtem ko je le bežno preletel notranje strankine probleme. Potem ko je poudaril veljavnost politike »soočanja*. je dejal, da mora KD ob upoštevanju še vedno obstoječih razlik tudi realistično priznati SDremembe, ki so nastopile v politiki komunistične partije. CANDIDA CURZI Besede lahko jemljemo kot poziv na preučevanje ali vsaj prebiranje vseh del Maocetunga, vendar pa, tudi zaradi nadaljnjega izvajanja skupnega članka, kjer napada »tendenciozne razlage šanghajske tolpe*, bi jih prej ocenili kot prvi korak k zmanjševanju vpliva Maovih tekstov na kitajsko življenje nasploh. Zelo verjetno posnetkov masovnega mahanja z »rdečo knjižnico* ne bomo več videli; vendar pa to še zdaleka ne pomeni, da se bodo Kitajci kaj bolj poglobili v njeno vsebino. kov* k zgodovinskemu kompromisu. Mnenje tajnika PSDI Romite je drugačno: nesmiselno je — pravi socialdemokratski predstavnik — da se danes postavljajo v dvom politični termini komaj «Rdeča knjižica» ni več zaželena? Gierek jutri v Franciji PARIZ — Jutri pride v Francijo na uradni obisk tajnik enotne delavske partije Poljske Gierek. Francoski vladni krogi obisku pripisujejo veliko pomembnost, saj so cel teden preko raznih kanalov obveščali javnost o francosko -poljskih stikih. PET DNI PO UGRABITVI PREDSEDNIKA ZAH0DN0NEMŠK1H INDISTRIJCEV ZLOVEŠČI MOLK OB RENU Zavlačevalna taktika bonske vlade - Življenje Hansa Martina Schleyerja visi na nitki - Obseg pojava terorizma v ZRN V Stuttgartu je bil včeraj pogreb treh policijskih agentov, ki so bili ubiti pri ugrabitvi predsednika zahodno-nemških iadustrljcev Schleyerja. Poleg predsednika deželne vlade Filbingerja, ki ga vidimo na sliki med žalno svečanost jo, se je pogreba udeležila tudi Schleyerjeva žena. nniiiiitiiiiimiiiitiiiiiiiiMmttiiiniiiiiiimmfniiaflMifiainniiinniiiiiiiuiiiiiaifintmnnminnmn AFERA MONTAŽNIH HIS V MAIANU Balbovi tekoči računi na rešetu preisko valce v Sodnik Renato A‘cquarone zaslišal bivšega predsednika savonske bolnišnice odv. Romea Pastrcnga PEKING — Dan po slavnostni otvoritvi Maocetungovega mavzoleja, udeležili so se je vsi najvidnejši predstavniki novega, zmernejšega in bolj tehnokratsko usmerjenega kitajskega vodstva,' so najpomembnejši kitajski časopisi izšli z istim uvodnikom. V njem hvalijo neprecenljivo vrednost mi si: »učitelja in krmarja*, obenem pa opozarjajo, da jo je treba «tolmačiti kot življenjsko vodilo in ne kot dogmo*. zato pa je je treba poznati v celoti. SAVONA — Sodnik Renato A-cquarone, ki vodi preiskavo o aferi montažnih barak v Maianu, v okviru katere sta bila aretirana bivši župan Girolamo Bandera in bivši Zamberlettijev tajnik Giuseppe Balbo, je v petek zvečer nepričakovano zaslišal odv. Romea Pastrenga, nekdanjega predsednika savonske bolnišnice: Pastrengo, ki je bil pred časom viden predstavnik krajevne socialistične federacije, je namreč osumljen, da je bil za posrednika v »pogajanjih* med lastnikom tvrdke »Precasa* Renatom Carozzom ter obtoženima Balbom in Bandero. Carozzo, ,ki ga je sodnik zaslišal pred nedavnim, naj bi potrdil obtožbo proti Pastregnu, obenem pa naj bi tudi pripomnil, da je bilo njegovo posredovanje uspešno, ker naj bi se domnevna izsiljevalca zadovoljila z znatno manjšo vsoto kot naj bi jo sprva zahtevala (govori se o 200 milijonih lir). O rezultatih petkovega zasliševanja ni pronicnilo veliko skozi zid molka, s katerim je dr. Acqua-rone obdal preiskavo, sodeč po govoricah pa naj bi od.etnik zavrnil vse obtožbe. Priznal naj bi le, da je stopil v stik s Carozzom, vendar iz zgolj poklicnega razloga. Ključna in kot vse kaže tudi zaključna faza Acquaronejevega dela pa zadeva domnevne tekoče račune, ki naj bi jih bivši Zamberlettijev tajnik Giuseppe Balbo odprl v številnih rimskih in drugih bankah v imenu oseb, katerih f-Stovetnost ni bila še ugotovljena. ............................................................................................................................■■■IH................................................. T ret je srečanje reseau ja alternative psihiatriji Prihodnji torek se začne v Trstu zasedanje Mednarodnega reseau ja alternative psihiatriji». (Beseda reseau pomeni v francoščini mreža). Leta 1975 se je v Bruslju prvič sestala skupina operaterjev, ki je v raznih deželah angažirana na psihiatričnem ali na sorodnih področjih in ki je bolj ali manj blizu tistemu, kar sicer precej netočno imenujejo *antipsihiatrija*. Kot njih skupni imenovalec lahko označimo ugotovitev, da tradicionalna psihiatrija upravlja problem psihične bolezni tako, da jo podreja potrebam in interesom vodilnega razreda družbene strukture, ki sloni na principu proizvodnje in dobička, ne pa na potrebi vseh ljudi da bolj polno zaživijo svoje človeško življenje. Logično postane potem kontestacija tradicionalne zapolitične» psihiatrične znanosti, ki s svojimi dejanji, zavestno ali ne, opravlja to politično funkcijo s tem, da ljudi zapira v umobolnice in jih žigosa kot - nenormalne in nevarne. Že naslednje listo na srečanju v Parizu so ugotovili, da izhajajo por samezne skupine operaterjev iz različnih razmer in izkušenj in da se torej tudi mnenja zelo razlikujejo. Razlike so v pojmovanju umskih bolezni samih, ki jih v najbolj ekstremnih pozicijah skušajo razlagati le kot proizvod socialnih in političnih razmer, medtem ko zmernejši menijo, da bo umska bolezen problem, pa čeprav v drugačni obliki, v vsaki družbeni ureditvi, pa naj temelji na še tako pozitivnih družbenih odnosih. Vendar pa so pozicije enotne, ko se odklanja upravljanje bolezni na podlagi zaviranja, izključevanja in jemanja človečanskih pravic pacientom. Vzporedno s tem se na ekstremu odklanja snloh vse tehnike zdravljenja (psihofarmake, psihoterapijo), medtem ko si ostali zastavljajo problem o kritični in nerepre-sivni unorabi teh sredstev. Tudi tu pride do enotnosti pri zavračanju psihiatrizacije socialnih problemov (npr. ko se problem starejših Hudi enostavno likvidira z masovno diannozo možganske ar-terijoskleroze). Se posebno se to občuti in bo predmet posebne ob- ravnave, na področju otroške psihiatrije, kjer se z izredno lahkoto in s težkimi posledicami lepijo na veliko število otrok etikete »nenormalnosti*. Ko je govor o političnem aspektu psihiatričnih pobud, nastane seveda vprašanje, katera politična analiza je tpčnejša in katera strategija bolj 'uporabna. To se pravi med drugim dilema — iskanje zavezništev z naprednimi političnimi in sindikalnimi silami ali pa le delovanje kot «čisti primer» ožje skupinice? To vprašanje seveda močno pogojujejo razmere v posameznih državah. V Italiji je npr. na lanskem kongresu Demokratične psihiatrije prevladalo, čeprav rt« so-' glasno, mnenje o potrebi sensibi-lizacije in iskanja tesnega zavezništva z naprednimi silami. Skupno je tudi 'prepričanje, da je treba podpirati in se povezovati s težnjo prebivalčev posameznih teritorijev, da si prilastijo pravico in oblast sami upravljati. svoje življenjske probleme, med njimi tudi problem umske bolezni. Vzrokov za razlike v mnenjih udeležencev je, kot vidimo, precej in nihče ne pričakuje, da bo to srečanje obrodilo kakšne končnoveljavne ugotovitve ali recepte. Zanima pa vse poslušati najrazličnejše izkušnje in mnenja v prepričanju, da so tudi najbolj ekstremne pozicije vendar le izraz nekih teženj in potreb. Srečanje bo v Trstu (prvo je bilo v Bruslju, drugo pa 1 ant v Parizu), ker vzbujajo izkušnje pri delu za zaprtje tržaške umobolnice veliko zanimanje in ker se je v Italiji praktično uresničevanje že omenjenih teženj najbolj razvilo s podporo naprednih političnih in sindikalnih sil ter s sensibilizacijo vedno širših krogov prebivalstva. V okviru raznih delovnih skupin reseau ja bo v četrtek, 15, septembra, v nabretinski telovadnici (od 9.30 dalje) tudi srečanje na temo: *Emarginacija in narodne manjšine*. Govor bo predvsem o situaciji na območju tržaškega Krasa in o problemih sožitja različnih etničnih in socialnih skupin na tem področju. Srečanja in diskusije se lahko udeleži vsakdo. PAVEL FONDA Preiskovalcem se pri tem delu izredno mudi zaradi nedavnega »bega* novic v tej zvezi. »Opravili bomo vse načrtovane preglede pri vseh bankah — je poudaril sodnik — vendar bojim se, da ne bomo dosegli ’ stvarnih rezultatov, ker so prizadeti imeli dovolj časa, da prikrijejo dokaze, ki jih iščemo.* V tem okviru bo kot kaže v prihodnjih dneh sodnik zaslišal tudi Balbovo tajnico, ki naj bi položila znatne vsote denarja na tekoče račune bivšega funkcionarja notranjega ministrstva. Kaže tudi. da naj bi do teh pologov prišlo vselej, ko se je Balbo vračal s prizadetega območja. Preiskava savonskega sodnika pa je, ne glede na rezultat zadnjih pregledov, pri koncu. V razgovoru s časnikarji je dr. Acquarone poudaril, da bo najbrž še ta teden izročil gradivo javnemu tožilcu, da mu sporoči svoje zaključke, najpozneje sredi oktobra pa bo sestavil obtožnico in predal akte v nadaljnji postopek, (vt) Jutri srečanje vlada - sindikati RIM — Ali bo tudi letošnja jesen iz sindikalnega vidika »vroča jesen*? Prvi odgovor na to vprašanje bo mogoče dati že v ponedeljek po srečanju med predsednikom vlade Andreottijem in predstavniki federacije CGIL, CISL m UIL v palači Chigi. Predvidevanja so za sedaj dokaj pesimistična: položaj, ki se ga sindikat loteva ob obnovitvi delovanja po poletnih počitn:cah, je v mnogih sektorjih zelo delikaten, to pa sili sindikate k temu, d^ zavzemajo bolj nepopustljiva stališča v primerjavi s preteklim letom, ko je bil sindikalni pritisk na Andreotti-jevo vlado dokaj omejen. Tito v Splitu ob dnevu mornarice SPLIT - Predsednik SFRJ Josip Broz - Tito, ki se je komaj vrnil z dolgega in uspešnega potovanja po SZ, Severni Koreji in Kitajski, je včeraj zvečer prisostvoval slovnostnemu kulturnemu sporedu ob 35-lenici obstoja jugoslovanske vojne mornarice. Danes pa si bo vedno v Splitu in v spremstvu nekaterih najožjih sodelavcev s krova šolske ladje Galeb ogledal najsodobnejše enote vojne mornarice SFRJ. WASHINGTON - Ameriške o-blasti so prvič od pričetka »hladne vojne* izdale vstopni vizum sovjetskim sindikalistom. Povabila jih sindikalna organizacija iz Chicaga »Trade Union for Ac tion and Democracy». (Od dopisnika Tanjuga, posebej za Primorski dnevnik) BONN — Vse kar je v zvezi z ugrabitvijo industrijca Hansa Martina Schleyerja in pogajanji za njegovo osvoboditev iz rok teroristične skupine «Kommando Siegfried Haus-ner*, je v Bonnu zavito v molk, ki postaja od dneva do dneva, od ure do ure čedalje bolj zlovešč. Za vlado, ki je to storila pred tremi dnevi, je včeraj razglasil popolno zaporo informacij tudi ženevski odvetnik Denis Pa-yot, ki mu je zvezni kriminalistični urad v Wiesbadnu v imenu za-hodnonemške vlade zaupal nalogo, naj bo posrednik pri nadaljnjih pogajanjih s teroristi. Odvetnik, za katerega menijo, da je svetovno nazorsko in politično bliže iz-venparlamentami opoziciji, kakor pa legalni oblasti, je najprej napovedal «pomembno sporočilo*, nato pa dal vedeti, da o morebitnem stiku z ugrabitelji in o svoji morebitni posredniški misiji tiska ne bo obveščal. Do poznega sobotnega večera se ugrabitelji Hansa Martina Schle-yerja Payotu še niso oglasili, v pismu, ki so ga fx>slali redakciji enega izmed zahodmonemških dnevnikov. pa so objavili, da ne vidijo nobenega razloga in nikakršne nujnosti, da bi z oblastjo navezovali stike preko zaupnih oseb, in ne s pomočjo sredstev javnega obveščanja kot doslej. Medtem ko minevajo dnevi in vlada zavrača drugega za drugim vse ultimate ugrabiteljev in se ob tem sklicuje na dozdevne »tehnične razloge*, si zahodnonemška javnost čedalje bolj glasno in intenzivno postavlja vprašanje, ali ni v politiki zavlačevanja in odklanjanja diktata, ki ga poskušajo vsiliti teroristi, zajet tudi že dokončni odgovor Bonna na najnovejši izziv anarhoterorističnega podzemlja? Kaj bi takšno stališče vladnega kriznega štaba, v katerem so razen vladajočih političnih strank prevzeli svoj delež odgovornosti tudi politiki demokrščan-ske opozicije, pomenilo za usodo predsednika Združenja industrij-cev Schleyerja? Ali pomenijo besede kanclerja Helmuta Schmidta, ki je takoj po prvi seji »kriznega štaba* napovedal »težke odločitve* v bistvu to, da bo oblast vztrajala na državnih razlogih in žrtvovala človeške? Državni sekretar in uradni predstavnik bonske vlade Klaus Boelling je pred dnevi dejal, da bi ugrabitev Hansa Martina Schleyerja lahko imela podoben razplet, kot v začetku marca leta 1975 znana »zadeva Lorenz*. V zameno za ugrabljenega voditelja demokrsčanske opozicije v zahodnoberlinskem senatu je vla-. da tedaj dovolila, da so izpustili iz zapora pet pripadnikov teroristične skupine Baader - Meinhof. Novi komentatorji v tukajšnjem tisku poudarjajo, da sta primera vendarle tako zelo različna, da je povsem nemogoče in tako rekoč nedopustno verjeti v to, da bi primer Lorenz lahko obveljal kot pre-cedens tudi sedaj, ko visi na nitki življenje vodilnega zahodnone niškega industrijca. Tedaj — leta 19^5 — so namreč Lorenza ugrabili praktično brez nasilja, v času, ko je kazalo, da bi lahko bilo to dejanje «gibanja 2. julij* pravzaprav ena izmed zadnjih akcij terorističnega podzemlja, ki je potem, ko so spravili za zapahe skoraj1 vse idejne voditelje in akcijsko »trdno jedro*, kazalo očitne znake utrujenosti in razbitosti. V zame-IVO VAJGL (Telefoto ANSA) miiiiimiiiimHiMMiHitmiMiiiiiuiiiiitiiiiMiinfitifU POLEMIKE V FRANCOSKI LEVICI Težavna pot h kompromisu (Posebej za Primorski dnevnik) PARIZ — še dobrih šest mesecev je do francoskih parlamentarnih volitev, vendar so politične stranke J,irsredt kampanje, v kateri si že-j It vsaka od njih pridobiti čimveč glasov. Toda v ospredju niso posamezne stranke, temveč dve koaliciji, ki sta si v temeljih različni. Gre za to, ali bo Francija o-stala dežela, v kateri ima odločilno besedo ozek krog velikega kapitala, ali pa bo sprejela tako imenovano levo alternativo, ki jo ponuja zveza treh levih strank, se pravi socialisti, komunisti in levi radikali. Tako Ji lahko v grobem o-predelili razpotje, do katerega prihajajo Francozi, toda s tem še zdaleč nismo odgovorili na druga, morda manj celovita vprašanja, vendar dovolj pomembna, da lahko vplivajo na pomembne spremembe v političnih zvezah. V vrstah tako imenovane predsedniške večine. se pravi desnice, je najglasnejši Jacque Chirac, ki se skuša predstavHi za pravega glasnika De Gaullove politike in se prav malo zmeni za pozive, da bi se morala tako imenovana predsedniška večina enotno postaviti po robu levici. Chirac ie i tako politiko za. Giscarda prav tako nevaren, kot socialistični prvak Mitterrand. Toda v resnici je večina Francozov — vsaj tako govorijo raziskave javnega mnenja — prepričanih, da ima levica v tem tr+ nutku za seboj večino prebivalstva. Časnik *Figaro* trdi. da bi jih zdaj za levico glasovalo 53 -odstotkov, medtem ko nekateri drugi raziskovalci menijo, da M bil delež levih glasov še višji. Toda. kot rečeno, do volitev je še pol leta in do takrat se lahko še marsikaj spremeni. Predvsem pa so nevarne razprtije v vrstah levice. Komunisti in socialisti se med seboj obtožujejo. kot bi ne bili jpartnerji v skupni zvezi, ampak nasprotujoča si tabora. Čeprav se eni in drugi želijo predstaviti kot pravi razlagalci teženj večine Francozov, pa se je težko znebiti vtisa, da gre ta veliko več, kot pa za boj za čim ugodnejše izhodišče v pogajanjih za sestavo leve vlade. Mitterrand se vede kot prvak najmočnejše stranke, ki se pač zaradi globalnega razmerja sil mora povezati e komunisti. Toda ta zveza ga ne obvezuje, da bi sprejel komunistično tradikalnost*. Tako stališče lahko napoveduje podoben razplet, kakor ga je doživela zveza med komunisti in socialisti na Portugalskem. Komuniste bi po volilni zmagi levice prisilili, da se pokorijo zahtevam socialistov, ali pa se sami izločijo iz koalicije. Te nevarnosti se Marchais očitno zaveda in zato terja popolno jasnost, kakšne ukrepe bo sprejela vlada levice. Pri tem tudi opozarja, da je leva zveza enakopravnih partnerjev. Pa še eno mnenje se vsiljuje. Komunisti so v zadnjih mesecih postali precej trdi v polemiki s socialisti. Prejšnji teden so svoja stališča zapisali v prilogi svojega glasila, in ga natisnili v šestmi-lijonski nakladi. Ta akcija je lahko naravnana v dre smeri: 1. o-pozoriti socialiste, da so komunisti LUDVIK SKOBERNE (Nadaljevanje na zadnji strani). (Nadaljevanje na zadnji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK 11. septembra 1977 TRŽAŠKO POLITIČNO PREDVOLILNO OZRAČJE SE OGREVA Stranke se začenjajo pripravljati na jesenske občinske voiitve * Na predkongresnih skupščinah KO se za delegate poteguje 7 struj - PSI umestila komisije za program m kandidatne liste - Cossutta v soboto na seji pokrajinskega vodstva KRI Čeprav še ne s potno paro, je vendar delovanje strank po poletnem premoru le steklo. Pomembnost nalog, ki so pred njimi v bližnji prihodnosti, zlasti novembrske volitve za tržaški občinski svet in rajonske svete, spodbuja politična vodstva k pospešenim pripravam. Po: sebno važnost, ki jo pripisujejo bližjemu volilnemu tekmovanju v našem mestu tudi pri osrednjih vodstvih strank, saj bodo te volitve prve v novi perspektivi, ki se Trstu odpira po osimskih sporazumih. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV prireja ob 47. obletnici ustrelitve bazoviških junakov SPOMINSKO SVEČANOST ki bo danes, 11, t.m., ob 16. uri pri spomeniku. Svečanost se bo začela s polaganjem vencev, nato bosta spregovorila Vojko Kocman v slovenščini in Paolo Šema v italijanščini v imenu VZPI-ANPI. Sodeloval bo pevski zbor PD Lipa iz Bazovice. dokazujejo tudi prihodi uglednih strankarskih voditeljev. Pretekli teden so prišli v goste v naše mesto pri demokristjanih ministrica Ansel-mi in načelnik poslanske skupine Piccoli, pri socialistih član vsedržavnega vodstva De Michelis, pri komunistih pa je napovedana prisotnost na seji pokrajinskega vodstva, ki bo prihodnjo soboto sklepalo o smernicah volilne kampanje, načelnika urada za vprašanja krajevnih uprav senatorja Cossutte. Medtem je lokalna KD v teh dneh polno angažirana na sekcij-skih skupščinah, ki morajo izvoliti 110 delegatov za pokrajinski kongres, ki se bo začel 30. t.m. Zanje se poteguje 7 struj, na katere se delijo tržaški demokristjani, od device*, ki se sklicuje na vsedržavnega tajnika Zaccagninija (morotejci, pristaši Donat Cattina in bazisti), sredinskih andreottijevcev, ki so jim zavezniki in desnice, ki jo predstavljajo fanfanijevci . (pri nas jim na-čelujeta bivši poslanec Bologna in sedanji Tombesi, oba zagnana proti-osimovca) in dvojni dorotejci Orlanda in Pecorarija. Zdi se, da se zavezništvo med prvimi štirimi strujami, ki so doslej vodile krajevno KD, ni zrahljalo, kar bi jim moglo zagotoviti na kongresu dvotretjinsko večino. Notranjih strankarskih doga janj pa zlasti pri demokristjanih ni jemati s kakšno posebno gotovostjo, in je zato precej tvegano napovedovati kongresne izide. Sicer se je v preteklosti že večkrat pokazalo, da pride pri tej stranki do dejanskega merjenja sil med strujami v bitki s preferenčnimi glasovi na volitvah. Priprave za bližnjo volilno kampanjo so prvi začeli domači socialisti, bržkone iz previdne zaskrbljenosti pred velikimi nalogami, ki se postavljajo, njihovemu ne preobilnemu organizacijskemu aparatu. Treba je namreč izbrati skoraj tri sto kandi datov in sestaviti volilne programe ne samo za občinske, ampak prvič tudi za rajonske volitve. Zato se je pokrajinsko vodstvo PSI sestalo že v začetku preteklega tedna in je poverilo to delo posebnim ožjim komisijam. Komunistična stranka bo pa obravnavala programske in politične smernice volilne kampanje, kot smo dejali, 17. t.m. ob^prisotnosti osrednjega strankinega strokbvnjaka za vprašanja krajevnih uprav, nakar bo verjetno steklo organizacijsko delo z običajno učinkovitostjo. Slovenska skupnost je tudi že pričela volilno kampanjo, čeprav ne v kakšni uradni obliki, marveč z nastopi svojih predstavnikov na prireditvah »Naš praznik*. V ospredje postavljajo vprašanje globalne zaščite Slovencev in zahtevo, da pride do nje čimprej v smislu Andreottije-vih obljub slovenski delegaciji. O političnih stališčih in namenih ostalih manjših strank še ni vesti, reklama za nekakšno »meščansko listo*, ki naj bi zbrala kar leze in gre od protiosimske fronte, se sicer nadaljuje, toda brez začetnih triumfalističnih tonov, spričo kreganja med fašisti, njihovimi odpadniki in Narodne demokracije in pro-stoconarsko »deseterico* o tem, kdo je bil prvi in bolj dosleden nasprotnik sporazumov. Tudi imena, o katerih se govori, da naj bi se prikazala na kandidatni listi »za Trst*, ne povejo nič novega in ne obetajo ravno mladostne čistosti in revolucionarnega poleta. Tačas ni glasu o ponovnem sklicanju občinskega sveta, navzlic pomembnim obveznostim, ki ga čakajo pred zaključkom mandata. Na pokrajini si pa sledijo sestanki in posvetovanja s krajevnimi ustanovami, sindikati in družbenimi predstavništvi (jutri bo posvet o zaposlovanju mladine, pojutrišnjem o vprašanjih kmetijstva), pokrajinski svet je pa sklican 22. t.m., ko bo sklepal o pravici do uporabe slovenščine pri njegovih delih. Ker bodo morali tudi imenovati pokrajinske predstavnike v nekatere pomembne javne ustanove, je pričakovati živahne politične razprave. V SREDO, 14. SEPTEMBRA 24-urna stavka v gradbeni stroki Enotna deželna federacija delavcev gradbene stroke je napovedala 24-urno stavko v sredo, 14. septem bra. To je odgovor podjetnikom, ki že dva meseca zavlačujejo obnovitev pokrajinskih dopolnilnih po-god. Boj gradbincev je usmerjen v bodočnost te panoge in v iskanju boljših človeških in družbenih po gojev za delavce. Sindikalne organizacije bodo imele v kroži«* «Salyčinini$ - tiskovno konferenci!, kjer bboo pojasnile zahteve in objasnile razloge, zakaj so napovedale stavko. Med tiskovno konferenco bodo tudi izrekli svoje mnenje o zakonskem osnutku za obnovo Furlanije in seznanjli javnost s prijavo, ki so jo poslali o-blastem glede zakupov in črnega dela v gradbeništvu, predvsem >pa na potresnem območju. meljne osnove oblikovanja šolnikov*. V današnji industrijski družbi, ki se 'stalno spreminja, je koncept permanentne vzgoje temeljna komponenta vsakega napredka in ne sme izostati tudi v šoli. V sodobni družbi mora šola korakati ramo ob rami z razvojem, ki zahteva, da je šola v socialni funkciji družbe. Namen konference je pripomoči k razvoju in izboljšavi začetne strokovnosti šolnikov ter zagotoviti trajno izobraževanje šolnikov na vseh stopnjah evropskih šol. V ta namen je treba stremeti k izmenjavi izkušenj in uresničiti plodno sodelovanje med odgovornimi za strokovno usposabljanje šolnikov. Prav tako je treba uskladiti raziskovanja o razvoju in novostih pri strokovni pripravi šolnikov. Razgovori med sindikati in predstavniki konzorcija za prevoze Pred dnevi so se sestali upravitelji pokrajinskega konzorcija za prevoze in' predstavniki sindikalnih organizacij C&IL - CISL - CCdL -UIL. Preučili so najvažnejše probleme, ki tarejo konzorcij in koristnike prevozov. Po mnenju upraviteljev preživlja podjetje najtežje obdobje, ko mora prilagajati staro občinsko podjetje novi konzorcijski stvarnosti. Pri tem pa upošteva potrebe delavstva in študentov. Spremembe v juliju niso povzročile odpora razen obrobnih nevšečnosti za katere pa podjetje išče ustrezne rešitve. S SEJ VSEDRŽAVNEGA SVETA ZA SOLSTVO Ustanoviti je treba poseben odbor za manjšinsko šolstvo Pismeno zahtevo so predložili M. Teresa Gerbelle, Max Hafner in Samo Pahor Vsedržavni svet za javno šolstvo, ki je bil izvoljen preteklega marca, se prav počasi pripravlja na začetek delovanja. Prva seja, ki je bila 14. junija, je, trajala le 55 minut. Potem ko so prebrali imena izvoljenih, je spregovoril minister in umestitvene seje je bilo konec. Svet naj bi se sestal ponovno čez teden dni, vendar je bila druga seja kmalu odložena. Nato je minister želel sklicati sejo v drugi polovici julija, pa so sindikati bili mnenja. da je bolje, če se svet sestane šele po počitnicah. Tako je bila druga seja sveta šele 7. septembra. Tudi ta je bila po trajanju in o-pravljenem delu skromna. Trajala je uro in pol in svet je izvolil podpredsednika ter sedem članov predsedstva. Podpredsednik je Giuseppe Mandorli' od CISL, člani predsedstva pa so Gianfranco Rescalli in Osvaldo Roman od CGIL, Gian-carlo Boccardi in Mario Borgogno-ni od CISL, Cesarina Checcacci od UCIIM (Unione cattolica italiana in-segnanti medi) ter Modesto Ghio in Vincenzo Rienzi od SNALS (Sinda-cato nazionale autonomo lavoraitori della scuola). Podpredsednik in člani podpredsedstva so bili izvoljeni po predhodnem dogovoru med skupinami, ki so zastopane v predsedstvu, zaradi česar so nekateri od ostalih svetovalcev negodovali. Po dogovoru med temi skupinami naj bi predsedstvo v najkrajšem času sestavilo pravilnik sveta, ki bo določal postopek pri volitvah ostalih organov sveta in ustanovitev navpičnih odborov. Po zakonu so organi sveta predsedstvo, trije disciplinski sveti, pet vodoravnih odborov, ki združujejo osebje posameznih stopenj šol in i-majo vsak svoj svet za sporne zadeve s posebnim predsednikom, in končno navpični odbori, katerih šte- miiiiHifiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiimiuiiriiiiirmiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii V OKVIRU GOSPODARSKEGA SODELOVANJA DELEGACIJA NAŠE DEŽELE NAZAGREDŠKEM VELESEJMU Predstavniki Furlanije-Julijske krajine so imeli vrsto srečanj z gospodarstveniki ter vladnimi predstavniki SR Hrvatske vilo določi sam svet s pravilnikom. Ti odbori imajo nalogo, da obravnavajo specifične probleme, ki se nanašajo na šole različnih stopenj. Ker je očitno, da je manjšinsko šolstvo specifičen problem, ki se nanaša na šole vseh stopenj, so se Maria Teresa Gerbelle, zastopnica šol v Dolini Aoste, Max Hafner, zastopnik nemških šol, in Samo Pahor, zastopnik slovenskih šol, že po prvi seji sestali in se porazgovo-rili o potrebi, da se ustanovi navpičen odbor za manjšinsko šolstvo. Še isti dan so zastopniki manjšinskih šol obravnavali vprašanje takega odbora z zastopniki CISL in CGIL. O vprašanju je bil ponovno govor na sestankih zastopnikov CISL in CGIL na dan pred drugo sejo vsedržavnega sveta ter na skupnem sestanku zastopnikov CISL in CGIL. Po tem sestanku so se trije zastopniki manjšinskih šol ponovno sestali in sklenili, da predložijo predsedstvu sveta pismeno zahtevo po u-stanovitvi navpičnega odbora za manjšinske šole. Po seji vsedržavnega sveta je Hafner izročil zahtevo podpredsedniku, Pahor pa se je sestal z zastopnico UCIIM v predsedstvu in ji obrazložil potrebo po ustanovitvi takega odbora. Šolske vesti Kino OD 12. DO 14. SEPTEMBRA Konferenca o usposabljanju šolnikov v Evropi Na tržaški pomorski postaji bo 12., 13. in 14. septembra druga evropska konferenca Združenja za pripravo profesorskega kadra v Evropi. Udeležilo se je bo 150 evropskih šolnikov, med njimi bo tudi jugoslo va.iska in poljska delegacija. Na tiskovni konferenci sta ravnatelj pedagoškega zavoda tržaške univerze in generalni tajnik omenjene konference Gabriel Fragniere iz Bruslja prikazala časnikarjem namene konference, katere glavna tema je »te- VČERAJ POPOLDNI V MESTNEM SREDIŠČU SPRETNA TATVINA V DRAGULJARNI: UKRADLI PRSTANE ZA 10 MILIJONOV i J Policija aretirala kolumbijski par, ki je bil še z dvema drugima Juinoameričanoma v draguljarni med tatvino Delegacija Furlanije-Julijske krajine, ki jo vodi deželni odbornik za industrijo.i.ip.i,trgovino.. Stopper, se je v okviru mednarodnega zagrebškega velesejma, včeraj sestala z raznimi predstavniki hrvatskega gospodarskega življenja. Naša dežela je namreč tudi letos uradno prisotna na velesejmu v Zagrebu. Z odbornikom Stopperjem so se razgovorov s hrvatskimi operaterji udeležili še predsednika goriške in por-denonske trgovinske zbornice Lupie-ri in MusoIIa ter podpredsednika tržaške in videmske zbornice Flo-rit in Urli ter številni drugi funkcionarji in gospodarski operaterji. V dopoldanskih urah se je Stopper s svojimi sodelavci udeležil srečama na gospodarski zbornici za Hrvatsko. Z jugoslovanske strani so biliv prisotni vodilni organi zbornice Rukavina - Sain, Bašič in Kurelič, predsednik roške trgovinske zbornice Posčič, konzul SFR.I v Trstu Kovačič in drugi. Na teli srečanjih so se dotaknili številnih problemov, ki zanimajo o-be deželi, posebej pa so poglobili vprašan!a '■'»delovanja na pristan š-kem področju, vprašanja železniških povezav in trgov inski n izmenjav ter dmgih. Deželna delegacija se je nato sestala tudi z hrvatskimi vladni mi predstavniki, s katerim, se je tudi razgovarjala o možnostih na daljnje krepitve sodelovanja. V vseh mestnih trgovinah je bila včeraj precejšnja gneča. To seveda »rinaša tržaškim trgovcem mastne Easlužke, včasih pa tudi kakšno nevšečnost. Kot po navadi ob preveliki gneči, so tudi včeraj prišli na svoj račun žeparji. Policija je imela kar precej dela. V glavnem pa je šip' le za manjše stvari. Ne toliko drugače je bilo v draguljarni 70-letnega Francesca Gcrbija v Ul. delle Torri, to je v kratki ulici med cerkvijo sv. Antona in Trgom San Giovanni. Spretni tatovi so mu tako rekoč pred nosom ukradli Jvajset zlatih prstanov z briljanti ki so bili razstavljeni na majhnem platoju v izložbenem oknu poleg številnih drugih dragocenosti. Skupna vrednost presega 10 milijonov lir. Do te drzne tatvine je prišlo o krog 18. ure. Poleg Gerbija in nje govih dveh uslužbenk, sester Barbare in Flavie Peschel iz Ul. della Tesa 26, so bili v mali trgovinici z dragocenostmi še trije ali štirje klienti, ko sta vstopila dva mlada para. Medtem ko se je en par po zanimal v špartskem jeziku za cene razne srebrnine, se je drugi postavil pred izložbeno okno. Nihče ni opazil, kdaj in kako je izginil plato s prstani. Dejstvo pa je, da je četverica kmalu zapustila draguljarne in z njo so izginili tudi prstani. Očitno je eden od neznancev izkoristil trenutek Gerbijeve nepazljivosti in njegovih uslužbenk ter spretno izmaknil dragocenosti. 1 Ko sta sestri Peschel koj zatem opazili, da je v izložbenem oknu zazijala majhna praznina, sta nemu doma stekli za štirimi neznanci, ki so se medtem ločili. Pri Porticih sta zapazili lama in dekle, ki ju je zanimala srebrnina. Ustavili sta ju ter privedli nazaj v trgovino, kamor so nato prispeli še agenti letečega oddelka kvesture ter fanta in dekle aretirali. Gre za kolum .bijska državljana 20-letnega Garcio Francisca Bernala in 25-letno Bian co Rodriguez. Malo kasneje so ustavili še dva južnoameriška državljana pri glavni postaji, a sn ju tudi kmalu izpustili, ker ju sestri Peschel nista prepoznali. O prstanih pa ni bilo ne duha ne sluha. V PETEK V DOLINI Seja občinskega sveta Po poletnem’ premoru se bo v petek sestal dolinski občinski svet. Na dnevnem redu je odobritev obra čuna za finančno leto 1976 in obenem imenovanje pregledovalcev obračuna za letošnje finančno leto. Obravnavali bodo še statut pokrajinskega zdravstvenega konzorcija, prošnjo družbe Aquila za koncesijo povezave čistilnice z naftovodom, objavo notranjega natečaja za mesto telefonista in vprašanje hitre ceste, ki bo šla delno po občinskem ozemlju. Ob zaključku bodo predvidoma do ločili višino urbanizacijskega davka po novem zakonu št. 10 iz letošnje ga leta. Tečaj telovadbe za učitelje v Dolini Ta teden je bil v Dolini v občin ski telovadnici izpopolnjevalni tečaj za učitelje, ki ga je organizirala ter finansirala deželna uprava s sodelovanjem šolskega skrbništva. Tečaj, ki ga je vodil prof. Franko Drasič, je obiskovalo 39 učiteljev dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Začel se je v ponedeljek zjutraj, ko je ravnatelj Stanislav Škrinjar pozdravil udeležence in poudaril važnost te pobude. Predavanja s prikazom praktičnih vaj so se vrstila ves teden po tri ure na dan. Ob zaključku so bili vsi udeleženci navdušeni ih so soglasno izrazili prepričanje, da bo ta izpopolnje valni tečaj obrodil zaželene sadove. Pogostokrat se je dogajalo, da so nekateri učitelji zanemarjali to dejavnost, ki je za otroka zelo potreb na, saj ga po večurnem sedenju razgiba in poživi, šolniki so žago tovili, da bodo uvedli po vseh šo lah čim pogostejšo telovadbo. V. L. 9 Jutri ob 20.15 se bo na sedežu v Ul. Mauroner 2 sestala rajonska konzulta za območje Kjadina in Ro-cola. Dnevni red predvideva proučitev raznih rajonskih vprašanj ter na daljnje dejavnosti. PRAZNIK SSk Sekcija Slovenske skupnosti s Proseka - Kontovela priredi v nedeljo, 18. t.m., »Naš praznik*. Začetek praznika ob 14.30 na zadružnem prostoru pri «Balancu». V kulturnem programu bosta nastopila zbor iz Divače ter zbor z Goriškega. Sledil bo nastop folklorno - pevske skupine iz Doline Aosta. Igrala bo domača godba, v večernih urah pa ansambel f-ojzeta Hledeta, Preskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico. V Tržaški knjigarni razstavljena dela «ex tempore KASTE Včeraj popoldne so v Tržaški knjigarni odprli slikarsko razstavo nagrajenih del na sedmem «ei tem pore», ki ga je organizirala KASTA pri iMjnepjih nad Rojanom. Nagrajenih likovnih izdelkov je dvanajst. Nagrade so šle tako najmlajšim u-deležencem «ex tempore», osnovnošolskim otrokom, kot tudi že priznanim mojstrom. Naj še enkrat spomnimo, da je prvo nagrado odnesel tržaški slikar Deziderij Švara, drugo furlanski umetnik Edoardo Pi-rusel, tretjo pa goričan Vladhnir Klanjšček. Ob tej priložnosti smo povprašali nagrajenca Švaro za nekaj vtisov: «E.r tem/Kjre je vsekakor pozitiven, ker je to praznik slikarjev in slikarstva. To je tudi priložnost za srečanje med umetniki. Pripombe pa imam glede nagrajevanja, čeprav nagrada vedno prijetno preseneti. Nagrajeni bi morali biti vsi nastopajoči, smisel takih slikarskih natečajev pa je, da se slikarstvo približa širši publiki, da ljudje u-metnika gledajo, kako ustvarja,» je dejal Švara. Ob odprtju razstave je izrekel ne kaj priložnostnih besed predsednik krožka KASTA Darij Žiberna, ki se je vsem zahvalil za rodelovanje. Ob rojstvu prvorojenke TANJE čestita ŠD Polet Vandi in Emilu Boletu, mali Tanji pa želi obilo sreče v življenju. Iglina napoved se je uresničila: prvorojenka TAMARA je osrečila Magdo in Vojka Pe-tarosa. Staršem in punčki iskreno čestitajo prijatelji kratkohlačniki Prireditve Združenje Union priredi danes 11. t.m. na vrtu podlonjerskega kulturnega krožka športni praznik s tekmovanji v namiznem tenisu, kulturnim sporedom, kioski s čevapčiči ter plesom z orkestrom »Bogateč*. MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR OPČINE je pričel z rednimi vajami ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah. Ljubitelji petja so vabljeni, da pristopijo k zboru. V počastitev Kraljice miru (38. obletnica) bo danes, 11. septembra, na Katinari sv. maša ob 10. uri. MIRAMARSKI PARK: »Luči in zvoki* Predstavi: ob 20.30 »Dei Kaiser-traum von Miramar* (v nemščini); ob 21.45 «11 sogno imperiale di Mi-ramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do grljanskega portiča (ob 19.20 in 20.50). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. Ariston 21,30 «Padre padrone* Paola in Vittoria Tavianija. V glavnih vlogah Omero Antonutti in Severio Marconi. Barvni film. Mignon 14.30—22.00 »I due superpie-di quasi piatti*. Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film. Nazionale 16.30 «Paperino e C. in vacanza*. Walt Disneyeva risanka. Po risanki še »H levriero picchia-tello*. Grattacielo 16.30 »Tutti defunti tranne i morti*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 »Roulette russa*. G. Segal, G. Jackson. Barvni film. Fenice 16.30 «Super vixens». Shari Eubank, Charles Napier, Sharon Kelly. Prepovedan mladini pod 18. letom. .Barvni film. Eden 15.30 «La battaglia delle aquile» Malcolm McDowell, CHrfstephrer Plummer. Barvni film. Ritz 15.30 »La spia che mi amava*. Roger Moore, Barbara Bach, Curt Jurgens. Barvni film. Cristailo 16.30—21,30 «11 colosso di Rodi*. Roy Calhoun. Barvni film. Amoni 16.30 «Mister miliardo*. Terence Hill. Barvni film. Capitol 16.00 «Paolo il caldo*. Gian-earlo Giannini. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 »Due sporche carogne* Alain Delon in Charles Bronson. Barvni film. Filodraniinatico J5.30— 22.00 »Bel Arni impero del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 15.00 »Konda* Michael Gough. Barvni film. Impero 16.30 «11 marito in collegio*. Enrico Montesano. Barvni film. Viltorio Veneto 15.00 »Al piacere di rivederla*. Ugo Tognazzi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Astra 16.30—22.00 «Ben Ilur*. Charl-ton Heston. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «Bianchi cavalli d’agosto». Jean Seberg, Renato Cestic. Barvni film. Mali oglasi POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi». Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. ’ »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. SLOVENSKA TRIČLANSKA DRUŽINA išče 3-4-sobno komfortno stanovanje v najem v Trstu ali bližnji okolici. Telefon 728267 v uradnih urah ali 816693 v večernih urah. IŠČEM upokojenca INPS ali podobno za lahka dela — prevodi italijanščina in slovenščina. Tel. 212168. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Nabrežini bo jutri, 12. t.m., od 17. do 19. ure v šolskih prostorih. Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 13. septembra v tajništvu šole v Ul. R. Manna 29, telef. 418-605, vsak dan od 10. do 12. ure razen ob sobotah. Pričetek pouka v četrtek, 15. septembra. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Dolini bo 13. t.m., od 17. do 19. ure v Kulturnem domu -v Boljuncu. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice na Proseku bo 13. t.m., od 17. do 19. ure v Soščevi hiši. Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da bo vpisovanje otrok v vrtce za novo šolsko leto, 12. in 13. septembra (od 9. do 12. ure). Dopolnilno vpisovanje velja samo za gojence: ki so stalno bivajoči v občini Devin-Nabrežina; ki so ali bodo dopolnili tretje leto starosti do 31.12.1977 in ki se niso vpisali v prejšnjem poletnem roku. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične za vse razrede 21. septembra 1977 ob 8. dri. tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bodo zaradi šolske sezone njeni prostori odprti tudi ob ponedeljkih do vključno 3. oktobra. Pogreb Aleksija Gregoriča bo v torek, 13. septembra, ob 12.30 iz hiše žalosti v Barkovljah, Ul. Bo-veto 26, na domače pokopališče. Razna obvestila Sekcija ZKMI iz Škednja »P. Neruda* organizira festival »La citta futura* z naslednjim programom: danes, 11 septembra: ob 10. uri ex tempore za otroke, ob 18. uri otvoritev, ob 19. uri zborovanje, ob 21. liri predstava «Canzoniere triestino*. Pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela obvešča svoje člane, da se bodo jutri, 12. t.m., ob 20.30 začele redne pevske vaje. Vabimo vse člane zbora k polni udeležbi. Odbor. ŠZ BOR obvešča starše dečkov od 7. do 11. leta starosti, da so odprta vpisovanja za MINIBASKET za sezono 1977/ 78. Zainteresirani lahko dobijo vsa pojasnila po telefonski št. 421-467 (Bradassi), po 20. uri. Udeležencem letošnjega maturantskega izleta sporočam, da se dobimo 21. t.m. ' Informacije tel. 52982. / Moški pevski zbor »I. GRUDEN* obvešča svoje stare in nove člane, da bo prva vaja v torek, 13. t.m., ob , 20.30. v društveni dvorani v Nabrežini. Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 18. septembra, avtobusni izlet na Grintavec. Vzpon mimo koče na Kokrskem sedlu. Za neplanince je možnost vzpona z žičnico na Veliko planino. Vpisovanje na sedežu ZSŠD1 v Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304. PD Ivan Grbec in Skednja organizira 25. septembra izlet v Kočevski rog in Bazo 20. Vpisovanje pri Kristini Mozerjevi in Emilu Furlanu na tel. štev. 812269 od 13. do 14. ure ter v društvenih prostorih ob četrtkih in sobotah od 18. do 19. ure. Združenje Union prireja v soboto, 17. 9. 1977 in v nedeljo 18. 9. 1977 dvodnevni izlet v Modeno. Informacije in pripave pri združenju Union, v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan razen ponedeljka od 17.30 do 19.30. Pevski zbor Fran Venturini izreka pevcu Dariju Štranju iskreno sožalje ob hudi izgubi drage mame. Ob smrti pevca Josipa Strajna izreka zbor »Fran Venturini* iskreno sožalje prizadeti družini. ’ ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi na šega dragega Alojza Ferluge se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili na kakršenkoli način ob strani. Družini Ferluga in Poslep Trst, II. septembra 1977 (Pogrebno podjetje Zimolo) Dne 9. septembra nas je za vedno zapustil ANDREJ KRALJ Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 12. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev. SVOJCI Trebče, 11. septembra 1977 (Pogrebno podjetje • Ul. Zonta 3) Ob smrti prijatelja Aleksija Gregoriča izražajo svojcem globoko sožalje družini Majda in Edi Bigatton ter Laura in Zorko ščuka. Ob nenadni izgubi dragega sodelavca Aleksija Gregoriča izrekamo svojcem najgloblje sožalje. , Stalno slovensko gledališče v Trstu ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja ob smrti naše drage mame in none EMILIJE ČUK (Škeljetove) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili na kakršenkoli način ob strani. •Sinovi z družinami ter drugo sorodstvo Trebče, 11. septembra 1977 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago mater, taščo in teto JUSTO SEDMAK vd. KOŠUTA Posebna zahvala darovalcem cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru, nabrežinski godbi ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoča hči Danica z možem Lojzetom in družina Sedmak Sv. Križ, Prosek, 11. septembra 1977 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage L0REDANE UMARI roj. GERIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili na katerikoli način ob strani. SVOJCI Trst, 11. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mame MARIJE RAUBAR por. GULLI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. DRUŽINA Trst, 11. septembra 1977 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage mame LOJZKE KRIŽMAN vd. STUBEU se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Starcu, g. župniku in darovalcem ovetja. SVOJCI Mali Repen, 11. septembra 1977 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nudili tolažbo naši dragi teti EMI ŠTOKA Posebna zahvala Lidiji in družini. Giulio Štoka z družino Kontovel, 11. septembra 1977 lIMMi ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage MARIJE F0RAUS por. ŠTRAJN Posebna zahvala pevskemu zboru «F. Venturini*, sorodnikom, prijateljem in darovalcem cvetja. Družine Štrajn in -Mazzoni Dolina, Modema, 11. septembra 1977 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali »b izgubi našega dragega ANTONA BRIŠČIKA , Posebna zahvala g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, zboru »Vasilij Mirk*, .Gospodarskemu društvu Prosek ter vsem> ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žena Marija, sinova Rafko in Rado, hči Božena z družinami ter drugo sorodstvo Prosek, 11. septembra 1977 / f PrimoršJčI "dnovnlfc 11. septembra 1977 V PONEDELJEK V KULTURNEM DOMU Poučno predavanje o posledicah nove reforme družinskega prava Pred odločitvijo o združevanju premoženja je treba dobro premisliti Kljub odlogu, ki ga je vlada dodelila zakoncem za dokončno odločitev, kakšno premoženjsko1 stanje to radi imeli v svojih družinah, o-1 staja problem izredno aktualen. 0-j dlog do 15. 1. 78 je prekratek, da to se lahko vsi državljani seznanili 1 novo reformo in z vsemi daleko-sežnimi posledicami, ki jih prinaša. ; Pa tudi vse birokratske težave, ki so s tem v zvezi ne dopuščajo, da to sedaj mimo čakali na zadnjih ; deset dni pred zapadlostjo. ; O problemu samem je bilo že veliko govora. Vsem je že več ali hjanj jasno, da prinaša reforma dru-■j ‘inskega prava posledico, da so vse dobrine, ki j:h zakonca kupita po , Poroki, skupna last, od 20. septem-toa 1975 dalje. Prav tako je vsem Soano. da lahko zakonca ob poroki izbereta ali skupni ali ločeni režim, kar pride zabeleženo na pobočni list, ki postane s tem važen dokument za vse bodoče kupoprodajne ali druge pogodbe, ki so pod-Vržene registraciji. Za tiste pa, ki So se poročili pred letom 1975, je dana možnost da se do 15. 1. 78 Jdločijo, da z notarskim aktom združijo vse premoženje, ki sta ga zakonca kupila po poroki in ki je trenutno vpisano na ime enega samega. Vsi zakonci, ki so se do danes Poročili in' niso še izbrali premoženjski režim, imajo možnost, da ?topijo na matični urad ali k notarju in izjavijo, da bi radi imeli re žlfn ločenega premoženjskega sta dja. To izjavo lahko poda en sam jakonec, in to do 15. 1. 78. Do tukaj le vsem več ali manj jasno. Težave IJastanejo pri davčnih posledicah ta-kth odločitev, ki seveda veljajo za jjso življenje, ne glede na to če se davčni sistem spremeni ali ne. , V današnjem davčnem sistemu iz-[joja, da so dopolnilni pogoji refor-toe družinskega prava zelo vablji-jd za vse tiste, ki bi radi svoje premoženje združili, ker je vpisano na ^uga samega zakonca, pa so se ba velikih davkov na prenos lastni- ?*• Z aktom združevanja premoženja med zakonci so teh davkov in 'žsokih pristojb n (INVIM, registrska taksa) oproščeni. Prav tako je **t združevanja vabljiv za vse ti-ki imajo podjetja (seveda če niso podedovali, kajti podedova-?° imetje ni mogoče združiti z zakoncem), ki prinašajo precejšen do-/Odek, ki je po sedanjih progresivni lestvicah IRPEF hudo obdav-,en. Prj tem pa je drugi zakonec dohodkov. Z združitvijo premolila, se dohodek deli na vsakega Novico in so progresivni davki se-eda občutno nižji. .Združevanje premoženja pa ni pri-"kočljivo, če ima vsak zakonec ,v°je pori j etje, ali pa toliko dohod-i?v iz odvisnega dela, da bi more-združevanje povečevalo do-°dke enega in nižalo dohodke dru-I ga zakonca, da bi progresivna mrvica davkov kaznovala zakonce * višiimi davki. Prav tako ni pri-Nočljivo za vsa tista podjetja, kjer * nevarnost, da podjetje zaide v s^čaj ali ga prizadene nezgoda (zla- obrtniška podjetja). V primeru, ,? bi lastnik takega podjetja pri-/®l na skupno last premoženja z juncem, bi avtomat:čno vmešal v j °had svojega podjetja tudi zakon-? in njegovo premoženje, kar se 2veda ne zaodi v primeru, da je prenioženje ločeno. >^rav tako ni priporočljivo zdru N'anje dohodkov vsem članom o-^nih družb. V takih primerih na-jihnej° Prece.išitje komnlikacije. ki .u doslej ni še nihče dokončno polnil. Vendar pa je jasno, da pojejo lastniki osebnih družb tudi c^onci članov teh družb za polovijo deleža, ki ga ima v družbi za-j),nuc. Stvar se seveda še bolj za-če eden izmed teh članov za v°si za razvezo in ločeni zakonec ^.nda svoj delež neki tretji osebi, bi morda v družbo ne spadala. Moralnim koristim, ki jih združene premoženja med zakonci pri-reforma družinskega p-ava, ijjeh'.io torej življenje davčne posle-®e- ki bodo verjetno marsikoga pri- silile, da se bo odločil za režim ločenega premoženja. Prav zato, ker so take odločitve vezane na družinsko stanje vsakega posameznika je priporočljivo, da vsakdo tako stanje čimprej preuči iz davčnega vidika in nato sporazumno z zakoncem odloči kaj narediti. Predavanje, ki ga v ponedeljek, 12. t.m., ob 20. uri, prireja v Kulturnem domu v Trstu SGZ v sodelovanju s KZ in «Confesercenti» stremi prav za tem, da čim večjemu številu podjetnikov razjasni dvome o davčnih posledicah reforme. Predavatelj dr. Zotti je znan davčni izvedenec, ki je zadnje čase posvetil veliko časa študiji o reformi družinskega prava, ki prinaša v tem pogledu na davčnem področju pravo revolucijo. K. V. Vabilo borcem in aktivistom OF Vse borce JUŽNOPRIMORSKEC.A ODREDA NOV in aktiviste OF vabimo na tovariško srečanje, ki bo v KOBJEGLAVI na Krasu dne 25. septembra ob 11. uri. Skupaj bomo o-budili spomine na našo zmagovito borbo ter proslavili slavni 40-letnici: ustanovitev KP Slovenije in prihod tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije ter 30. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji. Na sporedu bo kulturni program, med katerim bo govoril tovariš Branko Babič. Poskrbljeno bo tudi za partizansko okrepčilo. Pripravljalni odbor 01) 17. 1)0 27. T. M. NA MONTEBEI EU _________*_________ «Gospodična» iz «Tuttozoo» IIIIIIIHIIIIIMMHIIIIIinilIMMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMillllIlIllIimilIMMMIIIIIIIIIIIIIIimillllllllMIIIIIlUIltlllllllMIlitUlllltmillHIIMUlMIIHUlMmlllMIIIiniHIIIMMtM IZ ZGONISKE OBČINE Zaradi hudih finančnih težav v nevarnosti razne storitve Za novo šolsko leto vpisanih 72 otrok v slovensko osnovno šolo in 25 v italijansko - V otroških vrtcih 76 otrok Splošno znano je, da so krajevne ustanove spričo deficitarnosti javnih financ v čedalje bolj perečem položaju, ki bo po tej poti privedel do popolne ohromitve teh najmanjših organov javnoupravne stvarnosti. Zgoniška občina nima na svojem območju nobenega večjega do nosnega industrijskega ali trgovskega obrata in z ozirom na osamljene kupoprodajne kupčije se na račun davka INVIM izteka vedno manj denarja v občinsko blagajno. Zato je glavni dohodek pravzap-av državno posojilo, kar je zgovoren dokaz absurdnosti sedanjega stanja/ Temu pa moramo dodati, da mora občina vnovčiti posojila od leta 1975 dalje, tako da je trenutno občinska uprava na papirju upnik preko sto milijonov lir, občinska blagajna pa je povsem «suha», kar je privedlo do zaskrbljujoče nelikvidnosti. Vsak mesec obstaja nevarnost, da ne bo 'dovolj denarja za plače uslužbencem, razne fakture za dobavljeno blago in opravljene usluge (v višini več desetin milijonov lir) so zaradi višje sile že dolgo zamrznjene, Qb-čina ne more nakazati pokrajinskemu konzorciju za prevoze akontacije 10 milijonov lir, kar utegne imeti hude politične posledice. Iz vsega tega lahko potegnemo zaključek, da je nujna takojšnja preureditev krajevnih financ, nedopustno pa je, da prihajajo posojila v občin sko blagajno s triletno zamudo. Med «iMlti*ii*ii«>«aai«ia««ifi«iiaiiiaiiiii((«tiiaiiiat(«a(it,a0itait,Ctliia(l,aatii,iaa,iai,a,a,ai,,v,aaiaaaiaaiiaaaaaaaaiaaaB|SI|IWvagtB NA PRAZNIKU GROZDJA PADOVSKE POKRAJINE Lepa in koristna pobuda za medsebojno spoznavanje Nastopili bodo pevski zbor «Siavec», godba iz Ricmanj in folklorna skupina ujMRLI SO: 80-letna Arnelia Te-tttn 87-letni Francesco Rizzi, 82-toVa Giustina Sedmak vd. Košuta, 4 Giorgio Loschiavo, 82-letni liJ/J^a Kralj, 66-letna Italia Chiorri L ■. Brecciaroli, 81-letni Filippo Ur-Cto 85-letni Luigi Calabrese, 90-Ferdinanda Cessar vd. Ga- Včeraj - danes sljan- tol. 209 197; Žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. "71-124. LOTERIJA SEIKO . Presenetljivo velika izbira UH 1,1 ZLATNINE ZLATO 18/75096» Tehnični servis SEIKO z fia ^eijskim listom. tlram;i tn zlatarn« LAURENTI - Trieste l.argo Santorin 4 OKLICI: Odontotehnik Boris Furlan in delavka Daniela Tremul, kolar Raffaele Grgič in bolničarka Miranda Bratasevec, mehanik Mauri-zio Molinari in delavka Angela Mi-rabella, geolog Dario Gubertini in prevajalka Maria Cristina Palazzi, uradnik Mauro Bellan in g^sp dinia Assunta La Porta, uradnik Zvcnimir Puškarič in študentka Dorotea Juana Murkovic, mehanik Danito Le-ghissa in trg. pomočnica Susanna Crevato, zemljemerec Franco Sen in trg. pomečnica Patrizia Carini, delavec Fulvio Apnlloni in uradnica Soraia Gallo, šofer Milenco Ficur in blagajničarka Bertoli, redarski podčastnik Angelo Troiano in učiteljica Bruna Turchetto, zdravnik Giuseppe Gazzola in biologinja Nicolet-ta Ferrantelli. klepar Rodolfo Stelli in frizerka Giuliana Foriunati, upokojenec Pietro Zanen in gospodinja Maria Pušic, pomorščak Antonio Gardini in uradnica Oriana Ferfuia, reprezentant Felice Bassi in trg. pomočnica Clara Cvitko, paznik Giu-lio Sgambati in gospodinja Fehc^tta De Stefano, trg. pomočnik Gino Pol-la in otroška vrtnarica Silvana Sar-tori, inženir Gherardo Turecek in točajka Maria Sau, težak Giuseppe Marži in gospodinja Lina Veronese, uradnik Lorenzo Bovo iti učiteljica Elena Catanzaro, finančni stražnik Antonino Di Cristina in delavka Ileana Giorgi, klepar Robert Frau-sin in gospodinja Loredena Grizen, vojaški podčastnik Vito Dicosmo in gospodinja Mariarosa Dendelti, o-brtnik Bruno Bevi!acqua in učiteljica Elisabetta Ban, de’avec Guido Serio in univ. študentka Fiorella Benčič, upokojenec Faustino Gardi-na in gospodinja Evelina Borroni, kolar Franco D'Angolo- in univ. študentka Maria Egle Trevisan, inženir Alfredo Sterpin in uradnica Biserka Žemva. DNEVNA SLUŽB\ LEKARN (od 8.30 do 20.30) 'lig Goldoni 8, Ul. Helpoggio 4. Ul. Montorsiro 9. Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 1« do 20.30) Ul. Rosselti 33. Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Koma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM ■n ENPAS od 22. do 7. ure: telet' šl 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7 ure dneva po prazniku To velja za zavarovance INAM. 1NADEL. ENPAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. BARI 1 10 18 38 26 CAGLIARI 86 67 39 31 2 FIRENCE 17 81 16 78 74 GENOVA 29 2 12 47 39 MILAN 84 67 51 19 79 NEAPELJ 3« 1 14 73 29 PALERMO 17 81 27 72 69 RIM 54 25 51 71 22 TURIN 7 25 42 47 81 BENETKE 7« 65 59 72 26 ENALOTTO 12 1 12 t 1 X 1 2 1 1 KVOTE: 12 točk - 16.486.000 lir, 11 42.600 lir. Občina Dolina, na osnovi veljavnega občinskega pravilnika za osebje in V sklatili s sklc^Mi* t)bčl(Iškega sveta št. 87/G z dne 16. junija 1977, razpisuje javni natečaj za mesto uradnika, dodeljenega tajništvu občine. Rok za predložitev prošenj zapade dne 27. oktobra 1977 ob 1£. uri. Vsa podrobnejša pojasnila bodo lahko zainteresirani dobili v tajništvu občine v uradnih urah. KONEC LETOVANJA BENEŠKIH OTROK NA DEBELEM RTIČU «Odplula je barčica moja...» » Tudi lelos so otroci izdali svoj časopis . Zanimivi ogledi in izleti z ladjo Obiski italijanskih in slovenskih šol • Voditelja Petricig in Crisetig zadovoljna... «Odplula je barčica moja», tako bi lahko s parafrazo beneške ljudske pesmi zabeležili včerajšnji konec letovanja beneških otrok na Debelem rtiču. Pa vendar se nam, to glede na bogastvo delovanja, ki jim ga je tam kljub morju in počitniškemu vzdušju uspelo izpeljati, zdi premalo. Pa tudi. povsem resnično bi ne bilo, saj Barčica moja rii mogla odpluti v Benečijo, ampak se je preprosto odpeljala z avtobusi, ki so bili natrpani otrok, prtljage in vsega, kar bo morebiti služilo za razstavo o tem kultumo-rekreacijskem letovanju. Naj omenimo prelepe velike tempera slikarije, ki so jih pod vodstvom prof. Pavla Petriciga ustvarjali najmlajši, pa plakate z urniki, sestavo skupin, mape in mapice i izsledki raziskav, anketnimi polami, s spisi, z obnovami ih nareki, ciklostilne pole, matrice in rezervo časopisov Mlada brieza - Barčica moja. Če smo odkriti, moramo povedati, da je bil tudi letos časopis končan skorajda tik pred odhodom. Lahko bi bil prej, pa je v petek popoldne zmanjkalo matric in črnila in je delo nekaj ur stalo. Poleg tega pa je vedno tako, da se otro ci zbudijo šele tedaj, ko vidijo da so prve strani časopisa že natisnjene: takrat se šele (uištravček spomni. da je tudi sam napisa) lepo zgodbo in da bi se doma lahko postavil, če bi jo prinesel natisnjeno. In tako so bile še v petek zvečer sestavljene zadnje matrice, včeraj pa so pred odhodom Smrieke in dinge skupine večjih otrok mrzlic no postavljale strani v pravi red in vpzale časopiske. Kot vedno, je tudi letošnji časopis zrcalo tistega, kar se je na letošnjem letovanju dogajalo. Predvsem so otrokom ostali v prijetnem spominu izleti: Postojnska jama je prevzela malodane vsakogar, pa tudi izlet z ladjo v Piran ter ogled akvarija nista bili stvar, ki se zgodi vsak dan. Navdušeni pa so bili otroci tudi nad številnimi stiki, ki so jih vzpostavili v koprski okolici. Največji so se v Koper podali organizirano, obiskali so italijanski krožek ter predvsem italijansko osnovno šolo, kjer so jih tako pedagogi kot otroci sami seznanili ne samo z ustrojem manjšinskega šolstva v Jugoslaviji, temveč tudi s položajem manjšin sploh, kar je bilo za marsikoga zelo poučno. Med stiki s posameznimi šolami naj o-menimo dva obiska slovenskih šol: prvi so prišli otroci z osnovne šole v šiški, ki so Benečanom nudili tudi prijeten kulturni program: obsegal je plese, ritmične vaje ter branje sestavkom 'o1--nalogah'. Rdečega križa in o njegovem delovanju. S kulturnim programom, ki je obsegal recitacije 'rfU fpikfcrhe trtčke, so Barčico mojo obiskali tudi učenci osnovne šole iz Dekanov. Za obe skupini obiskovalcev so beneški o-troci zapeli nekaj svojih pesmi ter se jim tako zahvalili za obisk. Manjkalo ni seveda tudi uradnih in novinarskih obiskov. Glede novinarjev moramo reči, da je skoraj iliiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiMiimiMiiMiiiiiiuiiiiiMmMinitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiliiliiitiiiiiiiN Darovi in prispevki LEKARNE V OKOLICI Roljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel 211 001. Hrosek: Vel 225 114: Bož.ie,polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina; tel. 21)0-121; Se Namesto cvetja na grob Bogu-mila Lasiča daruje družina Jerneja Perhavca 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Briščika daruje Vanka 10.000 lir za pevški zbor Vasilij Mirk. Ob obletnici smrti drage matere Marije in brata Justa daruje Nini Košuta (Kocjanov) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na prerani grob Loredane Umari darujejo družine Farneti, Flego, Zafred, Furlanič in Jelenič 50.1)00 lir za dom Jakoba Ukmarja v Skednju. V isti namen daruje Lidija Delak 3.000 za dom Jakoba Ukmarja. V spomin na Marijo Gerlanc darujeta Marija in Ivanka Štoka 2.000 lir ter Vida 1.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu. V spomin na Emo Štoka daruje Marija Starc 5.000 lir ŠD Kontovel. Ob 17. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Danila Nedota darujeta žena Pina in hčerka Danijela 15.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Antona Briščika darujejo Dolenčevi 10.000 lir za Kulturni dom Prosek- Kontovel. V spomin na drago Marijb Gulli darujeta mož in sin 10.000 lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob Juste Sedmak vd. Košuta daruje Pjerina Sulčič 10.000 lir za spomenik padlim NOB v Križu. Ob 10. obletnici smrti mame Rozine daruje hčerka Tončka 10.000 lir za ŠD Polet. . V 'počastitev spomina Antona Briščika darujeta družini Ernest Starc in Sedmak ,6.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 6.000 lir za godbeno društvo Prosek Egidio Canciani iz Trebč daruje svoj honorar za opravljeno delo 30.000 lir za TPPZ. Ludvik in Avguština, Švab darujeta ob obletnici smrti Antona Švaba 10.000 lir in namesto cvetja na grob Marije Stranj 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Sergija Schmidta daruje Lojze Udovič 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Eme Štoka daruje Angela Cijak 10.000 lir za Dijaško matico. ’ Namesto cvetja na grob Eme Štoka darujeta Luciana in Slavko Štoka 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dragega Aleksija Gregoriča daruje družina Jankovič 10.000 lir za TPK Sirena. V počastitev spomina tete Eme darujejo Ervin, Giuliana in Egon 2G.000 lir za ŠD Kontovel ter 20.000 lir za ŠD Primorje. V počastitev spomina Aleksija Gregoriča daruje družina Marina Kralja 10.000 lir za PD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Andreja Kralja darujejo bratranci Ljudmila, Marino, Viktor in Mirko 10.000 lir za ŠD Primorec iz Trebč in 10.000 lir za Skupnost Družina na Opčinah. vsak dan prišel ta ali oni, tako so otroci bili že skoraj siti fotografij, intervjujev in podobnih novinarskih zahtev. Med uradnimi obiski pa naj poleg tistih, o katerih smo že poročali, omenimo obisk delegacije Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ter delegaciji šole iz Semedele ter koprske Centralne knjižnice, ki sta Barčici moji prinesli v dar mnogo slovenskih knjig. Ko smo ob koncu, tik preden se je lahko oddahnil, vprašali prof. Petriciga, ki je skupaj s prof. Cri-setigom vodil letovanje, za njegovo mnenje o poteku, nam je dejal, da je vsekakor ta zahtevna roburta. ki je zaposlila sto in več beneških otrok za nič manj kot petindvajset dni, dobro uspela. Edino, kar je mogoče manjkalo, je bila prisotnost kake skupine šolskih otrok iz Slovenije na morskem delu letovanja To bi namreč lahko vzpudbudUo tesnejše prijateljske stike med mladimi iz Benečije in tistimi iz Slovenije, kar bi popestrilo letovanje, obenem pa bi lahko imelo še daljnosežnejše posledice. TEČAJI RUŠČINE Tržaška sekcija združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo sporoča. da se bedo v prvi polovici oktobra začeli tečaji ruskega jezika, na katere se lahko prijavijo odrasli in gojenci srednjih šol. Vpisovanje je na sedežu združenja v Ul. Torrebianca 3. od 10. do 12'. in od 17. do 19. ure. AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI iz Trsta razpisuje javni natečaj za namestitfv 20 LINIJSKIH ŠOFERJEV STAROST: imeti morajo najmanj 21 let in največ 35 let na dan tega razpisa. VOZNIŠKO DOVOLJENJE: na dan vozniške preizkušnje morajo interesenti imeti dovoljenje kategorije «D» ali «D E» skupno s potrdilom o poklicni usposobljenosti tipa IV v smislu obstoječih predpisov. Interesenti lahko dvignejo ustrezni razpis, ki vsebuje med drugim še nadaljnje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati za udeležbo pri natečaju, od 7.30 do 13.30 vsak delavnik pri uradu za osebje omenjenega podjetja, Ul. Bellini št. l/d. II nadstr., soba št. 48; tam bodo prejeli tudi vsa druga pojasnila. Nepreklicni rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri dne 5. oktobra 1977. Zainteresirani bodo na podlagi vsedržavnega oziroma podjetniških delovnih sporazumov za uslužbence javnoprevoznega sektorja uživali naslednje ekonomske pogoje: — mesečno plačo v znesku 411.000 lir z vsemi ustreznimi dodatki ipd. z odtegljali vred, ki ji gre prišteti še morebitno družinsko doklado v smislu zakonskih predpisov; — trinajsto plačo: — štirinajsto plačo: — periodične dveletne 5% poviške na minimalni plači zaobjete do največ 40°/o. GENERALNI RAVNATELJ Trst, 4. septembra 1977 TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi o inozemstvo SPLOŠNA OPREMA od obrtniških izkušenj v trgovinsko deiovnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 IIIIIIIP ANTONIO SFERC0 pooblaščeni prodajalec INDUSTRIA ITALIANA PETROLI PLINSKO OLJE ■ NAFTA ■ KEROSEN VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE REZERVOARJEV TOČNOST y IZVAJANJU USLUG S CISTERNO IN S ŠTEVCEM ZA TOČENJE LITROV Ul. A. Valerio 41 Tel. 566-222 — 566-223 Trst VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST - TEL. 813301 Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo • Izbrani artikli Ih SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE GORIŠKI DNEVNIK 11. septembra 1977 ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST Dopolnilna pogoda za kmetijske delavce - zdaj so na vrsti gradbinci V sredo osemurna stavka v deželi s sindikalnim zborovanjem v Vidmu . Še na. dalje zaskrbljujoče stanje v tekstilni industriji . Cotonifieio Bustese dolguje sko-raj 3 milijarde zaostalih socialnih dajatev - Povišanje glavnice skoraj edina možna rešitev podgorske tovarne je omenjeno, da vodstvo družbe razmišlja o reorganizaciji celotne delovne organizacije. Za takim načrtom pa se najbrž skriva, tako menijo sindikati, namera, da bi odžagali suho vejo, kakršno predstavlja podgorski obrat. Težave pa niso samo ti-žnega značaja, ampak kaže, da podjetje (mišljeno je najbrž v celoti) že dalj časa ni več kos obveznostim do Zavoda za socialno zavarovanje. Tako naj bi ha sestanku prihodnji teden skušali poiskati dogovor o načinu in rokih plačila zaostalih dajatev, ki znašajo približno 3 milijarde lir. Iz težavnega položaja se podjetje izvleče samo, tako menijo sindikati, s povišanjem glavnice. O tem pa bodo odločali delničarji na sestanku 15. t.tn. Izidi popravnih izpitov na nižji srednji šoli Na slovenski nižji srednji šoli so včeraj objavili izide popravnih izpitov. Od skupno 71 dijakov jih je izdelalo 66. V prvem A razredu so izdelali Emanuela Terrana, Aleksandra Vižintin, Daniel Braini, Albin Devetak, Robert Devetak, Severin Gergolet in Walter Kaučič. V prvem E razredu Walter Doliach, Bruno Ferfolja in Lucijan Legiša. V prvem B razredu Lojzka Bregant,-Patricija Conzutti, Cinzia Montico-lo, Boris Gergolet. Igor Klanjšček in Flavij Mozetič. Enega dijaka so zavrnili, ker se ni predstavil na izpitih. V prvem C razredu Suzana Antoni, Manuela Croselli. Marina Jerman, Marino Černo, Ladislav Ferfolja, Martin Komjanc, Aleksander Kosič, Rihard Petrič, Danijel Uršič in Klavdija Terpin. V prvem D razredu Oriana Manin, Marko Komel in Marjan Grilj. Enega dijaka so zavrnili, ker se ni predstavil na izpitih. V drugem A razredu so izdelali Loredana Frandolič, Amalija Loren-zoni, Aleksandra Oretti, Egon Čau-dek, Klavdij Cotič, Samuel Cotič, Renato Devetak, Andrej Fajt, Flo- V Sindikalna kčonika na Goriškem beleži v tem tednu nekaj pomembnih dogodkov. Na prvem mestu velja vsekakor omeniti podpis dopolnilne pogodbe za kmetijske delavce. Kakor smo pred dnevi že poročali sp se pogajanja o novi dopolnilni pogodbi pretrgala za nedoločen čas že takoj po samem začetku, zaradi'nepopustljivosti zemljiških, lastnikov. Sindikat je celo oklical enodnevno stavko ter napovedal še vrsto drugih sindikalnih akcij, da bi nasprotno stran prisil na nova pogajanja. Spor se je zaostril namreč tik pred začetkom trgatve, v za zemljiške lastnike dokaj neprimernem času, ko vsaka večja sindikalna akcija lahko povzroči občutno gmotno škodo, V tem smislu je razumeti tudi zakaj so že po nekaj dnevih nasprotne strani spet sedle za pogajalno mizo in tudi sklenile dogovor. Sindikati so novo dopolnilno pogodbo še ugodno ocenili, dokončno besedo pa bodo rekli delavci, ki bodo v prihodnjih dneh priredili vrsto sindikalnih zborovanj, na katerih bodo presojali najnovejši dokument. Poudariti velja, tako pravijo sindikati v tiskovnem poročilu, da dopolnilna pogodba predstavlja vrsto novosti na področju zaposlovanja, vlaganja ter dogovarjanja o proizvodnih načrtih. Glede mezdnih izboljšav so se strani dogovorile, da se bodo plače povišale za 14.000 lir mesečno, znesek pa bodo postopoma revalizirali. Medtem ko so delavci v kmetijstvu že izbojevali dopolnilno pogodbo, se zanjo že nekaj mesecev potegujejo gradbinci in delavci v lesni industriji, ki so združeni v enotni sindikalni organizaciji FLC. Osnutek sindikalne pogodbe so predložili delodajalcem že pred nekaj meseci, vendar v tem času še niso prejeli nikakršnega odgovora. Tudi gradbinci se zavzemajo za drugačno reševanje vprašanja investicij, zaposlovanja, organizacije dela, ljudskih gradenj in za mezdne poviške. Zaradi čudnega zadržanja delodajalcev so se Sindikati odločil1' za osemurno stdvko, ki je napovedana za sredo, 14. t.m. Stavkali bodo gradbinci iz vse dežele, ki se bodo zbrali na sindikalnem shodu v Vidmu. Obnovitev dopolnilne pogodbe zade va približno 3500 delavcev v gori-ški pokrajini. V tem tednu se je v Tržiču sestalo tudi pokrajinsko tajništvo sindikata kemijskih, delavcev (Fl)LC) ter obravnavalo trenutni položaj v tej industrijski dejavnosti v državnem, deželnem in pokrajinskem merilu s posebnim ozirom na stanje v nekaterih obratih na tržiškem območju (Plastic Julia) ter v Vilešah (Ceramiche Marino). Obravnavali pa so tudi stanje v nekaterih obratih,-ki so prav tako že dalj časa v težavah oz. so se razmere zaostrile •pra v zadnjem času. Tak je primer krminske tovarne Tee oz. sorodne tovarne v okolici Milana. Sestalo se Je tudi vodstvo sindikata tekstilcev (FULTAj ter ponovno proučilo položaj v dveh velikih obratih na Goriškem, v Manifattura Goriziana ter v podgorski tovarni Cotonifieio Bustese, kjer je skoraj 1000 delavcev v dopolnilni blagajni. Sestanku vodstva sindikata je sledilo daljše poročilo namen.jeno delavcem, v katerem so opisana dosedanja prizadevanja za rešitev nelahkega položaja, v katerem se nahaja tekstilna industrija nasploh. Glede ODDAHNILI SO SE PO ŠTUDIJU IA MATURITETNI IZPIT Prosvetno društvo «VIPAVA» se zahvaljuje vsem, ki so s prostovoljnim delom, prispevki ali kako drugače pomagali pri dograditvi ploščadi ter s tem tudi prispevali k uspehu kotalka rske revije. še posebej se društvo zahvaljuje članom Fotografskega odseka prosvetnega društva »Oton Župančič*, Skupini 75 ter funkcionarjem državne hokejske in kotalkarske zveze (FIHP). rian Lango, Robert Marušič, Robert Peric in David Uršič. V drugem B razredu Bruna Feri, Robert Antoni, Aldo Costantini, Igor Devetak, Darij Gabrijelčič, Marko Gergolet, Iztok Jarc, Marko Kerpan, Pavel Markočič in Aleš Pahor. V drugem C razredu Pavla Bertolini, Tanja Primožič, Anaroza Temar, Silvija Zavadlav, Ive Devetak, Walter Grilj, David Hlede, Jožef Terpin in Pa vel Vescovi. Dva dijaka so zavrnili. V drugem D razredu Vincencija Devetak, Mavricija Vogrič, Maver Fer-letič, Robert Grilj, Gracijan Makuc in Martin Marušič. Eno dijakinjo so zavrnili. Mladi prostovoljci v enotah teritorialne obrambe so včeraj prisegli aititltiMtitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiioiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiMiiniitiimiitiitniiimitiHiiiiillMitiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiuiiiiiliiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimoliiliniHiiiiiiiiiliminmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimimiiitmiiiiiiiiii PODELILI SO POSAMEZNIKOM IN ORGANIZACIJAM VAŽNA PRIZNANJA znamenju delovnih zmag praznovanje občinskega praznika v Novi Gorici Poročilo je podal predsednik občinske skupščine Jože Sušmelj Svečano odprtje novih prostorov tovarne Poligalunt v Volčji dragi V znamenju podelitve priznanj zaslužnim občanom in organizacijam, sprejema mladih prostovoljcev v enote teritorialne obrambe in novih delovnih zmag, so včeraj v Novi Gorici prazn,ovali občinski praznik. To je dan, ki spominja na slavne dni v septembru 1943, ko so se primorski ljudje množično oborožili ob razpadu italijanske kraljeve vojske in ko so se z množično udeležbo v partizanskih enotah na go-riški fronti zoperstavljali napredovanju dobro oboroženih in izvežba-nih nacisričnih čet. Pomen takratne splošne vstaje primorskega ljudstva je v svojem govoru na slavnostni seji občinske skupščine poudaril predsednik skupščine Jože šuš-melj. Sušmelj je orisal nato tridesetletni razvoj najmlajšega slovenskega mesta, kjer so morali Slovenci nadoknaditi to, kar ni bilo doseženo z razmejitvijo v letu 1947. Predsed nik skupščine je orisal težave, ki so botrovale nastanku novega mesta, uspehe, ki so jih primorski ljudje dosegli in tudi težave s katerimi so se morali boriti. Danes lahko beležimo zmago po zmagi, je dejal Sušmelj, gospodarstvo smo utrdili, na vrsti so razna dela, ki bodo služila prebivalcem za njihovo kulturno osveščenost. Omenil je tudi sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, ki dobiva večji pomen po pod- KOTALKARSK1 ODSEK PROSVETNEGA DRUŠTVA »OTON ŽUPANČIČ* priredi v soboto, 17. septembra, in v nedeljo, 18. septembra, ob 20. uri na ploščadi v Domu »Andrej Budal* v ŠTANDREŽU KOTALKARSK0 REVIJO za zaključek letošnje sezone. Na prireditvenem prostoru bodo delovali kioski, kjer bo moč dobiti jedaio in pijačo VABLJENI ! Kako so goriški slovenski maturanti preživeli prve resnične počitnice Skupno so šli na Lošinj ■ Bivši dijaki klasičnega liceja «Primož Trubar» bodo nadaljevali študij na raznih fakultetah Pred približno poldrugim mesecem se je na slovenskih šolah zaključila matura. Dijaki, ki so morali prestati to težko preizkušnjo, so imeli dovolj časa, da so se medtem odpočili in si pridobili novih moči za delo ali pa nadaljevanje študija Po vabili smo skupino letošnjih matu rantov klasičnega liceja »Primož Trubar*, da bi se z njimi pogovorili o tem, kako so preživeli počitnice in kam nameravajo sedaj. Našemu vabilu so se odzvali štirje dijaki, s katerimi je stekel pogovor, ki se je aeveda začel pri vtisih o maturi. »Vsi so nas strašili in nam govo rili, da je matura zelo težka*, nam je povedala Breda, »v resnici pa ni bilo nič tako težkega*. K temu je Ivo pristavil: «Bali smo ae, predvsem ker so se pred maturo širile govorice, da bo ta letos še posebna težka. Na srečo so se te govorice izkazale za neutemeljene, saj so bili letošnji izidi matur verjetno najboljši v zadnjih letih*. »Ste bili torej zadovoljni z izidi?* Mirna: »V glavnem smo bili seveda vsi zadovoljni. No, morda si je kdo pričakoval kako točko več, toda če pomislimo, da je bila najnižja ocena med dijaki našega razreda 42, potem se prav nimamo nad čim pritoževati.* »Da pa pustimo maturo enkrat za vselej ob strani, bi nam rajši povedali kje iB kako ste preživeli po. čitnice*. Albert: »Verjetno je bil najlepši del počitnic tisti, ki smo ga vsi skupaj preživeli na otoku Lošinju. Kma- lu po maturi smo se s šotori odpravili na 8-dnevno letovanje na ta otok, da bj tako preživeli še nekaj' prijetnih dni skupaj, preden se razidemo.* »Kako pa se vam je sploh porodila zamisel, da bi šli skupaj na po čitnice?* Mirna: »S sošolci smo sj bili vedno zelo tovariški in tudi med šolskem letom smo večkrat šli skupaj na večerje ali pa smo prirejali družabne večere. Ker smo bili na maturantskem izletu, ki ponavadi še zadnjič združuje dijake, ki so zaključili srednjo šolo, že lam, smo se letos odločili za počitnice pod šotori.* Albert: «Lošinj smo izbrali zato, ker smo izvedeli, da je tam zelo slano morje in smo hoteli slediti na svetu tistih, ki so nam na. maturi rekli, naj se gremo solit.* »A tako! Vidimo pa, da si lepo zagorel. Ali si sc, šel še kam »solit* in sončit?* Albert: «Ja, nekaj dni sem bil v Lignanu, drugače sem pa doma. U-dejstvujem se namreč v lahki atletiki in mi treningi ne dopuščaio. da bi se poleti preveč potepal. Med e-nim treningom in drugim pa najdem kaj časa, da pomagam znancem na kmetiji.* «Kaj pa ostali? Ste tudi v tako delavni, ali ste Si po maturi privoščili malo daljši oddih?* «Jaz sem bila na daljšem izletu po Toskani*, nam je povedala Mirna, »odkar sem se vrnila pa hodim, kot ostali, vsaj kolikor vreme dovoljuje, na kopanje v Sesljan ali v Gradež.* Ivo: »Podobno preživljam tudi jaz svoje počitnice. Iskal sem tudi kako zaposlitev, toda letos je še posebno težko najti kako delo.* Breda: »Tudi jaz sem šla samo na kake krajše izlete, ko sem doma pa od časa do časa pomagam staršem v trgovini.* »Kam pa nameravate sedaj? Se mislite vpisati na univerzo ali bi si rajši takoj našli zaposlitev?* Breda: »Klasični licej ne nudi veliko možnosti za takojšnjo zaposlitev, zato mislim, da bomo skoraj vši nadaljevali s študijem ali na u-niverzi ali na kaki podiplomski šoli. Jaz se nameravam vpisati na pravno fakulteto v Trstu.* Ivo: »Tudi jaz nameravam na u-niverzo v Trst. Zanimajo me znanstveni in tehniški predmeti', zato se bom vpisal na inženjerijo. Nekoliko me skrbi, kpr vem, da je študij na tej fakulteti precej težak in tudi ne vem. če bom potem lahko dobil primerno zaposlitev.* Albert: »Jaz teh skrbi nimam, saj je Italija zašla v tako krizo, da bo treba veliko ekonomistov, da se reši iz nje. Zato sem izbral ekonomijo, ker so me politiki že naveličali in vem. da bom moral prav sam poseči, če bom hotel rešiti krizo enkrat za vselej.* »No, v pričakovanju,, da te Andreotti pokliče na pomoč, želimo tebi in vsem tvojim sošo'cem obilo u-speha pri študiju, pa tudi pri drugih dejavnostih.* M. M. pišu osimskih sporazumov in poudaril prijateljske vezi z občinami na italijanski strani meje in bratske vezi, med Slovenci na obeh straneh dapašnje državne meje. (Podrobnejših podatkov iz šušmeljevega govora ne omenjamo, ker gre za iste, ki jih je dal našemu časnikarju in ki smo jih objavili v včerajšnji številki našega lista.). Po govoru predsednika so bile podeljene letošnje nagrade občine Nova Gorica. Dobili so jih Jože Eržen za tridesetletno delo na področju gospodarstva in družbenega življenja: Marija Miklavec, ortopedka na posebni šoli v Novi Gorici: Tine Rem-škar za plodne prispevke v tridesetletnem razvoju Nove Gorice: Slavko Rotar, sposobni gospodarstvenik, finančnik in družbeni delavec: Milan Vižintin, za tridesetletno delo, ki je povezano z življenjem in razvojem Nove Gorice. »Nagrado Franceta Bevka* je dobil gledališki, filmski in televizijski igralec Stane Leban. Nato so podelili še 22 priznanj posameznik^ in organizacijam. Na slavnostni občinski seji so bili prisotn-' častna občana dr. Joža Vilfan in Ijiadsi Simoniti, član izvršnega sveta SRS Marijan Lenarčič, Član izvršnega odbora republiške konference SZDLS Dušan Šinigoj, generala JLA Stano Mirkovič in Branko Jerkič, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, številni drugi vidni politiki, župani iz Tolmina, Idrije, Ajdovščine, zastopnik goriške občine Francesco Moise, župana Sovodenj Jože češčut in Doberdoba Andrej Jarc, župan Krmina Gianbattista Zar, predstavnik občine San Vende-miano Adriano Maccari, zastopnik drugih jugoslovanskih občin, itd. Po slavnostni seji občine je predsednik občinske skupščine Jože šuš-melj pregledal pred občinskim sedežem postrojene čete mladih prostovoljcev, ki so se prijavili v vrste teritorialne obrambe. Sledila je prisega prostovoljcev, nato feta spregovorila polkovnik Volk kot predstavnik pokrajinskega štaba teritorialne obrambe in Lojze Lah v svoj-stvu-predsednika občinske konference Socialistične zveze. Pred začetkom slavnostne seje je zapel nekaj pesmi/Goriški oktet, na travniku pred občino pa je pel moški zbor «Ciril Silič* iz Vrtojbe. Tema prireditvama je sledilo odprtje novih poslovnih prostorov tovarne Poligalant v Volčji dragi. Goste je pozdravil predsednik delavskega sveta, nakar je o razvoju tovarne govoril direktor Benjamin Besednjak. Po njegovih izvajanjih iz katerih izhaja, da je pred dvajsetimi leti ustanovljena tovarna danes ponos njenega kolektiva in vse okolice, so izročili odlikovanja desetim delavkam, ki so v tovarni že vseh dvajset let od njene ustanovitve. Direktorju Besednjaku so dali priznanje za njegovo petnajstletno delo, prav tako so priznanja dobili Peter Čebokin, Vlado Baša in Matilda Vesnlč. Tovarni je prosvetno društvo »F. Bevk* iz Prvačine, ki je izvajalo ustrezni kulturni program s pesmijo, recitacijami in igranjem godbe, darovalo Bevkovo sliko, zastopnik tovarne »Jelovica* iz škofje Loke pa leseni kip umetnika Ivaniča. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Nova Gorica dr. Vinko Mozetič je zatem izročil pdliko-vanja predsednika republike maršala Tita nekaterim delavcem. Medaljo dela so dobili Marjan Janžič, Elvira Furlan in Viktor Birsa; Red dela s 'srebrnim vencem Aleksander S tremi današnjimi koncerti se zaključi šestnajsto mednarodno tekmovanje pevskih zborov «Seghizzi*, na katerem so se za najboljša mesta borili v glavnem nekateri zbori iz vzhodnoevropskih držav in italijanski zbor iz Assisija. Največ uspeha v polifonskem petju je imel ta zbor, ki je dosegel eno prvo in dve drugi mesti v različnih kategorijah. Ta zbor, ki smo ga na goriških tekmovanjih že večkrat slišali, je letos ponovil uspeh, ki ga je dosegel že v letih 1971 in 1972, ko je prav tako bil v raznih kategorijah med prvimi. Če na eni strani lahko objavljamo lestvice zmagovalcev tekmovanja v polifonskem petju, ne moremo tega storiti za tekmovanje v narodnem petju, ker se danes nadaljuje. Ob 10. uri dopoldne bodo nastopili zbori «Valentin Vodnik* iz Doline, «E-cho* iz Lublina, «Ars mušica* iz Gorice ter zbora iz Nemčije in s Sardinije. Popoldne ob 15. uri pa so na vrsti zbori iz Assisija, Szolnoka, Lienza, Lyona, Bratislave. Zaključni koncert z nagrajevanjem pa bo ob 20.30. Sinoči je bil koncert, na katerem so nastopili najboljši zbori v polifonskem petju. Lestvica naboljših je sledeča: Mešani zbori: 1. Bratislavsky ko-momy zbor 93,32 točke; 2. zbor Can-tori di Assipi 92,73; 3. zbor Camara-ta iz Jasi 91,26; 4. zbor Turritano iz Porto Torres 91,19; 5. zbor Koda-ly Korus iz Szolnoka 90,99. Moški zbori: 1. zbor Dziedonis iz Rige 95,19 točke; 2, zbor Cantori di Assisi 90,39 ; 3. Bratislavsky komor-ny zbor 87,66 ; 4. zbor Kammerchor iz Lienza 86,39; 5. zbor Valentin Vodnik ij^ Doline 68,79. Ženski zbori: 1. zbor Cantori di Assisi 91,59 točke; 2. zbor Turritano iz Porto Torres 91,26; 3. zbor Koda-ly Korus iz Szolnoka 87,99 ; 4. Le Madrigal de Lyon 86,53; 5. zbor Echo iz Lublina 80,99. Riipenci in Peeanci so bili v Škofji Loki V kulturno izmenjavo med Sovod-njami in Škofjo Loko je sovodenj-ska občinska uprava vključila vsa društva, ki delujejo na področju občine. Prišlo je do več obiskov naših skupfti v Škofji Loki in tudi do na- ••iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimfiiiimiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Lovec, Dominik Stanič, Andrej Vodopivec, Stanislav Furlan, Jordan Petrovčič, Adolf Pahor in Peter Lapajne; Red zasluge s srebrno zvezdo Tomaž Beltram in Dušan Koželj; Red dela z zlatim vencem Benjamin Besednjak. Zatem je po delovnem stažu najstarejša delavka Nežica Kavčim prerezala trak v novo halo. Gostje so si zatem ogledali proizvodne prostore. Tombola v Novi Gorici Na travniku pred zgradbo občinske skupščine v Novi Gorici bo danes popoldne, ob 14. uri, velika tombola s številnimi bogatimi nagradami. Prireja jo mladinski aktiv trgovskega podjetja Manufaktura ob sodelovanju novogoriške organizacije Zveze vojnih vojaških invalidov. V Dijaškem domu študij in rekreacija Slovenski dijaški dom — ustanova z več kakor tremi desetletji neprekinjenega vzgojnega dela med študirajočo mladino na Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Ustanova, ki je od skromnih začetkov v zasilnih in težkih pogojih prvih povojnih let prerasla v sodobno urejen zavod, kjer je življenje prijetno, pogoji za učenje pa bolj primerni kakor v marsikateri, družini. Poleg skrbi za čimboljši učni uspeh si vzgojno osebje prizadeva za zdravo rekreacijo in da bi iz gojencev vzgojilo poštene in zavedne Slovence. Včasih resda spodleti, v glavnem pa je ta trud poplačan z uspehom. O tem najbolj zgovorno priča veliko število nekdanjih »domovcev* zdaj odraslih mož in žena, ki zavzemajo pomembne položaje tako v gospodarstvu, kakor tudi v družbenem življenju naše narodnostne skupnosti. Čez dober teden se bodo spet odprla šolska vrata. Ponekod bodo spet stiske s prostori, urniki, pa vsakovrstne težave, v dijaškem domu pa še vedno sprejemajo nove gojence. Še je čas torej za premislek in za informacijo, kako dejansko poteka življenje za domskimi zidoVi. O tem povprašajte sedanje in bivše gojence, na razpolago pa vam je tudi ravnateljstvo doma. PO STIRIII DNEH NASTOPOV Danes zaključni koncerti na tekmovanju «Seghizzi» Dobri nekateri vzhodnoevropski zbori . Med italijanskimi prednjači zbor iz Assisija PRVI OBRAČUN TURISTIČNE SEZONE Do konca avgusta obiskalo Gradež okrog 95.000 domačih in tujih gostov Nočitev je bilo približno 1.200.000 Gostinci so pričakovali večji obisk - Kdo je kriv: vreme, cene ali morda kakovost storitev? Turistična sezona se v obmorskih gospodarska kriza in z njo poveza-letoviščih nagiba h kraju. Tako tu- ne cene ter seveda domača ir* med-di v Gradežu, kjer so v zadnjem ’ narodna konkurenca, ki postaja iz tednu zabeležili še zelo veliko go-: leta v leto bolj napadalna, stov, na kar je nedvomno vplivalo! če je bilo domačih gostov letos lepo vreme, ki naj bi se po mnenju: manj, je bTo popolnoma nasproten nekaterih meteorologov nadaljevalo pojav opaziti pri tujcih, kar pomeni, še tja do sredine septembra in s da ostaja Gradež še dalje vabljiva tem vsaj nekoliko popravilo 'ne pre-, turistična postojanka, več ugodno turistično bilanco. Do j Glavna sezona je že za nami, če-31. avgusta letos je obiskalo Gradež; prav bodo nekateri hoteli zaprli še-nekaj nad 95.000 domačih in tujih le ob koncu oktobra, zato je že čas gostov, zabeležili pa so nad 1.200.000 misliti na prihodnje leto. Letošnji nočitev. V primerjavi z lanskim le- ] bolj skr-omen uspeh gospodarjenja tom, ko je bila zaradi potresa in ne- j v turizmu opozarja, da je Gradež, posrednih posledic zelo slaba turi-1 vsaj v odnosu do domačega gosta, stična bera, pomeni to za 6 odstot-1 izgubil korak s časpm. Skrajno ne-kov več. gostov, nočitve pa so se' varno pa bi utegnilo postati, če bi povečale samo za 2 odstotka. »Pričakovali smo več gostov*, nam je prijazno povedal predsednik gra-deške letoviščarske ustanove dr. Gregori. »Zlasti se je zmanjšalo šte-vilo naših običajnih gostov iz Lombardije in Piemonta, medtem Ijo je bilo pri tujcih, poleg starih obrazov, ki redno prihajajo v Gradež, opaziti tudi precej novih ljudi*. Proti gradeškim (in ne samo gra-deškim) gostincem se je letos zarotilo predvsem vreme, ki je nagajalo že od začetka sezone, čeprav ni mogoče izključiti tudi drugih dejavnikov, ki so vplivali na razmeroma nezadovoljiv uspeh. Tu je predvsem se razdalja še povečala. Gradež namreč živi pretežno od gostinskih dejavnosti. Do zdaj so bili domači gostje nekoliko zanemarjeni, saj so skoraj povsod dajalj prednost tujcem. Končno pa so le spoznali, da tudi gostje iz Italije prinašajo denar. Na zmanjšanje števila gostov so nedvomno vplivale tudi višje cene. Tako velja polni penzion v hotelih visoke kategorije od 15 do 16 tisoč lir, medtem ko ponujajo tudi bolj poceni turistične pakete. Lahko bi rekli, da velja celodnevni penzion v poprečju od 10 do 12 tisoč lir. Gostinski delavci v Gradežu so si vse bolj na jasnem, da nižjih cen ob Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje, LA GORIZIANA GORICA - UL Dača D Aosta 180 - icl. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1900 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA sezoni, ki traja tri, štiri mesece ni mogoče ponuditi. Zato si bodo spomladi prizadevali, da se bo sezona začela že prej. Perspektive vidijo v organizaciji tako imenovanega kongresnega turizma, za kar imajo sicer že dovolj dobrih izkušenj z vsakoletnim masovnim kongresom nemških zdravnikov. Na večanje turističnih zmogljivosti za zdaj ne mislijo, saj je vse prizadevanje usmerjeno v to, da bi čimbolj intenzivno izkoristili že obstoječe, ki niso majhne. Nad 8000 ležišč je na razpolago v nekaj nad sto hotelih in penzionih, poleg tega so tu še številni kamping-gi in privatne sobe. Vsekakor gradeški turizem je na pomembnem razpotju, kajti jasno je, da dosedanji način dela in propagande ne zadostuje. Treba si je zagotoviti več gostov. V kolikšni meri bodo delavci v gostinstvu uspeli pa bomo videli že v prihodnji sezoni. Kazniva dejanja mafijskega tipa so redkost za Gorico. Te dni se preiskovalci ukvarjajo z nerodno zadevo, da bi ugotovili če gre za primer izsiljevanja ali pa neslano šalo, katere žrtev je postal 84-letni trgovec Giovanni Franco. 12. avgusta je na^nreč prejel izsiljevalno pismo z zahtevo naj 18. avgusta pripravi 30 milijonov lir ter naj jih ob določeni uri položi (v paketu seveda) v čakalnico tržiške železniške postaje. Po nasvetu orožnikov, ki so neznanemu izsiljevalcu pripravili past, je Franco izpolnil zahtevo. Nemara pa se akcija ni posrečila, kajti nihče ni niti poskušal dvigniti zavoja. Odtod domneva da gre morda za šalo. stopov škofjeloških skupin v raznih krajih sovodenjske občine. V okviru tega sodelovanja so šli člani pey' skega zbora Rupa - Peč prejšnjo nedeljo na Gorenjsko, kjer so imel' skupno s tamkajšnjim zborom «IvaI’ Cankar* od Sv. Duha skupni koncert na mastnem trgu v Škofji Loki. Sprejeli so jih zastopniki občinske uorave in kulturnih organizacij. PeV' ci so si ogledali muzej, ki je v starodavnem škofjeloškem gradu, spo-menik padlim partizanom v Dražgošah, Železnike. Zvečer so imeli, kot smo že povedali, koncert n® glavnem trgu v tem starodavnem mestu, ki je ohranilo nekdanjo arhitektonsko podobo. Filatelistična razstava v Novi Gorici V okviru prireditev ob prazniku novogoriške občine bodo v sred**; 14. septembra, ob 17. uri v kongresni 'dvorani hotela Park v Novi Gorici odprli meddruštveno - mednarodno filatelistično razstavo, ki jo prirej* Filatelistično društvo v Novi Gorici, Na njej bodo prikazane različne zbirke z motiviko predsednika SFR" Josipa Broza - Tita, vse Jugoslavije« Lenina, francoske umetnosti, zadnjih olimpijskih iger, odpora evropski*1 narodov, raznili športov itd. V Snvodnjah sta se včeraj poročila prosvetna delavca ROZANA PETEJAN in MARJAN TOMŠIČ Čestita jima prosvetno društvo Sovodnje. Ob 25-letnici skupnega življenja Adrijane in Slavka Šte-karja, jima izrekajo čestitke člani sekcije VZP1 - ANP1 Števerjana. Danes praznujeta v štever-janu Adrijana in Slavko Steka r 25-letnico poroke. Ob tej priliki jima čestita prosvetno društvo «Briški grič». Izleti T/i" Na sedežu planinskega društv« ^ v teku vpisovanje za enodnevni dni/ žinski izlet z avtobusom v Planico “ dolino Tamar, ki bo 2. oktobra lete*' Na cilj se bomo odpeljali preko **“' tna, Trbiža in Rateč, vrnili P* ** bomo preko Jesenic. Prijave sP^ jemamo vsak dan med 9.30 in tU do 15. septembra ali do zasedbe vse*1 razpoložljivih mest. Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 »La signora ** fatto il pieno*. C. Villani, M. M® cine. Prepovedan mladini pod ti-tom. Barvni film. - CORSO 15.00—22.0b »California*- "j Gemma, R. Oarmastorf. Bar'l'a film. . MODERNIŠSIMO 16.00-22.00 «Pr°V‘‘ dence*. K. Bogarde, E. BurstP" Prepovedan mladini pod 14. let0 VITTORIa 15.00-22.00 »Supervixe°s’n S. Eulank, C. Napier. Prejjove*1 mladini pod 18. letom. Barvni fl1 ,j CENTRALE 15.15—22.00 »La fuga Nolan*. M. Jork, E. Agutter. Bari film. Iršič PRINCIPE 15.00-22.00 »Von Butti«*i(r ne Sturmtruppenftthrer*. ,, ^ 15.00—22.00 »Napo*1 EXCELSIOR ribella*. Nova Gorica in okolica SOČA »Nepoznani karatč*. film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA »Proti vsem zastava**1*'jj tinnt Q Jj 00, ner^ DEŽURNA'LEKARNA V TRŽIČU Danes ves darf in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ulica Fratelli Rosselli 23, tel. 72-340. vačev 20.000, Miloš Tabaj meriški barvni film in 20.00. DESKLE »Veter in lev*, barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GOR,Clf Danes ves dan in ponoči t m Gorici dežurna lekarna ProW> Travnik 34, tel. 2972. " ijgpi- Za gradnjo partizanskega sp®;* ka v štandrežu so prispevali Danica VZPI - ANPI Vrh Gustino Kusterle 50.000, Rudi £,o0<)i 10.000, Milka Lutman Mučič.2*^ Franc Cingerli 20.000, Manjo mišček 20.000, Bruno Fuja 5.000- j5 ko Nanut 60.000, Jožef Torns«-^, tisoč, Ana Brajnik Močnik iingp Mehanična delavnica Vojko h1,;, g, iz Koroške, ter mednarodna Ma pevskih zborov pod geslom pesem v prijateljstvu*. Za obe ^Prireditvi so v teku pospešene rJPrave. V ostalem so vsaj za plaj v okvirnem programu še vse ‘ste prireditve, ki imajo že trapijo, kot so Prešernova prosla-Primorska poje, revija mladin-“'ti zborov, v tokratni sezoni gotovo tudi Župančičeve pro-‘ave ob 100 letnici njegovega roj-va itd. ...^oda o napovedih v podrobno-je danes še prezgodaj govori-■ saj je amaterska ljudska prodna dejavnost mnogokrat odvis-I* od mnogih dejavnikov, ki dednost samo laiiko pospešujejo ?*, Pa tudi ovirajo. Ne bo pa od-če se vsaj bežno ozremo na "'Slavilno dejavnost Slovenske posvetne zveze na Tržaškem v j^Puli sezoni. (O dejavnosti na Riškem bo treba spregovoriti M>ej.) ..dejavnost pevskih zborov je v 'Viru Zveze še vedno bila na pr-,e>h mestu, saj je v sezoni 1976-77 pOvalo na Tržaškem kar 16 zbo-J“v. ki so imeli skupno okrog 170 /Utopov. V zadnjem času se je ^ina zborov močno pomladila. aWi se po eni strani opaža na- raščajoče zanimanje za zborovsko petje, po drugi strani pa je treba žal ponovno ugotoviti, da še vedno ni bil rešen pereč problem pomanjkanja pevovodij, saj so bili — za ilustracijo — kar trije zbori, ki bi lahko delovali, pa niso P"av zaradi pomanjkanja pevovodij. Da bi vsaj delno premostila krizo je SPZ ustanovila pred dvema letoma pevovodski tečaj, ki se je nadaljeval tudi v prejšnji sezoni, žal pa ni izpolnil pričakovanj, saj so s konkretnim delom začeli le trije mladinci. Zveza je tudi posvečala potrebno pozornost otroškim in mladinskim zborom, ki delujejo v prosvetnih društvih in na šolah. Razen tega je SPZ skrbela za razvijanje zborovske dejavnosti-tudi z organiziranjem študijskih izletov, posvetovanj itd. Nadaljevala je z zbiranjem notnega gradiva, v bližnji prihodnosti pa bo izdala Pesmarico sodobnih zamejskih skladateljev, ki jo je uredil referent za zborovsko dejavnost. Pogosti šo bili stiki z godbami na pihala, ki so bile doslej v glavnem oddaljene od dejavnosti zveze. Razgovori so tekli o tem, kako obuditi zanimanje pri mladih za to pomembno zvrst ljudskopro-svetnega življenja. Na dramskem področju so v okviru Zveze delovale štiri dramske skupine. Da bi se delo na tem j»dročju izboljšalo, je bil ustanovljen poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Zveze in člani SSG. Odbor se je že lotil izdelovanja programa za novo sezono, ki predvideva seminarje za člane amaterskih skupin, predavanja o zgodovini gledališča in njegovem razvoju, ureditev dramskega servisa itd. Folklorna dejavnost je doživela razveseljivo zanimanje pri mladih in' lahko rečemo, da je minula sezona bila nadvse uspešna tako na Tržaškem kot na Goriškem. Folklorna skupina «Stu ledi* je obogatila svoj repertoar z novimi plesi in nadaljevala z zbiranjem notnega in etnografskega gradiva. Trije njeni člani so se udeležili seminarja za voditelje v Ljubljani, kjer je posebno zapažen u-speh dosegla Nadja Kriščak, ki je opravila seminar, edina od vseh udeležencev, z odličnim uspehom. Tudi na področju modernih zvrsti prosvetnega delovanja so bili doseženi uspehi. Končno se je u-resničila želja o vključitvi foto-amaterske dejavnosti v Zvezo. Za rflzvoj fotoamaterstva je Zveza organizirala tečaj, katerega se je udeležilo 10 mladih fotoamaterjev, ki so bili vsi iz mesta. Ta skupi- na je ob koncu sezone pripravila razstavo,, ki bo odprta prav za otvoritev novih prostorov SPZ. Nasprotno so zastala prizadevanja za razvoj filmske dejavnosti, ker še ni bilo rešeno vprašanje dvoran za predvajanje filmov. Iz tega razloga tudi ni bilo mogoče izpeljati ciklusa celovečernih filmov. Filmoteka SPZ se je obogatila samo za novi film »Vrnitev*. In Se nekaj večjih prireditev, pri katerih je SPZ sodelovala bodisi direktno, bodisi s spodbudami ter tehnično in strokovno pomočjo. , — Osrednja Prešernova proslava v Kulturnem domu v Sodelovanju s Slovensko prosveto; — Zborovska revija Primorska poje v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov Primorske s sodelovanjem preko 80 zborov. Dve reviji sta bili na Tržaškem (Trst in Križ); — Otroška in mladinska revija Naša pomlad v Kulturnem domu, na kateri je sodelovalo 13 otroških in mladiaskih zborov, kot gost pa mladinski zbor osnovne šole Trnovo iz Ljubljane. — Glasbeno - folklorna prireditev »Pesem nas droži* v Kulturnem domu v Trstu s sodelovanjem mešanega zbora Matko Braj-ša, folklorne skupine Neven in mešanega zbora Lino Mariani iz Pulja; — Sodelovanje na prireditvi »Pesem nas druži* v Pulju s tremi zamejskimi skupinami; — Prva zborovska revija italijanskih in slovenskih zborov v Kulturnem domu pod geslom «Pesem nas druži*; J. k. (Nadaljevanje na o. strani) MARIBORSKO KULTURNO PISMO Repertoar Drame in Opere v novi gledališki sezoni Kljub finančnim težavam zagotovljena kvalitetna koncertna dejavnost - Razstave m srečanje slovenskih pisateljev 7 4V Moški zbor PD »Valentin Vodnik* je tudi letos nastopil na tradicionalnem zborovskem tekmovanju »Seghizzi* v Gorici XXV. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROV V AREZZU Pri mešanih zborih doseženo najvišje kvalitetno poprečje Sončne in senčne strani mladinskih zborov - Največ nagrad za zbore iz Nemčije, Madžarske, Romunije in Norveške Na letošnjem XXV. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov »Guido D’Arezzo» v Arezzu je bilo najvišje kvalitetno povprečje pri mešanih zborih bodisi v polifoniji bodisi v petju ljudskih pesmi, vendar povprečje ni doseglo tiste ravtii kakor v letih, ko so se nam predstavili tudi vrhunski zbori, kakor na primer med temi morda najdovršenejši mešani zbor iz Talina v Estoniji, ki nam je ostal najbolj v spominu; nastopil je leta 1972 in nam je s svojo stilno skladnostjo ter interpreta-cijsko dognanostjo nudil izredna doživetja. Med TčtšttVno najboljšimi letošnjimi so bili tako po glasovni zlitostij l#4or po dovolj plastičnih interpretacijah zbori: Grex vocalis iz Osla pod vodstvom Carla Hogseta, Monteverdi iz Hamburga pod vodstvom Jurgena Jiir-gensa, sindikalni zbor iz Budimpešte pod vodstvom Bele Pallosa in komorni zbor iz mesta Arada iz Romunije. ''''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiMi SISTEM ŠTIPENDIRANJA V SR SLOVENIJI Vloga študijskih štipendij pri vzgajanju novih kadrov Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji 37 tisoč štipendistov Posebni sklad za pomoč nadarjenim otrokom delavcev in kmetov v^snovna misel, ki je v Sloveniji ^ila pred leti pri usmerjanju Stihijske politike, je bila izenače- ! Možnost šolanja in študija vseh ki so pripravljeni in spo-hi' za učenje. Kasnejši samo- avni sporazumi in družbeni do-'Ori o štipendiranju so t misel Vodilo še podkrepili: vsak u- ;tnec, ki zaključi osemletko in Nnjuje pogoje za pridobitev Stihije, mu štipendija pripada. Jhbena potreba po izobraževanj' ne more ostati le na rame-U1 staršev, ki imajo razumljivo ulične dohiKlke; tako bi lahko o-?1 del učencev, ki so nadarjeni faradi materialne nezmožno-(7, vzdrževalcev, brez nadaljnje |hazbe. Seveda pa družba, ki ^ Pira šolanje materialno, zahte-tudi določene rezultate — strogo usposobljenost. Pri tem se Izvija problem strukture nevajenosti kadrov glede na de-[i^te potrebe v združenem delu. 7av tu pa lahko družba z izra-l"° Usmerjeno štipendijsko politi-iih ^biro tiste profile kadrov, ki v; rabi, oz. ki jih bo po pričako-potrebovala v dolgoročnem *6obju. Razvoj štipendiranja je prinesel sl0venSkem sistemu marsikate-hovost. V prejšnjem desetlet-hJe bilo štipendiranje v precejš-J1 bierj prepuščeno stihiji, saj so *pt štipenditorji v glavnem podale delovne organizacije, ki |^®icer zaradi deficitarnosti stro-,.Vniakov, ali pa zaradi geograf-g0?a položaja, ne bi mogle za-|3’iti prepotrebnih kadrov. Po d0u b)71 pa se je razvilo več fon-kV' iz katerih se črpajo sredstva p^^Pendije. V razdobju zadnjih J'1' let je tako viden občuten h-st, saj je bilo konec lanskega dl9 v Sloveniji 37 tisoč štipcn-V kar je še enkrat več kot v letu 1971. Štipendije se dodeljujejo učencem srednjih šol (gimnazij, poklicnih strokovnih šol), študentom višjih in visokih šol in študentom umetniških akademij. Največ štipendistov dobi sredstva kot kadrovske štipendije (nekaj več kot polovica vseh štipendistov), ki jih dodeljujejo organizacije iz gospodarstva in samoupravne interesne skupnosti iz negospodarstva. Skladne z virom finančnih sredstev je razumljivo, da n te štipendije usmerjene v tiste poklice, kjer čutijo štipenditorji vrzeli. Iz osebnih dohodkov se odvajajo sredstva v občinske sklade, ki štipendirajo vsakega tretjega štipendista. Takšna organizacija politike štipendiranja je bila potrebna zaradi «bega možganov* v večja republiška središča, kjer so ti strokovnjaki že nekje postajali problem zaradi nezaposlenosti, v odmaknjenih občinah pa bi te delavce prav krvavo potrebovali. 17 odst. vseh štipendistov je v lanskem letu dobivalo kadrovske štipendije s solidarnostnim dodatkom iz sklada združenih sredstev, obstaja pa tudi oblika takšnega podpiranja študija, ko delovna organizacija pošlje delavca, ki je pri njej zaposlen, na izpopolnjevanje in mu hkrati z dodeljenim štu dijskim dopustom tečejo tudi osebni dohodki. Takšen način nadaljnjega študija predstavlja za delovno organizacijo precejšnje breme, saj mora ob nezasedenem delovnem mestu izplačevati polne bruto osebne dohodke, zato je teh primerov le malo. Da bi spodbudili šolanje poseb no nadarjenih otrok delavcev in kmetov, je bil v Sloveniji ustanovljen še Kraigherjev sklad, delavci, ki dosegajo nadpoprečne delovne uspehe in so hkrati tudi u-strczno družbeno - politično aktiv- ni, pa imajo možnost, da se potegujejo za štipendijo iz Titovega sklada. Obstaja torej šest različnih virov za štipendiranje, ki vzdrževalcem olajšajo breme finančnih izdatkov študija, ki traja več let, oz., ki omogočajo nadaljnji študij že zaposlenih nadarjenih delavcev. V lanskem letu je tako v SR Sloveniji že 40 odstotkov vseh vpisanih učencev in študentov .sprejemalo štipendije, ki so po Višini mesečne vsote zelo različne, saj varirajo od 800 din do nad 2100 dinarjev. V najvišjem razredu je bilo nekaj nad 30 odstotkov vseh štipendistov, ki so lahko tako v precejšnjem delu pokrivali vsaj osnovne potrebe za bivanje in študiranje. Seveda pa je v povsem drugačnem položaju tisti študent, ki ima bivališče izven šolskih centrov, saj mora plačevati poleg hrane še najemnino, ki je izredno visoka. Oskrbnina v domovih za učence je v lanskem letu znašala nekaj nad tisoč din, v domovih za študente pa 1400 din. Primerjava višine štipendij in o-skrbnin pa kaže, da so bile o-snovne življenjske potrebe le redkokdaj pokrite in je zato treba dodajati še iz žepov roditeljev oz. lastnega zaslužka, kar pa po našem mnenju lahko študenta le stimulira k še bolj uspešnemu študiju. K. B. BERITE REVIJO Znatno nižje poplečje v kvaliteti je bilo pri moških zborih, ki nam v celoti vzeto niso imeli kaj zanimivejšega povedati, posebno še ne v neizraziti obvezni pesmi Terra tremuit M. Pasztija, ki ni niti. za vokal dobro postavljena. Nastopili aso trije zbori in edini, ki je zazvenel kolikor toliko ubrano, je bil zbor iz mesta Thiene, pa še temu je manjkalo nekoliko več glasovne izobrazbe. Železničarski zbor iz Soluna ni dorastel kvaliteti, ki bi mu dopuščala nastop na mednarodnem konkurzu, moški del mešanega zbora iz, Lii-becka pa- je ponovno potrdil, da zbor, ki kot tak ne deluje samo-sfaimin stelnn. temveč pripravi sporen le Tjrifoznbstno, ne more biti pevsko dovolj učinkovit niti interpretacijsko dovolj prepričevalen. Žirija seveda ni mogla podeliti prve nagrade pa tudi druga in tretja nista odgovarjali nizki kvaliteti, posebno še, če primerjamo dosežke pri mešanih in ženskih zborih. Mladinskih /borov je bilo devet. Razen zbora Kantilena iz Brna pod vodstvom Ivana Sedlač-ka, ki ga poznamo že s Celjskega mladinskega pevskega festivala, mladinskega zbora iz. Pressa-na pod vodstvom Giuseppeja Ni-colinija, ki je zbor pripeljal že do določene pevske in muzikalne kulture, in mladinskega zbora iz Freiburga, ki ga je dirigent Rajmund Hug dokaj zadbvoljivo vokalno izoblikoval, vsi ostali zbori niso na dovolj visoki ravni, ki bi tako konkurzu kakor poslušalcem lahko nudili neko določeno umetniško zadoščenje. Pri teh zborih se nam odpira niz vprašanj in pomanjkljivosti, ki pri nekaterih zadevajo zelo občutljive probleme pravilnosti pevske vzgoje ali ‘precizneje, glasovne izobrazbe mladih pevcev, posebno tistih, pri katerih se pojavlja mutacijska doba. Pri večini ni uvežbano pravilno dihanje, zastavljanje in nastavljanje glasu; posledica so odprti glasovi zlasti v večjih dinamičnih stopnjah, labilnost v intonaciji navzgor in navzdol, nejasna izgovorjava, kar povzroča zopet nehomogenost v posameznih glasovnih skupinah, glasovno ravnovesje je zato skoro nemogoče doseči, prav tako tudi ne zlitosti celotnega zbora. Nekontrolirano petje, ki se ne odvija na osnovi fizioloških zakonitosti, ne le da ne pripelje do estetskih norm, ki so potrebne za umetniško tonsko oblikovanje, temveč ima lahko tudi kvarne posledice za mlade glasove. Zaradi tega je nujno potrebno posvečati vso skrb znanju in metodam glasoVne vzgoje, ki je pogoj za interpretacijsko kulturo, za umetniško prepričljivost. Večja poglobitev v te probleme bo gotovo odkrila tudi zboru iz Freiburga, zakaj tendira v višinah in v f-ff navzgor, da pride v intonaciji na momente v občuten razkorak s klavirjem. Sicer pa je ta zbor muzikalno dokaj prepričljiv, medtem ko moramo dirigenta iz Brna opozoriti na popolnoma nestilen pristop k interpretaciji Gallusove Ascendit Deus, ki oslanjajoč se na zunanjo učinkovitost, ni mogla priti do pravega izraza. Rezničkov Atomus servus pacis je bil dobro izveden, vendar je zaradi številnejšega zbora -v Celju (v Arezzu je omejeno število pevcev) zazvenel plastičneje. Stilno skladna in pristno izoblikovana je bila Favete linguis J. Campanusa; to je bila tudi najboljša izvedba tega zbora, ki je imel pri tej pesmi pevce postavljene na odru in v ozadju avditorija med publiko. Med italijanskimi zbori moramo omeniti mešani zbor iz Darfa, ki je dosegel že relativno lep zvok, čisto petje in je tudi muzikalno precej izoblikovan, škoda, da včasih prenatančno nakazovanje sicer muzikalnega dirigenta tu pa tam skoro ruši gradnjo. Dovolj dobra sta bila tudi ženska zbora. Z ozirom ha opisano so bile razvrstitve zborov po ocenitvi žirije, ki je ocenjevala dokaj realno, relativnega značaja, to se pravi, da bi zbor za isto število letos doseženih točk v boljšem poprečju, kakor kažejo primeri v preteklosti, prejel nižjo nagrado. Nagrado so si priborili: I. v polifoniji mešani zbor iz Hamburga, ženski iz Budimpešte, mladinski Kantilena iz Brna, v ljudskih pesmih Grex vocalis iz Osla in iz gregorijanskega petja mladinski zbor iz Pressana; II. nagrado iz polifonskega petja Grex vocalis iz Osla, ženski zbor iz Darfa, moški zbor iz mesta Thiene, mladinski iz Freiburga, v narodnih pesmih mešani zbor iz Budimpešte in v gregorijanskem petju mladinski zbor iz Freiburga; III. nagrado iz polifonskega petja romunski mešani zbor iz mesta Arad, moški zbor iz Lubecka, mladinski iz Pressana, v narodni pesmi mešani iz Hamburga, v gregorijanskem petju pa Mali pevci iz New-porta iz Anglije. V soboto, po končanem tekmovanju, je Društvo prijateljev glasbe .letos prvič organiziralo v večernih urah koncerte pod vedrim nebom. Ob 21. uri so pričeli koncerti na sedmih aretinskih trgih. Tako so imeli priliko poslušati tudi tisti ljubitelji zborovskega petja, ki niso mogli priti do vstopnic za v gledališče. Drugi so lahko poslušali naslednjega dne koncert drugonagrajenih zborov, ki so nastopili v cerkvi S. Maria del-la Pieve. Zvečer pa so v gledališču Petrarca, po slovesnosti podelitve nagrad, tekmovanje zaključili s koncertom prvonagrajeni pevski zbori. Na kraju moramo zabeležiti še uvodni koncert, ki je neposredno sledil otvoritvi XXV. konkurza. Nastopila sta dva zbora iz Arezza in sicer mešani zbor »Guido Mo- naco* pod vodstvom Silvestra Val-darninija, in mešani ter moški zbor «F. Coradini* pod vodstvom Fosca Cortija. Prvi je srednje dober zbor, drugi pa že dobro znani moški zbor, ki je na tekmovanju «G. A. Seghizzi* v Gorici zaradi svoje pevske dovršenosti in muzikalno izredno prežetih interpretacij prejel prvo nagrado. Čeprav je bilo evidentno, da se ni pripravil s posebno, napeto zavzetostjo, ki smo jo čutili tako na svoječasnem tekmovanju v Arezzu, na katerem bi po našem mnenju vsekakor zaslužil boljšo oceno, in na tekmovanju v Gorici, snto vendar zaznal} globlji izvor muzikalnega oblikovanja< in1 svojstveno obarvani zborov zvok. Letos se je moškemu pridružil še ženski zbor, ki sicer po svoji enovitosti in zlitju v petju ne dosega moškega zbora, vendar nakazuje skupen nastop uspel začetek in možnosti za nadaljnji razvoj. IVAN SILIČ Nekatere mariborske kulturne ustanove so že razgrnile svoje načrte za prihajajočo sezono. Poletnemu kulturnemu mrtvilu se obeta plodovitejša jesen. Kot vsakokrat stopa na čelo kulturnih prizadevanj prvo Slovensko narodno gledališče, ki obeta že koncem septembra operno premiero in več dramskih in opernih ponovitev najuspelejših del iz prejšnje sezone. Repertoar mariborske Drame, ki je razvejan na Veliki oder, Mali oder in Mladinski oder, obsega slovenske novitete in aktualna dela jugoslovanskih avtorjev, poseže pa tudi po sodobnih svetovnih delih, domači ljudski igri in antični dramatiki, ki smo jo pogrešali že vrsto let. Na Velikem odru obetajo novo komedijo izredno plodovitega in popularnega slovenskega komediografa Toneta' Partljiča Oskubite jastreba. Igra je neke vrste travestija na Cankarjeve Hlapce in kaže zakulisne borbe v Cankarjevi predlogi nekdanjega upornega Jermana in se dokončno umiri v družinskem krogu z ženo Lojzko in materjo na Goličavi. Ljudska igra Deseti brat v modemi dramatizaciji Jurčičevega romana, ki po svoji obliki sicer ostaja »ljudska* igra, vendar v novi dramatizaciji, ki jo je oskrbel Andrej Inkret, izraža bolj ironičen odnos do folklorno obarvane ljudske povesti. Delo je bilo pred leti uspešno uprizorjeno na odru celjskega Ljudskega gledališča. 1 Komedija Visoko pritličje znanega hrvaškega dramatika Milana Grgiča, je kritična ponazoritev dirke potrošniške družbe, ki se s tegobami peha za stanovanjem. Equus angleškega pisca Petra Shafferja je sodobna drama, ki razkriva duševno in družbeno problematiko tako zahodnega kot našega sveta. Igra na svojstven način prikazuje stisko dečka, ki je oslepil šest konj. S Sofoklejevo Elektro, ki jo je posebej za mariborsko Dramo prevedel dr. Kajetan Gantar, se gledališče oddolžuje antični klasiki, zanimivi po dramski tehniki in načinu odkrivanja psiholoških vzgibov svojih junakov. Na Malem odru, ki se bo ponovno posvetil bolj eksperimentalni dejavnosti, napovedujejo mono-dramsko komedijo Fadila Hadžiča Centralo, v kateri telefonist potopi telefonskih pogovorov spoznava intrige v podjetju, dramo Zločim na Kozjem otoku Uga Betr tija, v kateri je prikazano bolestno občutljivo vzdušje osamelosti žensk in že v lanski sezoni predvidena Hochhuthova Lovčeva smrt. Na Mladinskem odru bo upri- zorjena igra Ludwiga Volkerja Saj to je za znoret, ki jo z velikim uspehom uprizarja znameniti berlinski Grips Theater. Opera bo odprla novo sezono s slovenskim glasbeno - dramatskim delom Zlatorog komponista Viktorja Parme, katerega življenje je bilo tesno povezano do njet gove smrti leta 1924 z delovanjem mariborske Opere, kjer je bil častni dirigent. Trd oreh za mariborsko Opero bo uprizoritev Bizetove Carmen, ki je zadnjikrat bila uprizorjena pred šestnajstimi leti na mariborskem odru. V nekaj predstavah bo v naslovni vlogi gostovala priznana umetnica Ruža Pospiš, ki prav s to vlogo doseza velike uspehe na svetovnih odrih. Obnovljen bo Rossinijev Seviljski buivec, ki ga bo v vlogi dan Bartola poživil prav tako svetovno znani slovenski basist Ladko Korošec, ki uvršča vlogo v svoje najuspelejše like. Ljubka komična opera Prebrisana vdova Wolf-Ferrarija, je po uspelih Štirih grobjanih in Zdrahah na trgu. že tretje njegovo delo na mariborskih opernih deskah. Baletni ansambel bo obogatil program z izredno duhovitim baletom Stvarjenje sveta ruskega komponista Andreja Petrova, ki doživlja v svetu izredne uspehe. Za koncertno dejavnost, ki jo kljub finančnim težavam že trideset let uspešno 'razvija mariborska koncertna poslovalnica, je že predviden okvirni repertoar. Vendar je načrt še v pretresu. Zato pa so priprave intenzivnejše za jesenski tradicionalni festival baročne glasbe. Otvoril ga bo, kot vselej, ansambel Collegium mu-sieum iz Maribora. Drogi večer bo recital violinista Tenka Niniča iz Zagreba, ki ga bo na čembalu spremljal mariborski pianist Janko Šetinc. Tretji večer bo komorni orkester iz Marburga an der Lahn izvedel krneert s pevskimi solisti. V spored je vključen tudi Gamerith Crnsort iz Gradca, ki izvaja baročno glasbo na originalnih starih instrumentih. Umetniški vrh letošnjega baročnega festivala bo pomenil nastop solistov slovitega 1č povezav na komandni pult in 200 tisoč različnih zvez. mmmp VELIČINA — Nova cementarna se razteza na 1200 hektarih in v dolžini 1400 metrov ob Soči. HLADILNIK — Ob takšnih razsežnostih cementa smelo več zmanjkovati. KAMNITI VRT PRIVABLJA Postojna zacveti v dežju Slabe vremenske napovedi v Postojnski jami radi slišijo, saj vedo, da se bo število obiskovalcev povečalo — Pri vstopnini nimajo naši nič več popusta POSTOJNA, septembra — Medtem ko naši gostinci ob obali v oblačnem in deževnem vremenu malce strahoma pogledujejo svoje goste, ki odhajajo v sončnejše predele dežele, pa v Postojnski jami takšne vremenske napovedi poslušajo z veseljem, saj so oblaki ali dež zanesljivo znamenje, da bo število obiskov v jami močno poskočilo. In le-to Je bilo do sredine avgusta za dobrih 20.000 obiskovalcev večje kot v enakem obdobju lani. Letos si je tako ogledalo lepote in skrivnosti te krask« Jame že več kot pol milijona domačih in tujih turistov. Vse pa kaže, da tudi le tes v Postojnski jami še ne bodo zabeležili novega absolutnega dnevnega rekorda obiskov, ki sicer sega v leto 1973. Tedaj se je namreč v avgustu v enem samem dnevu zvrstilo v jami 11.334 obiskovalcev, medtem ko so letos v enem dnevni našteli največ turistov 9. avgusta .n sicer 8938. O delu v jami smo povprašali postojnske vodnike: »Zanimivo in odgovorno je to naše delo, saj moramo včasih tudi po 400-člansko skupino varno pripeljati iz jame. Pa tudi naporno, kar se najbolj odraža na našem zdravju. Prehladi in angine ter revma so zaradi velikih temperaturnih razlik — v ja- mi je vedno 8 stopinj C, poleti pa je zunaj 25 in več stopinj — stalni spremljevalci vodnikov po jami. Bolje se obeta le našim glasilkam, ker so lani na več mest'-h v jami napeljali mikrofone. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo morali dobesedno tuliti, da so nas slišali vsi člani številnih skupin, imamo sedaj prave zlate čase,« je pripovedoval Lojze Berglez, ki že četrto leto vodi po jami nemško in angleško govoreče skupine turistov. Tem njegovim besedam je pritrdil tudi Matevž Piber, ki je bil vodnik v Postojnski jami 17 let, zadnji dve leti pa je zaradi operacije na glasilkah strojnik na jamski lokomotivi. »Na njej bom še do jeseni, nato, sedaj so glasilke že zdrave, pa bom spet vodnik.« Tudi delo na lokomotivi ni zabavno, - saj sem v največji turistični sezoni po dvanajstkrat na dan popeljal turiste na vagončkih. Po vsaki vožnji imam kar trd vrat. Pol ure, kolikor traja krožna vožnja po jami,' moram obračati glavo naprej in nazaj, ter budno paziti na potnike. Nekateri med vožnjo objestno skačejo z vagonč-kov, pa tudi pri vstopanju in izstopanju, kar seveda ne velja za vse. niso ravno vzor discipliniranosti.« je mčnil ,Matevž Piber. Nič manj’‘'jcot, £'''šievilom obiskovalcev v Postojnski ja- LETOS VEČJI OBISK KOT LANI vahno. — Pri vhodu v Postojnsko jamo je vedno ži- mi, niso zadovoljni z obiskom in nakupi tudi v bližnjih prodajalnah in samopostrežni restavraciji. »Medtem ko so lani turisti bolj ogledovali in spraševali po cenah naših izdelkov, pa letos kaj radi sežejo tudi v denarnico. Sicer pa gredo najbolje, v promet leseni spominki, med njimi kolovrati po 700 dinarjev, vaze od 150 do 350 din ter knjige o Poston.iski jami po 30 in 90 dinarjev. Pa tudi panjske končnice — ena je 135 dinarjev — ki smo jih letos prvič ponudili, so Sle za med,« je pripovedovala Alenka Česnik v prodajalni spominkov pri Postojnski jami, kjer so v turistični sezoni v enem mesecu zabeležili tudi po 800.000 dinarjev prometa. Prvi vtis v bližnji samopostrežni restavraciji je bil kaj klavrn, saj bi v sicer prostrani jedilnici"-# v -110; 'sedeži redke goste lahko prešteli na prste. »Je še prezgodaj, okoli poldneva je pa pri nas kot v mravljišču,« so pojasnile kuharice. Ob tem pa velja omeniti, da pogled na cenik v jedilnici ni nič kaj verno opravičeval imena samopostrežne restavracije. saj je na primer kranjska klobasa z gorčico 32 dinarjev, zrezki po 45 dinarjev, piščanec 35 oziroma 38, odvisno od tega ali je pečen ali ocvrt. Tako kot so cene v vseh prodajalnah in restavracijah pri Postojnski jami enalke za vse — za domače in tuje turiste, ni nobene razlike tudi pri cenah vstopnic za ogled jame, za kar je treba odšteti 60 dinarjev. Pa ni bilo vedno tako, saj si je vse do začetka letošnje turistične sezone domači turist lahko ogledal lepote tega kraš-kega bisera za okoli 13 dinarjev ceneje kot tuji obi-skovallci. Različne so le še barve vstopnic, da lahko zaradi statističnih podatkov, ločijo tuje goste od domačih. MARJANA TRILER Tudi ladje s 170.000 tonami V Bakru so postavili tretji izkrcevalni »stolp« za razsuti tovor BAKAR, 6. sept. (Tanjug) — Naprave reškega pristanišča v Bakru lahko od danes naprej izkrcajo 3000 ton razsutega tovora na uro namesto 1440 kot doslej. Delovni ljudje reške luke so s tem, da so izročili namenu tretji izkrcevalni »stolp«, ki po zmogljivosti presega oba dosedanja, proslavili 30-letnico dela in 27-letnico samoupravljanja v svoji organizaciji. Luka za razsute tovore v Bakru bo po zgrjditv' novega izkrcevalnega stolpa in 144 metrov nove operativne obale lahko sprejemala tudi ladje z nosilnostjo do 170.000 ton. Doslej so lahko izkrcavali samo ladje do 150.000 ton nosilnosti. POJUTRIŠNJI POTEP PO MESTU Ljubljana bo spet bela Rdeča cona: Magistrat—Tromostovje—Čopova—Cankarjeva—Tivoli — Ducat nacionalnih gostinskih lokalov — Brez nesnage — Željam ni videti konca LJUBLJANA, septembra 2000 — Odkar je po zadnjih spremembah prometnega režimu središče mesta v osi Magistrat—Tromostovje—čopova—Cankarjeva—Tivoli postala strogo zaščitena rdeča cona, odprta samo za sprehajalce, je dobra stara ljubljanska promenada spet oživela nad vsemi pričakovanji. Včeraj so v Čopovi ulici Izpraznili še zadnje prostore dveh trgovskih lokalov, v katere in pred katere se bo vseiila kitajska restavracija kot dvanajsti gostinski lokal v najstrožjem zaščitenem mestnem središču. KAKŠEN BO TERAN? Sonca, sonca si želimo Žlahtni teran, ki ga imajo že od nekdaj za zdravilnega, raste le na 350 hektarih — Letni pridelek 150 do 200 vagonov vina — Na GR je dobil tri priznanja Avtomobilske svečke za Avstralijo Tovarna v Tešnju jih bo 9 milijonov izvozila na peti kontinent TESANJ, 6. sept. (Tanjug) — Tovarna avtomobilskih svečk v Tešnju, ki posluje v sestavi sarajevskega Energo-investa, je zadnje mesece začela- izdelovati 24 novih tipov avtomobilskih svečk ter tako storila nov korak k DOljši in kvalitetnejši preskrbi na domačem trgu. Zdaj proizvajajo že 56 raznih vrst svečk za motorje, agregate in druge stroje. V začetku letošnjega leta so tešanjski proizvajalci svečk sklenili sporazum, po katerem bodo Avstraliji v naslednjih treh letih dobavili 9 milijonov svečk. Pričakujejo, da bodo kmalu povečali izbiro tako da bodo proizvajali 70 tipov svečk za široko porabo. Nedvomno levjo, zaslugo za to, da smo reko zadušljive avtomobilske pločevine dokončno prepodili iz centra mesta ter ga vrnili pešcem, imata, kot je vsem znano, interesna skupnost za revitalizacijo (oživljanje) starega mestnega jedra in stalna dežurna antionesnaževalna služba krajevne skupnosti Center, ki sta z razmeroma malo denarja 'in veliko dobre volje v zadnjih, letih storili, kar se je zdelo nemogoče. Tako nekako pa morda še skorajda zaftesljfvo že jutri in pojutrišnjem {joi^ča.li, (kako je na obeti štršneT vzdolž podaljšane promenade, če se sprehodimo nazaj v smeri proti Gradu, takorekoč čez noč vzniknil gostinski lokal ob gostišču, in sicer od prijetne domače krčme pod streho ln na cesti pod sončniki do vrste jugoslovanskih nacionalnih gostiln z izbranimi specialitetami in pijačami. Poklicni nezadovoljneži in stalni kritiki se sicer pritožujejo, da nismo v zadostni meri poskrbeli za mednarodno kulinarično in vino-pivsko ponudbo, ker so v tem predelu mesta odprte samo tri mednarodne restavracije: italijanska, francoska in španska ... Bržčas to niti ni tako tragično, saj se nam pravkar obeta odlična kitajska kuhinja na začetku Čopove, kot smo uvodoma že zapisali, za njo pa se bodo v najstarejši in pravkar dokončno obnovljeni predel najstarejše pločevini«, nikakor ne bi smeli pozabiti na Trubarjevo ulico in nabrežje Ljubljanice, ki tudi naravnost kličeta po obnovi, skratka revitalizaciji. Zanimivo ob vseh teh naravnost. revolucionarnih spremembah, ki jih je naša Ljubljana doživela v zadnjih letih, potem ko smo dobili štiri-kraki podhod pod Titovo cesto v kvadratu Pošta — Nama — Emona — Slon, je dejstvo, da posebno mestni avtobusi skozi središče ne Ljubljane pod Gradom naselile tudi; druge. Zdaj ko smo uresničili dolgoletne željen, Ljubljančanov ter dobršen del mesta ponovno oživili oziroma osvobodili pešce pred ljudmi v »drveči dirkajo več kot nekdaj, saj semaforja že zdavnaj ni več. Svoj nov življenjski prostor pod zemljo je predvsem dobila Nama, ki tod ob potovalnem uradu domiselno prodaja samo najnujnejše in najbolj iskane dnevne proizvode za turistično in široko potrošnjo. Hotel Slon si je v svojem delu podzemlja priboril najnujnejše parkirne prostore za poslovne goste, ki so mu spričo te pomanjkljivosti pred leti že skoraj obrnili hrbet... Posebej se je znašla tudi banka, ki je v tem široko razvejanem podhodu uvedla neprekinjeno dežurno menjalno službo (tudi ob nedeljah čez vso noč) za devize in vsakovrstne čeke na avtomatski način. Cek in izkaznico z zaželeno vsoto samo potisnete v avdio-terminal in avto- K•** r*. pj. lii SEŽANA, sept. — Kamen je hotel gospodariti Krasu, toda prišel je človek s svojo močjo in voljo in ga obvladal. Kraševec je s trdo roko zavladal skopi zemlji in ukrotil njeno mačehovsko naravo. Tako je vzklila trta — teranovka, ki vsako leto bogato obrodi in poplača vso kmetovo ljubezen ln njegove napore s kot karmin rdečim vinom. Trto sorto refošk, katero poznajo ln gojijo tudi v drugih vinorodnih predelih Slovenije, na Krasu imenujejo teranovka. Pusta kraška zemlja, rdeča zaradi netopljivih apnenčastih kamenin, in svojevrstna klima tod spodbujata pridelovanje kraškega terana. Teran je eno najdražjih jugoslovanskih vin, njegove odlike: ostrino, polnost, cvetico (vonj vina) in aromo gre pripisati mlečni in ogljikovi kislini, ter nizki stopnji alkohola (9 do 10 odstotkov). Čeprav trta raste v zavetju vsake vrtače raste teranovka le na 350 hektarih, na katerih pridelajo približno 150 do 200 vagonov vina. Vino nalijejo v steklenice v kleteh sežanskega trgovskega podjetja Kras, pošiljajo pa ga predvsem na slovensko tržišče. O letošnji letini smo povprašali enologa Marjana Vodopivca, vodjo sežanske kleti, ki edina od kraških kmetov odkupuje grozdje in vino. »Ko- likor kmetov, toliko vrst terana,« je pripovedoval inž. Vodopivec. Kakšna bo letošnja letina? Mislim, da bomo imeli letos dobro bero, grozdja je veliko, njegova kvaliteta pa je odvisna izključno od sonca v mesecu septembru.« Spomladanski mraz ni prizadel kraške trte. Ta požene nekoliko kasneje, listom v popju pa pozeba ni mogla do živega. Hudo pa je bilo pred tremi tedni, ko se je na Kras usula huda toča. V vaseh Gorjansko, Klanec in Brje pri Komnu je opustoši-la pridelek grozdja, povrt-nin in poznega žita. Toča, kakršne ljudje ne pomnijo petdeset let, je ranila trtin les, kar pomeni, da bo tudi naslednja trgatev pičla. Na srečo pa je ledena ujma obšla najbolj vinorodna področja. Trti zaradi poletne moče grozita še dve nevarnosti. Grozdne jagode zaradi obilice vode pokajo in več možnosti je, da jih okuži gni- loba. Bati se je tudi poseb nega obolenja, značilnega za trto teranovko, sušenja pec-. ljevlne, zavoljo katerega se del grozdnega peclja osuši in na videz povsem zdrav grozd odpade. Obolenje se pojavlja predvsem v deževnih in vlažnih obdobjih. Se bolj kot strokovnjaki si sonca želijo kmetje — vinogradniki, saj je nekaterjm edini vir dohodka. Sežanska klet odkupuje kilogram grozdja od 10 do 13 dinarjev, vino pa od 18 do 20 dinarjev za liter. Zaslužek je lahko dobra spodbuda za vse tiste, ki se ukvarjajo s trto. Družina Gomizeij iz Dutovelj se preživlja izključno s svojimi 3000 sadikami tera-novke, iz katere dobijo okoli 120 hektolitrov vina. Gospo dar Albin je povedal, da bo letos trgatev okoli 10. oktobra. Toča je njegov vinograd, na srečo le oplazila, toda tudi on se boji dežja in vlage v septembru. Albinova mati je potarnala, da bo letošnja trgatev še tež- ja in daljša od prejšnjih. Navadno trgajo grozdje nekaj več kot štirinajst dni. Že v vinogradu je treba ločiti zdravo grozdje od poškodovanega. Najbolj zamudno delo pa je ločevanje jagod od pecljev. »Sonca, sonca, se nam hoče,« je zmajala z glavo tudi Gomizeljeva nona, medtem, ko sva se umaknili v hlad gostih latnikov. Bil je vroč dan, zrak je bil nasičen s soparo in do večera bo prav gotovo zopet deževalo. Teran je vino, ki ga je hvalil že rimski pisatelj Plinij in še danes ga priporočajo bolehnim in slabotnim, predvsem kot zdravilo za težave s prebavili in s slabim tekom. Priznati je treba, da teran s svojo aromo in izrazito vijoličasto rdečo barvo vzbuja dobro voljo in optimizem. Na letošnjem mednarodnem vinogradniško-vinarskem sejmu v Ljubljani je sežanska klet sodelovala s tremi vzorci terana. Ti so predstavljali tri različne načine končne predelave vina. Strokovnjaki so nagradili vse trd vzorce z velikim zlatim in dvema srebrnima odličjema. KATJA ROS Jr ■ 5 , ; I ■; fjf n m §&, j * m ■* % - * ■ - MZ ,* ** S* jf 4% : ' « x . H t MM'p. 1M 1 ?,i1 * ifli* GOMIZLJEVA MAMA: »S trto je dela kot z majhnim otrokom«. Foto: Katja Roš Berite PRIMORSKI DNEVNIK .mat vam pri priči našteje denar na roko ... Nobene vrste! Človek ne bi- verjel, če ne bi sproti spremljal razvoja revitalizacije mestnega jedra ne zgolj, kar zadeva najnovejšo prometno ureditev in obnovo starih zgradb, temveč tudi neverjetno lahko spremembo namembnosti trgovskih, poslovnih in drugih lokalov. Vseh vrst trgovci, obrtniki in pisarne so se iz oživljene osi Grad — Čopova — Cankarjeva takorekoč čez noč pogovorili z gostinci in se jim rade volje umaknili na nove.lokacije. Tako imenova; ni avtomobilsk' nakupa v središču Ljubljane So že zdavnaj postali nemogoči, nepraktični in nasploh zastareli. Odkar imamo veleblagovnice, v katerih na samopostrežen in delno klasičen način dobite vse od zobotrebca do najnovejšega zastavinega avtomobila 101 de luxe, z modro zvezdico — in to pri priči — saj je banka zraven salona avtomobilov — v Škofljici, na Jeprci, pri Trzinu, in na Brezovici, tudi poslednji trgovci in trgovčiči, razen 'seveda posebej specializiranih obrtnikov, zlahka zapuščajo mestno središče. Vse to nam je prinesla mestna obvoznica in avtomobilske vpadnice nanjo. Še zmeraj pa nam ostaja na srcu problem, ki ga bomo v najfoližji prihodnosti vsekakor morali (raz) rešiti, to pa je čistoča, ki naj bi našemu mestu vrnila sloves bele Ljubljane, pa ne samo pozimi. Antionesnaževalna služba na mestni komunalni ravni se je pravkar odločila za nakup javnih vodnih pepelnikov, ki naj bi jih namestili vzdolž celotne rdeče cone. V pripravi je tudi mestni odlok, po katerem bo vsak občan dolžan pri priči odšteti mestnemu redarju 100 din, če bo pomotoma odvrgel papirček ali cigaretni ogorek na tla. Odlok o ostrem kaznovanju voznikov dostavnih tovornjakov. in osebnih avtomobilov, ki v petih senkudah potem ko so ustavili, ne ugasnejo motorja (500 din), je za pol zmanjšal nekdanjo skoraj neznosno zadušljivost zraka v mestu. To je nedvomno rezultat zgodovinske vrednosti za počutje gostov in zdravje naših občanov. široko zasnovan načrt- razvoja javnih sanitarij na fotocelice je tik pred javno razpravo, zato ni več daleč čas, ko bojno z dnevnega reda odpravili tudi to pereče ln še nezadovoljivo rešeno vprašanje našega mesta. Tako in še kako drugače bomo prav gotovo pisali že jutri in pojutrišnjem, ko bomo vse skrbneje gojili svojo zeleno vejo. NIKO LAPAJNE 'llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ............umi..... Širša Emona Mestni muzej raziskuje in odkopava na prostoru novega kulturnega centra Arheologi Mestnega muzeja so pod vodstvom višje kusto- dinje dr. Ljudmile Plesničar1] trudijo sestaviti delce, ki jih in ob pomoči študentov arheologije končali prvo fazo izkopavanj na delu Trga revolucije, kjer bo nekoč stal kulturni center Irana Cankarja. Na območju med Ljubljansko banko, Iskro in Erjavčevo cesto do hišne številke 20 so razkopali okrog 2300 kvadratnih metrov zemljišča, in kot so že prej predvidevali, na tem kraju odkrili severozahodni predel rimske Emone. Med izkopavanji so prišle na dan tri rimske stanovanjske zgradi', ki’so bile grajene v različnih obdobjih — od 1. do 5. stoletja našega štetja. Ob stavbah sta se pokazali dve mestni cesti v smereh sever — jug in vzhod — zahod, ki se iztekata v stranska mestna vrata, široki po 12 metrov. Pod cesto, ki poteka z zahoda na vzhod, so odkopali v celoti ohranjeno kloako, visoko 2 metra in široko približno 1,20 metra, pa tudi kanalizacijo, ki pelje iz stavb v kloako. V stanovanjskih zgradbah so našli obilico drobnih predmetov, ki no razen nekaj oljenk vsi ohranjeni le fragmentarno. Zdaj se arheologi imajo vsakega posebej popisanega in ki bodo sestavljeni pričali o tedanjem življenju. Izkopanih je nekaj sto predmetov, od okrasne ter pečatne keramike, steklenih predmetov, novcev do oseb nega okrasnega drobiža: sponk, fiibul, igel jn prstanov, s katerimi so se v rimskih časih Ušpale Emonke. Najbolj reprezentančna izmed najdenih predmetov je bronasta posoda z 'ohranjenimi reliefi rimskih vojščakov ter motivi divjih zveri. Dokler posoda ne bo v celoti restavrirana, arheologi Mestnega, muzeja ne morejo dokončno reči, iz katerega obdobja izhaja, po helenističnih elementih 'motivov in slogu reliefov pa sklepajo, da je bila vlita nekako v 4. stoletju. Drugo fazo izkopavanj bodo arheologi nadaljevali na Trgu revolucije verjetno že prihodnji teden. Predvidevajo, da bodo odkopali še del emonskega obzidja s sistemom nasipov in obrambnih jarkov, kar nam bo razkrilo, kako so se Emonci. nekdaj branili. BARBARA GUČEK PRIMORSKI DNEVNIK- IZBOR IZ DELA septembra 1977 SPREHOD PO ADIS ABEBI 0 miših in mački V prestolnici dežele, ki je v vojni in v revoluciji — Ostre jedi, značaj in poteze — Radi imajo tudi ostre besede OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA ADfS ARKRA, septembra — Taksisti, ki Jih prenekateri posebni dopisnik iz prenekaterega mesta predstavi kot pristne pričevalce življenjskega in posebej še političnega utripa, so tu molčeči. Ali govore amharsko, kar je za tujca enako nerazločnemu žuborenju planinske reke. Toda vozijo redno in dobro — in vsaj tisti, združeni v zadrugi — niso dragi, če seveda vnaprej veš približno ceno za približno razdaljo. V stare fiate 1100 naphajo po štiri potnike, ti štirikolesni nabiralniki in odiagalniki. Študentje, resnični ali navidezni, so drugačni. Vsaj (tisti, ki te dočakajo pred hotelom ali v bližnji ulici. Vsi so začeli z vljudnim: »Saj vas ne moti, če vam malo delam družbo.« In: »Veste, zdaj univerza ns dela, počitnice so.« Ker sem bil na univerzi, bi rekel, da dela Vsaj 'kolikor toliko, da se študentje zbirajo pred tehnično fakulteto, da je KennedyjeVa knjižnica kar zasedena. A naj mu bo, naj jim bo vsem tistim, ki pred hoteli to trdijo. Naposled sem našel sprem-Ijevalca — ali on mene — ki je bil malo manj vsiljiv od drugih. Pnecej vseeno je, *li mu je bilo ime Habte ali Ato ali kar Haile. Kaže, da je študiral ali študira literaturo ali narodopisje. Zakaj rad je segal po etiopskih rekih. Ljudska modrost Greva po cesti, vzdolž osempasovne avenije proti glavni pošti, ura je ena, zadetek opoldanskega odmora, Neuničljivi evkalipt minah, dolinah, klancih in puščavah te dežele. Tako se iz njegovih pripovedi in pismenih virov izlušči dežela, ki premore natanko petin dvajset gora, višjih od 4000 metrov, pri čemer drži zastavo Ras Dašen s 4550 metri. Potlej je "vsaj 33 vrhov višjih od Triglava, pri čemer zadnji na seznamu, Zikwala, meri 2989 metrov — drugih nižjih pa statistični letopis sploh ne jemlje ?a mar. Hja, sem rekel, seveda so gore visoke, ker pač vsa Eti opija leži tako visoko nad morjem. No ja, so me zavrnili, to ni docela res. 2e zato, ker del Etiopije leži tudi pod morjem — zname nita Danakilska depresija. Gora nisem videl, zato tudi ne znamenitih gorskih, v skalo vsekanih cerkva, do ka terih prideš po navadi po strmi steni po vrvi, Danakil ske depresije tudi ne: časi pač niso posebno primerni za turizem. iz pisarn se vsipajo zala dekleta, kot po navadi v Etiopiji jih je več čednih kot ne, Habte prestreže mojo pripombo o lepem ženstvu in dč: »Kdor sadi trto ob cesti, in oni, ki vzame lepo dekle za ženo, enako nasankata « Mudi se mi, mu ročem, ker mi je za ta dan njegove družbe dovolj. Nasmehne se: »Moža zložne hoje trnje le narahlo bode.« Povabim ga na coca colo/ zakaj pred šesto zvečer piva ne točijo. Sprejme, kajti: - v »Ponos ni nadomestek za večerjo.« Nekoč načne žgočo temo, Priljubljeno temo vsaj večino Etiopcev. Kako so jih skozi stoletja in tisočletja želeli podvreči, jih spraviti na kolena. Namigne na sedanje boje na etiopskem ozemlju in pomežikne, rekoč: »Smrti željna miš gre mački ovohavat smrček.« Kadar si v prestolnici de-*ele, ki je i v vojni I v revoluciji, kjer so vojaki z brzostrelkami in stražarji s puškami (ponoči z nasajenimi bajoneti) vsakdanji prizor, kjer pomembnejše tovornjake spremlja džip s strojnico, dobe na videz vsakdan ie izjave dodaten pomen. Reci bio tista v zlatarni. Celo zlato včasih Zgubi ceno Zlata premore Etiopija kar Precej. In zlatarn tudi. Vsaj ' stari trgovski ulici,, pri Sritish Councilu, kot pravijo domačini. S spremljevalcem, ki je v deželi že precej časa, stopiva v prodajal-»o. Po koliko je gram? Po 17 bir (osem dolarjev), od Ruvori prodajalec. Saj je bilo že po osemnajst, se zabodi znanec. »Gospod«, reče Prodajalec v angleščini z na-Klasom, ki je bržkone armen-*ki, »dandanašnji se zgodi, ba to in, ono zgubi ceno. Celo zlato; včasih.« Vrnem se v hotel. Vratar kakega domačina, ki pride, °tipa. Zanimajo ga kovinski Predmeti, ki streljajo, poka-J°. Evropejci in nekaj duca l°v Kitajcev vstopamo brez Postanka, odročenja, otipa-vanja. Vsaj v hotelih. Pred Klavno pošto ni razločkov: Vsi se odročimo. Tako je kaj-Pak tudi na letališču, ki ga dltro in temeljito prenavlja-1°- Tako je ob vhodih v ncv. katere urade, ne pa recimo v banki. % četrtkih je v hotelski ''estavraciji samopostrežba. r°rej strežejo tudi Injero, Palačinkam podoben kruh, ki Ša vzameš v roko in z njim *aJemaš vot, nazarensko zamujeno omako. Etiopci, je Pomodroval eden od Jugoslovanov na delu v tej deželi, jlem ko smo pili etiopsko (bio vino, imajo radi ostre l»dl, oster značaj imajo, ost-,poteze. Radi imajo ostre psede, ki izpričujejo dosto-,abstvo, častivrednost, ponos. *h srd. Pač pa me je dr. Hamrla popeljal po dolgem in počez po Adis Abebi. Ce bi Jiodil peš, bi se — nevajen višin — kmalu upehal. Mesto je namreč takole kakih 2400 metrov nad morjem. Adis Abe-ba velja z okoli 1,2 milijona prebivalcev za največje afriško mesto — južno od Kaira in severno od Johannesburga. In — kar je teže merljivo, a v tem primeru domala na dlani: za eno najlepših. Cesar Menelik je ob prelomu stoletja ne le prestavil prestolnico na to gorato 'območje s toplimi vrelci in napravil Adis Abebo, marveč je mimo drugih novotarij iz Avstralije uvozil evkalipt. To hitro rastoče drevo daje milijonskemu mestu zelenilo, senco, kurjavo. Neuničljivo je. Ko smo se povzpeli na pogorje Entoto, ki s severa ob- Na Entotu je bil tisti sobotni poldan kaj živahen. Usmerjen v dolino. Zenske so tovorile na ramenih široke, trdno povezane butare evkaliptovih vej. Osli so prav tako tovorili kurjavo. 2e res, noči so v teh dneh sveže, toda kurjava je bila potrebna za veliki pir, ki so ga prtpravljaH v mestu. Na stotine ovac se je gnetlo ob hišah iz zbite prsti, nared za zakol v slavo kdo ve kate rega praznika. Črede ovac, pastirji s sce fedranimi klobuki na glavah v bela ogrinjala oblečene žene, polpražnje oblečeni Adi-šani — vse to je dajalo me. stu brezskrben, zadržano ve sel videz. Prav tak vtis je zbudil tudi obisk na Markatu vele-tržnici v dobesednem srni slu: zakaj to je pravo pravcato mestece, v katerem se v ozkih ulicah in uličicah prerivajo kupci in, zijala, prodajale pa nudijo vse — od prgišča oglja, da si ogreje4 premrie prste, do slonovine in kož divjačine — vmes pa na tisoče bal blaga, na tisoče obuval In pokrival za vsako glavo, za vsako vero. še go in navado tega dela Afri ke. ( Mirna nedelja Tudi nas''edijji dan, nedela, Je bil miren. »Hrošč« |e po bi ral kilometre proti lugu proti Debre Z el tu, Oljski gori po naše. Terasa hotela Ras Ig bila polna gostov, postrežba je bila hitra raz ograjo se ie ponuial pogled na vulkansko jezero. V navalu domotožja me je malce st>o-mlnja'0 na Bohinjsko Spodaj, na obrežiu ie kamntra ib angleška družina, ka-li pršedša s tovornjakom, prirejenim za safari)3ke pohode zraven nje so razoeli platneno streho Italijani. Ni bilo prazno. 'Ni bilo polno. Race so se mirno sprevaiale po jezerski gladini, oetrokljuni ptič Je postal v zraku, se ---V o UV.V.U V«- JJUIT ,|C pust,Ul V Z-rHKU, SC roblja in varuje Adis, se je nato strmoglav spustil v vo- lt ak ih 300 metrov pod nami razgrnilo mesto, razsodno poseljeno po hribih in dolinah, prepreženo s širokimi avenijami, posejano v središču z belimi palačami. ' do po p’en in sekundo zatem že vzletel. Bila je mirna nedelja. Prav nič ni Spominjalo na burne vojskine čase. JOŽE ŠIRCELJ Ravnotežje stopnjevanja ali razoroževanje? Branje poročil, kot je najnovejše »Vojaško ravnotežje 1977—1978« mednarodnega instituta za strateške študije v Londonu, zbuja v človeku — po vrsti — potrtost, obup in jezo. Jezo na človekovo neumnostjo. Jezo nad izgubljenimi milijardami. In jezo nad čedalje hujšim suženjstvom, na katerega se človeštvo z vsakim dnem obsoja, ko si kupuje varnost — ali misli,, da si kupuje varnost — s tem, da se čedalje hitreje in besneje oboro-žuje. To še najbolj spominja na narkomanijo. Dendar za mamilo (orožje) ima prednost pred vsemi drugimi izdatki. Z vsakim dnem postajajo doze večje, narkoman čedalje bolj negotov in izdatki vedno višji. Iz poročila uglednega londonskega instituta, ki uporablja jezik hladnih in treznih podatkov in mednje ne meša ne ogorčenja ne obupa — zakaj številke govorijo same ob sebi — je na primer razvidno, da super sili ne samo da ne zavirata oboroževanja, temveč na vse krip-lje hitita razvijati najsodobnejša orožja za osemdeseta leta tega stoletja in za poznejši čas. Iz poročila jg tudi razvidno, da so se neznansko povečali izdatki za oboroževanje v tistih delih, sveta, kjer vlada napetost že dlje časa ali je zvaladala pred kratkim. »Izrael je lani povečal število svojih oklepnih brigad od 15 na 20, kar je za deset več kot pred dvema letoma .. Izrael troši nad 35 odstotkov svojega nacionalnega dohodka za oboroževanje, Egipt kakih 37 odstotkov ...« To so fantastične in skoraj neverjetne številke. O podobni eskalaciji oboroževanja poroča inštitut z roga Afrike, na območju Somalije in Etiopije. In ne samo od tam. Zdaj’ je že zanesljivo, da ZDA in SZ do 3. oktobra, ko poteče veljavnost sporazuma o omejevanju jedrskega oboroževanja SALT I, ne bodo nič podpisale. Celo srečanje med Gromikom in Vanceom, ki bi moralo biti sredi septembra na Dunaju, so preložili najmanj za štirinajst dni. Takrat se bosta Gromiko in Vanče lahko sestala v New Yorku na sedežu OZN. Nekateri ameriški komentatorji so prišli na dan z mislijo, da je bolj počakati malo, kot na hitrico skleniti slab sporazum. O kaki hitrici govoriti, je resnično hi perbola ali »pesniško« pretiravanje. Za kaj tri leta bodo kmalu minila od se Stanka med Breznievem in Fordom v Via divostoku in SALT II Je še prav tako daleč. kot je bil pred . tremi leti, če ni še dlje. Dejstvo je, da so se v zadnjih treh letih možnosti za plodne pogovore ali pogajanja med super silama doka) zmanjšale. Nekateri komentatorji se tolažijo z mislijo, da še ni »dosežena nepovratna točka« v odnosih med Washingtonom in Moskvo. To je tolažba, ki izvira iz obupa. Ali je za to poslabšanje odnosov kriv predsednik Carter, kot trdijo na nasprotni strani, je vsekakor pomembno vprašanje. Vendar ni pravo vprašanje. Pravo vprašanje bi se moralo glasiti: česa se super sili tako bojita, da ne moreta ali nočeta spet navezati pomenljivih pogovorov o omejevanju jedrskega oboroževanja? Ali Je res, da Je Carterjevo glasno opozarjanje na človekove pravice tako razhudilo sovjetske voditelje, da se nočejo pogovarjati o jedrskih bombah? Ali Carter resno misli, ko napoveduje nadaljevanje oboroževalne tekme ( z vsemi izrazi obžalovanja), če se »Rusi ne bo do spametovali?« Morda se v nobeni človeški dejavnosti 'ne spušča toliko umetnega dima in uporablja toliko fraz za »javno porabo«, kot v propagandi, ki poskuša opravičiti nebrzdano oboroževalno tekmo. Ce človek posluša ali bere nekatera zahodna poročila, postane prepričan, da lahko sile varšavskega sporazuma v dven dneh že »pojijo konje na Loiri« Z druge strani pa vreščeči glasovi o obrambi socialističnega tabora in o nevarnostih, ki mu grozijo, po decibelih vsekakor dosegajo zavijanje alarmnih siren na Zahodu. Človekove pravice nimajo nobene zveze z realnostjo silne oboroževalne tekme. »Vojaško-industrijski kompleks« — izraz, ki ga je skoval predsednik EisenhoVer, ko je dokaj pretresen zapuščal po osmih letih Belo hišo — imajo tako v ZDA, ko* ga imajo v ZSSR in še kje drugje. Ta kompleks je nenasiten. Nikoli mu ni dovolj denarja. Poleg tega ima izredno močne vzvode oblasti, sai preživlja dobesedno na milijone ljudi. Oboroževalna industrija ie velika industrija z velikimi interesi. Kako veliki so ti interesi, iavnost pogosto ne ve. Vendar te treba javnost nekako prepričati, da je treba stopnjevati oboroževanje, ker je baje nasprotna stran že tako napredovala, da grozi »naši« strani poraz z morebitnimi vojnami. Ton in argumenti za zvišanje obrambnih izdatkov predstavnikov Pentagona ali ton in argumenti sovjetskih generalov v listu »Krasnaja zvezda« so si zelo podobni,* istovetne pa so zahteve: še več denarja za varnost. Kennedy Je malo pred smrtjo priznal, da so ga predstavniki Pentagona »potegnili«, ko je postal predsednik. Govorili so mu, da ZDA hudo zaostaja za »Rusi« in da se je ravnotežje odločno obrnilo na sovjetsko, stran. Pa ni bilo res — je dejal Kčnnedy. Isto je doživel Johnson. Tudi on je priznal, da so ga potegnili. In Nixonu se Je zgodilo nekaj podobnega. In kaj se dogaja s Carterjem? To- niso lahke odločitve. Zelena luč za nadaljevanje oboroževalne dirke pomeni, da se bo spustila v dirko tudt nasprotna ' stran. Nov oboroževalni zagon za deset do petnajst let. Letošnje poročilo londonskega Instituta za strateške študije prihaja do izredno pomembnega sklepa, ki ga ni še nikoli tako jasno formuliralo: skoraj nemogoče je podreti ravnotežje med oboroženimi silami ZDA in ZSSR kakor tudi med enotami varšavskega sporazuma in severnoatlantskega pakta. Ena stran je boljša na enem področju, druga na drugem. To tudi pomeni, da ena stran ne more dolgo imeti prednost pred drugo, kar Je sicer srečna okoliščina. Vsiljuje se primerjava z rokoborcema, katerih sile so Izenačene. Nabrekle mišice, (stopajoče žile, stopala zabita v tla: negibnost, ki je posledica dveh izenačujočih se sil. Skratka, ravnotežje. Toda ali je tško ravnotežje v dinamiki dogajanja, v tisočerih silnicah znantsvenega in družbenega valovanja in napredka, nepričakovanih zapletov in knz — Odrešilno ravnotežje? Odrešilno ravnotežje je lahko samo ravnotežje- postopnega razoroževanja, ne pa postopnega silovitega oboroževanja. Kdo bo presekal ta gordijski vozel? BOŽIDAR PAHOR Zairske reforme Mobutu odstavil mnoge vojaške in politične voditelje — Večji poudarek razvoju podeželja — Državni dolg večji OD NAŠEGA NAIROBIJSKEGA DOPISNIKA NAIROBi, 7. sept. — Zaire po mnogih letih doživlja predvolilne) kampanjo ali se vsaj pripravlja na volitve. Kandidate za troje vrst teles - politični biro, zakonodajne in mestne svete — so predložili avgusta. Volitve bodo oktobra. Njim pa bo sledil drugi kongres vladajoče stranke MPR (ljudskega revolucionarnega gibanja), ki se bo začel 24. novembra. Prvotno ga je predsednik Mobutu sklical za letošnji maj, toda spopadi in homatijc v pokrajini Shaba so povzročili preložitev datuma. Po množičnih čistkah v vojski in drugod, aretacijah in degradacijah, ki so dosegle vrh 'avgusta z odstavitvijo in aretacijo drugega moža Zaira, podpredsednika in zu nanjega ministra Nguze Karl-I-Bonda, 'obtoženega veleizdajstva v prid katanških upornikov v Shabi, skuša zdaj predsednik Mobutu iz vesti vrsto političnih, gospodarskih, vojaških in upravnih reform. Od tod tudi bližnje volitve kot uvod v strankin kongres, na katerem ga bodo potrdili za predsednika za nadaljnjih sedem let. Člane politbiroja je doslej postavljal i in včasih tudi odstavljal) Mobutu sam. Zdaj, pravi, je potrebno ljudstvu omogočiti, »da pove svoje mnenje z vso svobodo in legitimnostjo.« Se več: »Ljudje morajo imeti možnost kritizirati in kaznovati kadre MPR, če tl ne delajo njim v prid.« Tako bodo zdaj v vsaki od devetih zairskih pokrajin in v glavnem mestu Kinshasi izvolili po dva člana politbiroja, ducat članov politbiroja pa bo imenoval Mobutu. Po več ko desetletju bodo oktobra Zairci tndi imeli možnost voliti člane zakonodajnega sveta, enodomne skupščine. Volitve bodo neposredne, število kandidatov ni omejeno, odobrili pa so Jih pristojni funkcionarji MPR. Volili bodo tudi na lokalni ravni. Vendar samo po mestih. Na podeželju bo odbornike imenoval izvršni svet, zairska vlada, ki je bila nedavno prenovljena in je dobila — prvič po prihodu Mo-butuja na krmilo — tudi ministrskega predsednika, Mpingo Kasendo. Na čelu. skupščin bodo petčlanski odbori: predsednik, dva podpredsednika in dva tajnika. Predsednike bo Ime noval Mobutu. w" Kaže, da želijo z volitvami vsaj nekoliko odviti ventil nezadovoljstva, ki je bilo posredno in v pokrajini .Shaba neposredno vzvod prvih dramatičnih uspehov katanških upornikov po njihovem nastopu 8. marca letos, ko 40.000 mož zairske vojske ni bilo kos kakim 5.000 upornikom vse dotlej, dokler niso priskočile na pomoč maroške čete in drugi. Zdaj je Mobutu ne samo napravil krepko čistko v vojski, ne samo dobil v pomoč štiri francoske generale in več visokih maroških častnikov, kot trdi revija »Africa«, marveč Je z eno potezo še povečal svoje nadzorstvo nad vojsko, obenem pa jo decentraliziral, Ustanovili so namreč osem vojaških okrožij, elitna divizija Kamanyoia pa je ostala v Shabi. Do nedavna so bile vse vojaške enote bodisi v Kinshasi in bližnji ' okolici ali kvečjemu dan vožnje od zairskega glavnega mesta. Po drugi strani predsednik Mobutu zdaj neposredno nadzoruje vojsko, ne več, kot Je rekel sam, »prek posrednikov«. Tako je združil svoj predsedniški generalni štab z vrhovnim poveljstvom vojske. V tej zvezi je t|idi sebe imenoval za načelnika generalnega $taba. Bivšega načelnika generalštaba, polkovnika Mampo, Je degradiral ln postavil pred vojaško sodišče. Vnanji izraz priznanja, da so bile pokrajine doslej močno zapostavljene, Je ustanovitev novega ministrstva za razvoj podeželja. Ministru je bilo naloženo, naj ima sedež zunaj Kinshase in naj kar najbolj pogosto obiskuje ln nadzoruje podeželske kraje še zmerom izrazito kmečkega Zaira. Ker je, kot je nedavno priznal Mobutu sam, prav vse življenju v Zairu bilo prizadeta, s korupcijo, nesposobnostjo in zlorabo oblasti, st je predsednik Zaira naložil še dodatna pooblastila. Tako bo. vsaka pokrajina poslej imela gospodarskega komisarja, ti pa bodo neposredno podrejeni Mobutuju. Predsednik zdaj bolj ali manj neposredno odobrava dovoljenja za trgovanje, uvozne kvote, na skrbi pa ima tudi plače državnih uslužbencev, civilnih in vojaških. Kritični opazovalci Mobu-tujevih reform — v Zairu samem sicer povsem utišani — pripominjajo, da Je predsednik že od novembra 1965, ko Je vrgel vlado predsednika Kasavubuja, imel v rokah vsa pooblastila, da spravi stvari v red. Vprašanje je torej, pravijo, ali bo poslej zmogel napraviti več kot J# doslej. še zlasti ker se gospodarski položaj še zmerom ni zboljšal. Dohodki od izvoza bakra — glavni devizni vir — se še rjiso zvišali, težave e prevozom so še zmerom hude, preskrba se še ni bistveno zboljšala, državne in pol-državne družbe še naprej nimajo čistih račupov in pre-nekatera dela z izgubo. Predvsem pa je še naprej odprt problem državnih dolgov, ki so od 1,5 milijarde v letu 1975 narastll lani na dve milijardi dolarjev. Tako imenovani mednarodni bančniški »Pariški klub« je moral nedavno ponovno podaljšati odplačilo ne le dolgov samih, marveč tudi zapadlih obresti. Masivna vojaška in siceršnja pomoč, ki je Je bil deležen Mobutu ob krizi v prvi polovici leta spričo krize v Shabi, je pripravila zairskega predsednika do tega, da je v zunanji politiki tudi javno priznal poseben poloŽ3.i deželam, ki so mu v stiski najbolj pomagale. Kaže, da se seznam le-teh ujema s seznamom dežel, ki jih je Mobutu obiskal po dogodkih v Shabi: Francija, Belgija,'Zahodna Nemčija, .Maroko, Slonokoščena obala, Tofco, Gabon, Sudan, Egipt in Saudska Arabija. JOŽE ŠIRCELJ Kongres razprtij Svetovni psihiatrični kongres je obravnaval zlorabo psihiatrije — Zahod obtožuje sovjetsko psihiatrično prakso Na šestdnevnem svetovnem psihiatričnem kongresu v llono-hiIujii je kljub obsežnemu In tehtnemu strokovnemu delu — nad 200(1 znanstvenih poročil in referatov na 130 simpozijih in sestankih — vendarle največ zanimanja vzbujala pole-' mika o tem, ali služi sovjelska psihiatrija političnim namenom ln ali jo je potrebno zaradi tega ožigosati v okviru WPA, svetovne psihiatrične organizacije. Podobno vprašanje so za | ki je pribežal na Zahod. Pismo kongresu z obtožba-mi sovjetske psihiatrije je kaj ... primeren čas turizem .Spodaj, v nekdanjem cesarjem živalskem vrtu, levi še jjberaj rjovejo: zunaj človeka časa, razprtij, sprav, v°lna'in pobotanj so. , svet je poln zakonitosti, pa poln naključij. In tako ®r'deš v Novi cvet, kar po .^harsko pomeni Adis Abe-malce se razgledaš na-*.^°U in doženeš, da v njej ]lv' in dela dr. Milan Hamr-doktor geologije in mimo ?Ka se sorodnik. Tako se ^ideva in — ker Je v Etio-že kakih ducat let — °bim imenitnega vodiča. Ne (4mo po rudnih nahajališčih u dežele, (ponižno priznava-j’ 'da je zame geologija batiska vas), marveč po str- stavili nekateri zahodni psihiatri — predvsem ameriški, angleški, švicarski in zahod nonevnški — že na prejšnjem kongresu leta 1971 v Mehiki. Tedaj je med udeleženci kongresa prevladalo mnenje, da za neposredno obtožbo sovjetske psihiatrije ni dovolj tehtnih razlogov ln dokazov. Letos so nacionalne psihiatrične organizacije zgoraj omenjenih držav zagrozile, da bodo zapustile WPA, če kongres ne bo sprejel doku-met a, ki bo eksplicitno obsodil uporabo psihiatrije za onemogočanje političnih disidentov, in še posebej tovrstno zlorabo v Sovjetski zvezi in nekaterih državah Vzhodne Evrope, pa tudi v državah Latinske Amerike. Potem ko je zahodiii tisk objavil prva stališča glede tega vprašanja in apele nekaterih vzhodnih disidentov, je sovjetska delegacija ob začetku kongresa sporočila, da bo zapustila kongres in svetovno psihiatrično organizacijo v primeru, če bodo na kongresu sprejeli kakršenkoli dokument proti sovjetski psihiatriji. Od vsega začetka kongresa se je torej obetal politično obarvan oster spopad med zahodnimi in vzhodnimi psihiatri, ki je grozil,' da bo kompromitiral, strokovno delo ali celo kongres sam. Akterji napada na sovjetsko psihiatrijo zatrjujejo, da imajo v rokah dovolj trdno dokaze o zapiranju političnih oporečnikov v psihiatrične bolnice z diagnozami hudih psihičnih depresij in shizofrenije. Kot dokaz za te svo-■ je trditve navajajo pričevanja sovjetskih disidentov, ki živijo na Zahodu. Med njimi so Vladimir Bukovski, ki so ga sovjetske oblasti zamenjale za zaprtega sekretarja čilske komunistične partije Luisa Corvalana, matematik Leonid Pljušč, in gruzinski psihiater Avtandil Papiašvlli, jetsko družbo. Ta protisov jetska kampanja m nič dru gega kot klevetanje, v njeni srži pa je poskus tistih sil, kiso proti popuščanju napetosti, da bi očrnili sovjetsko politiko, zatrjuje TASS. V takšni polemični atm»' sferi je kongres razpravljal poslala tudi skupina dlsiden- i m sprejel »havajsko deklara- tov, ki v Sovjetski zvezi proučuje politično zlorabo psihiatrije. Odgovora s strani sovjetskih psihiatrov na tako hude obtožbe ni bilo treba dolgo čakati. Dr. Andrej Snežnevski, ki so ga disidenti obtožili, da je sam potrjeval dvomljive diagnoze, sicer eden najvidnejših sovjetskih psihiatrov, je odločno zatrdil, da v sovjetskih psihiatričnih bolnišnicah ni zdravih ljudi oziroma ljudi, ki bi bili tam zaradi svojih političnih, religioznih ali socialnih prepričanj. Snežnevski, ki je tudi direktor inštituta za psihiatrijo sovjetske akademije znanosti, je dodal, da o vsakem bolniku posebej odloča kolegij zdravnikov,' in da so zato pomote izključene. Tudi vodja sovjetske delegacije na kongresu ln šef oddelka v sovjetskem ministrstvu za zdravstvo dr. E. A. Babajan Je zatrdil, da se sovjetski psihiatri ukvarjajo zgolj z bolnimi ljudmi, nikakor pa ne s političnimi oporečniki V svojem uvodnem govoru na kongresu je poudari) humani značaj Vovjetske zakonodaje glede , psihiatrije in obravnave psihiatričnih bolnikov. Ce na primer sovjetsko sodišče odredi obvezno zdrav ljenje v psihiatrični bolnici, to še ne more biti zadosten razlog, da obsojenca tudi hospitalizirajo, kajti posled nja beseda o tem, ali je kdo mentalno bolan ali zdrav, čaka zdravnike oziroma ekipo več strokovnjakov. Na obtožbe glede represivne uporabe -sovjetske psihiatrije, ki so se pojavile* v številnih zahodnih časopisih, Je odgovorila tudi uradna sov jetska tiskovna agencija TASS. Komentar TASS govori o tem, da želijo nekateri krogi na Zahodu kompromitirati sovjetsko psihiatrijo in sov- cijo« v desetih točkah, ki je rteke vrste mednarodni etični kodeks v psihiatriji. Kongresu Je bila tudi postavljena zahteva, naj bi ustanovili posebno mednarodno komisijo' ki bi ugotavljala stanje v po sameznih državah glede zdravljenja bolnikov in nhožne zlorabe. Temu predlogu so s# zlasti odločno uprli sovjetski psihiatri, ki so sicer sprejeli »havajsko deklaracijo« s pripombo, da bo potrebno ne katere formtlacije spremeni ti do leta 1983, ko bo prihodnji kongres, po vsej verjetnosti v Parizu. Tako je sov- jetska delegacija ostala do konca na kongresu, čeprav ie sprva gro?ila, da ga bo zapustila. Kongres Je sprejel tudi dve resoluciji, ki eksplicitno 190 glasov proti 88) in implicitno (121 glasov proti 66) obsoja ta Sovjetsko zvezo za do mnevno uporabo psihiatrije v represivne namene. »Ce bi za radi tega zapustili združenje « Je izjavil dr. Venediktov, sicer stalni sovjetski č'an v izvršnem odboru WPA, »bj vzbujali vtis, da se bojimo al' da smo krivi.« Vodja soseske delegacije dr. Batiajan pa je dodal, da je Soviet.ska zveza mora'no zmagala, kajti ko so glasovale naciona!ne or aanizacije po primeru ena dr žava en glas. je bila eksplicitna obsodba sovjetske psihiatrije ovržena s 33 glasovi proti 19. (Druga glasovanja so potekala na pod’agi števila g'asov na kongresu, kjer so lme'e ZDA na primer 30 glasov, SZ 23, Velika Britanija pa 5). štiri tisoč psihiatrov Iz 65 držav je torej zapustilo Ha vaje vsak s svojo moralno zmago: Angleži in Američani zato, ker so bili sprejeti njihovi dokumenti obsodbe sovjetske psihiatrije, Sovjeti pa zato, ker jih večje število držav ni obsodilo. JANKO TEDEŠKO Draga „polžja“ gradnja V Sovjetski zvezi kapitalne gradnje zaostajajo za planom — Vsi bi radi gradili nove tovarne, nihče pa ne pomisli na rekonstrukcijo starih objektov OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 8. sept. — Na stoterih gradbiščih širom po prostrani Sovjetski zvezi te dni znova bijejo plat zvona: izgradnjo novih industrijski objektov so v prvi polovici tega leta izpolnili za 21 odstotkov Izpod plana. Zavlekla se Je tudi gradnja mnogih objektov iz lanskega leta. V prvi polovici tega leta bi moralo obratovati 185 objektov, dogradili pa so jih komaj slabo polovico. Nastala škoda znaša nekaj milijard rubljev. Stanje na področju kapitalnih gradenj v ZSSR Je postalo znova tako kritično, da je o njem na posebni seji nedavno razpravljal CK KP SZ ter se s posebnim pozivom obrnil na partijska sindikalna, mladinska in gospodarska vodstva ter na posamična ministrstva in vladne ustanove, naj sprejmejo nujne ukrepe za premagovanje slabosti. Vodja oddelka za gradbeništvo pri CK KP SZ Ivan Dmitrijev pa je podoben kritični poziv objavil v partijskem glasilu »Pravda«. Kapitalne gradnje so bile kritičnih pripomb deležne že v preteklosti, o njih je nemalokrat ■ govorilo najvišje vodstvo, nazadnje sam Brež-njev januarja v Tuli. A zadnji čas se je stanje očitno še zaostrilo. Lani recimo le začelo obratovati le 250 novih industrijskih objektov, 50 manj kot predlani, ki so dar la za 2,8 milijonov ton manj dodatnih ton jekla kot predlani, za 4,4 milijone ton manj umetnih gnojil ln za 22.000 ton manj umetnih vla ken. Skupna površina lani zgrajenih novih stanovanj je bila za pol milijona kvadratnih metrov manjša Kot pred lani. Kot je razvidno, gre za izredno pomembna področja kapitalnih gradenj, ki v marsičem vplivajo na ce-lotno gospodarsko rast. Lanske težave so se v pr- Amharski »Inšpektor na obisku'1 lo spreprostil, upoštevajoč gledališču v Adis Abebi, že na cesto, naposled po. konec vladavini zatiralskega kulturne razločke med de- moderno zasnovani stavbi, stane prostitutka, česar, kot ln izkoriščevalskega fevdo-želama, da bi se igra tako ki jo z ene strani varuje Je rečeno v časopisni rečen, buržoaznega reda«, bolj prilegala domačim raz. velik kip Judejskega leva, zijl, »ni marala«. In v fev- O vlogi, ki jo v igri Igra meram«. Tako je ob pre- so pred dnevi imeli pre- dalno-buržoazni Etiopiji je mieri razložil režiser Debe- miero; eno sorazmerno red- Hewane Keratu — da bi be Eshetu in pripomnil: kih v teh burnih, prevratnih se izognila preganjanju »Toda nekatera humorna časih. •reščanska družina, je rečeno, da so vladajoči razred in njegovi podrepniki sicer morala spremeniti' svoje utrdili oblast, a naposled mesta v igri so povzročila Naslov igre, »Teyik«, pri- ime v Enanu Kebede. salve smeha med gledalci.« šlecu, nevajenemu amhar- Razredno osveščena Ena- ljito omajan, ker so podce. Sicer pa je »Teyik« alias skega jezika, pove toliko nu peša, beremo dalje, umi. njevali revolucionarno moč »Inšpektor na obisku« za- kot nič. Potlej zagleda na ra počasne smrti spričo fev. sno”an v revolucionarnem gledališkem* lepaku portret dalnega zatiranja In izkori-smislu, kot je zapisal »Ethi. angleškega pisatelja J. B. ščanja. In ko ugotovi, da mal, hčere bogatega kapi opian Herald«, »in revolu. Priestleya. Zve, da gre prav- Je noseča, sklene vzeti sl taltsta, ki Je — piše »Ethio-cionarna ideja, ki Jo izža- zaprav za njegovo igro »In- življenje. S strupom. Odpe- plan Herald« — »primer, ki reva pridobiva še več pri- špektor na obisku«, kolikor ljejo Jo v bolnišnico, ime- kaže na obstoj posameznih stašev za revolucionarno toliko popularno tudi v Slo- novano po cesarju Meneli-stvar«. venijl pred dvema desetlet. ku. Z igro žele predvsem pri- jema ali kaj. Režiser Debebe Eshetu v kazati nastanek etiopske re- »Inšpektorja na obisku« spremni besedi ob premieri širokim množicam v njiho-volucije in ponazoriti, »ka- igrajo v amharščini igralci govori o »junaški žrtvi Ena. vem boju«, ko je politično in gospodar, iz Adis Abebe, a očitno v nu, ki ponazarja žrtve si- Skratka, tudi gledališče je sko vladajoči fevdalno-bur temeljiti predelavi ali pri- nov in hčera Etiopije, bo- vključeno v revolucionarna žoaznt razred pavperiziral redbi. Besedilo je adaptiral jujočih se zoper fevdalno- vrenja sodobne Etiopije ta-del ovne množice, ki so ži- Ato Mengistu Lema, ga »ze- buržoazne zatiralce«. ko pač, kot vlogo gledališč- vele trdo življenje v na- Glavno vlogo ima Hewane In inšpektor, ki pride, da nikov zdaj razumejo prire-sprotju z razkošjem, ki so Keratu. V igri se postavi reši Enanu življenje, »pred- ditelj besedila Ato Mengistu ga bili deležni privilegirani po robu izkoriščanju in za- stavlja subjektivno zavest Lema, režiser Debebe Eshe Izbranci«. tiranju, ki ga uteleša gospo- etiopskih množic, odločenih tu in nepodpisani gledališki V etiopskem narodnem dar podjetja. Zato Jo ta vr- enkrat za vselej napraviti recenzent. " je bil njihov položaj teme- etiopskih množic. Izjema je vloga Hamel- revolucionamih elementov; ti so zapustili svoje razred, n/ interese in se pridružili JOŽE ŠIRCELJ vi polovici tega leta nadalje vale. Res da so gradbinci v tem času porabili 23,6 mili jard investicijskih rubljev, kar je 6 odstotkov več kot v Istem času lani, vendar I>a so plan izgradnje novih objektov izpolnili le na 7!) odstotkov. Dramatično je stanje na gradbiščih novih objektov za proizvodnjo umetnih gnojil, kavstične sode, stružnic, za predelavo rude in nafte In v proizvodnji kme ttjskih pridelkov. Zaostaja torej izgradnja zlasti vsega tistega, kar dežela najnujneje potrebuje Tako še zmerom niso začeli obratovati angarski in nižnje kamksi naftno-predelovalni kombinati, mogiljevski zavod umetnih vlaken, harkovska tovarna motorjev r,a traktorje, cementni zavodi v Brjan-sku in Navoji, številna lesno predelovalna podjetja. Resda je po tradiciji pričakovati bolj vročični udarni finiš ob koncu leta, ko bo vse hitelo v naglici izpolnjevati plan leta. Prav zato * je partijsko vodstvo sklenilo v tem času sprožiti alarm in pokazati na slabosti. Zanimivo je, da se število novih gradenj nenehno kopiči, ne da bi se stare končale. Lani se je število novih industrijskih gradenj povečalo za 4500, letos pa so v plan vključili še 15.900 novih od katerih vsaka velja kake tri milijone rubljev, kar znese skupno blizu 50 milijard. Ze tako pa gre v ZSSR vsa ko leto za kapitalne gradnie nad petina nacionalnega do-hodka, kar je seveda orjaš ko breme. Najbolj »vneto« za nove gradnje je zvezno ministrstvo za energetiko in elektrifikacijo, ki se Je letos lotilo še 3512 novih gradenj, četudi ima že vrsto let nedokonča nih 2701 gradenj. Podobno pa Je stanje tudi v ministr stvth za melioracijo m vpdnn gosp 'lersivo ter v kmeti) skem ministrstvu. Bo1) ugod-, no in dobičkanosno je nam reč nenehno molztt investicijsko kravo, kot pa se lotiti rekonstrukcije in tehnične obnove že obstoječih objektov. ' Partijsko vodstvo je pri tem opozorilo še na nek problem: ponekod se pojavljajo »elementi lokalizma«, osredotočajo se namreč na izgradnjo manj nujnih, drugorazrednih objektov lokalnega pomena. V minuli sezoni, navaja vodja oddelka v CK KP SZ Dimitrijev, Je potekalo delo na 362 gradbiščih, ki jih plan sploh ni predvi-del, za kar so porabili defi* citni gradbeni material in obratna sredstva gradbenih organizacij*. Med razloge za tolikšne težave v kapitalnih gradnjah navaja CK KP SZ naslednje: nizka disciplina, pomanjkanje odgovornosti^ izpadi v oskrbi s potrebnim gradbenim materialom. Tako državna liprava za oskrbovanje ZSSR ni dostavila šestim gradbenim ministrstvom nad 200 tisoč kubičnih metrov gradbenega lesa, 142 tisoč varjenih cevi, 130 tisoč ton valjanega železa za izdelavo jeklenih konstrukcij. Težave povečujejo še zastoji v prevozu po železnici in s tovornjaki. Tako graditeljem primanjkuje* lesa, gramoza, cementa in drugih gradbenih materialov, ki jih je drugače dovolj na voljo, vendar zaradi zastojev v prevozu propadajo v skladiščih. Na vprašanje, kako. izpreči polža na področju kapitalnih gradenj odgovarja CK KP SZ tako z navajanjem nekaterih dobrih zgledov kot s pozivanjem k splošni mobilizaciji v socialističnem tekmovanju. Za dober zgled veljajo recimo Leningrajčanl, kjer v splošnem programu gradbenih del odpade 65 odstotkov na razširitev, rekonstrukcijo in tehnično obnovo objektov. Pozivajo tudi k boljšemu izrabljanju notranjih rezerv, k odpravljanju problemov, kot je izguba delovnega časa (izguba ene same delovne minute Jo enaka dnevni proizvodnji 200.000 de avcev, Je svojčas opozoril Urežnjev). * TIT DOBERSEK PrtmoS^TSnevnlk 8 11. septembra 19tf VKLJUČITEV PRISTANIŠČA WALVIS BAY V PRETORIJSKO UPRAVO Vorsterjeva vlada poskuša ohraniti vladajoči položaj v jugozahodni Afriki Beli rasisti skušajo onemogočiti gospodarsko življenje bodoče neodvisne Namibije - Peto pristanišče na južnem področju Afrike SH CAPETOVVN - Pred nekaj dnevi je svet Združenih narodov za Namibijo zahteval sejo varnostnega sveta, da bi obravnaval položaj, ki je nastal zaradi sklepa pretorijske vlade o priključitvi pristanišča Walvis Bay k ozemlju pod južnoafriško upravo. Svet je obsodil enostransko dejanje Južne Afrike, ker vidi v njem načrt, da se razbije ozemeljska enotnost Namibije ter je zato izjavil, da gre za nezakonito dejanje. Vsej svetovni javnosti so znani poskusi južnoafriške vlade, da bi z raznimi manevri rešila svoj težak položaj zaradi nenehnega naraščanja odpora črnskega prebivalstva v Južnoafriški republiki kot taki (v ta namen je Vorster ustanovil devet pokrajinskih uprav, kjer naj bi imeli črnci glavno besedo, čeppv je' znano, da so vedno belci Iz Pretorie, ki odločajo o vsem. Vprašanje Namibije je zase, kajti ta velika pokrajina na jugu Angole ni nikoli pripadala južnafriški državi, temveč ji je-bila prepuščena kot mandat društva narodov po prvi svetovni vojni. Walvis Bay je mesto s širokimi, toda prašnimi ulicami, ki jih neprestano biča veter. Stisnjeno je med peščene gričke namibijske puščave in oceanom, ki mu prinaša meglo. Sploh mesto ni nič kaj pri- kupno. Vendar pa je to mesto sporno jabolko med Južno Afriko in Namibijci. Zemljepisno skoraj 1.000 kv. km ozemlja VValvis Baya predstavlja del Namibije, pravno pa pripada Južni Afriki, kajti tako je hotel zapleten zgodovinski proces. Britanci so priključili mesto in njegovo okolico 12. marca 1878, tik preden so se Nemci polastili ostalega dela jugozahodne Afrika šest let pozneje so Angleži priključili to ozemlje južnoafriški koloniji, ki je tako postalo sestaven del Južnoafriške unije, ko je bila ta ustanovljena leta 1910. Skozi dolgo razdobje so prebiralci mesta glasovali na volitvah v Green-Pointu v Južni Afriki, več kot 1.500 km daleč od svojega doma. Ko je Južna Afrika dobila po mandatu društva narodov upravo nad staro nemško kolonijo, je menila, da bi bilo bolj praktično, če prenese upravno odgovornost področja Walvis Bay v Windhoek. To se je zgodilo leta 1922. 1. septembra 1977 je južnoafriška država, opirajoč se na ta pravna dejstva, prekinila 55 let skupnega življenja Walvis Baya in Namibije ter si spet prilastila mesto. Preprost pogled na afriški zemljevid pove, zakaj namibijsko nacionalistično gibanje Swako in dobršen del drugih Namibijcev, kot KRIŽANKA... z našim krajem 7“ r 3 l* 5 6 I I 7 8 10 11 12 13 u 11* 15 16 17 3 ir- 19 20 21 22 23 21* 25 26 C 27 2B 29_ 30 31 32 n 33 3 L I 35 VODORAVNO: 1. ime filmske i-gralke Tiffin, 7. tovornjak, 13. dunajski park, 14. italijanski nogometaš, 15. Kristusov obtoženec, 16. kemjski element z znakom Cl, 17. Ivan Čargo, 18. mamin ljubljenec, 19. bojazen, 20. Martin Luter, 21. in tako naprej, 22. v gledališču igralčevo besedilo; tudi oseba, ki jo igra, 23. belgijsko mesto, 24. ime grške črke, 25. spremljevalci Erosa, 26. tuj izraz za smuči, 27. Emil Frelih, 28. osvojena količina, 29. italijanski nogometni prvoligaš, 31. vdori, 33. trate, travniki, 34. sladki južni sadež, 35. prosvetni delavec Beneške Slovenije. NAVPIČNO: 1. Pier Paolo Pa-solini, 2. grški komediograf, 3. mišični želodec pni pticah, 4. plinast ogljikovodik, 5. prefhikanje po zraku, 6. dolžinska mčra, T. ' stanovski px>kli.ški tovariši, 8. prijeten vonj, 9. ime slovenske gledališke igralke Sardoč, 10. Ivo Andrč, 11. olimpijske igre, 12. nula, 16. žaba, 19. pravokotna projekcija predmeta na vodoravno ravnino, 21. ime slovenske atletinje, članice Bora in mladinske državne prvakinje 'v metu diska Tavčarjeve, 22. izredno vroča, 23. fond, 25. azijski politik Aba, 26. ne črne ne bele, 29. čas brez vojne, 30. najbolj popularni beograjski tednik, 32. Varese, 33. Luigi Pirandello. npr. člani ustavne konference Turnhalle skušajo ohraniti to o-zemlje. Mesto in njegova bližnja puščava, kjer je Pretoria postavila svoje vojaško oporišče, sta globoko zasidrana v okoliško ozemlje. Wal-vis Bay je edino pristanišče z globoko vodo med Lobitom v Angoli in Capetownom v Južni Afriki. Zato je to mesto glavni pomorski izhod za Namibijo. Res je, da je še manjše pristanišče Liidevitz, ki se nahaja nekoliko bolj južno ob obali, toda ne razpolaga niti z najbolj potrebnimi pristaniškimi infrastrukturami. Poleg tega ima še to nesrečo, da je zgrajeno na skali, medtem ko je Walvis Bay na dnu naravnega zaliva. Če bi hoteli zgraditi v Ludevitzu moderno pristanišče, bi za to potrebovali veliko časa in denarja. Walvis Bay je po velikosti drugo mesto v jugozahodni Afriki, takoj za Windhoekom, ki je kot smo dejali, glavno mesto. Vfalvis Bay je važno trgovinsko središče. V njegovem pristanišču pristajajo vsako leto stotine evropskih, ameriških in japonskih ladij, ki izkrcavajo v-glavnem petrolej, ki prihaja z Bližnjega vzhoda ter na-tovarjajo rudnine, kot baker, cink in uran iz Rossinga. Strokovnjaki menijo, da je to peto pristanišče v južnem predelu Afrike in da bi ga bilo mogoče še razširiti. Nadalje je Walvis Bay tudi zelo važno središče ribolova. Obsežna lovišča rib ob vsej obali zagotavljajo velike dobičke južnoafriškim družbam, ki so lastnice velike večine ribiških ladij in tovarn za predelavo rib. Izven teritorialnih vodan pa velike ladje — tovor- ne, v mnogih primerih s sovjetsko zastavo, ali pa z zastavami drugih vzhodnoevropskih držav dobesedno strgajo morsko dno. Ponoči so njihove luči vidne od daleč. Iztrgati to enklavo bodočnosti Namibije, jo pomeni obsoditi na odvisnost za več desetletij od Južnoafriške republike. Šestnajst tisoč mešancev in A-fričanov, ki živijo v Walvis Bayu ne odobrava te vrnitve k državi »apartheida*. 8 tisoč 500 belcev pa je sprejelo to odločitev brez posebnih reakcij, toda vendarle dokaj ugodno. Izjemo dela nemška manjšina, ki je nekoliko zadržana. Ostali se ne upirajo ponovni priključitvi mesta h capetovvnski pokrajini, toda1 izkoriščajo priložnost zato, da Zahtevajo, naj VValvis Bav postane prosto pristanišče. ‘Todš zakaj ne bi ustanoyjli v tem primeru prostega pristanišča, ki bi bilo povezano z neodvisno Namibijo? Takoj po objavi južnoafriškega sklepa je organizacija za osvoboditev Namibije Swapo javno protestirala. »Obsodbe vredno je, da je bil tak ukrep sprejet enostransko v trenutku, ko so v teku napori in poskusi, da bi prišlo do miroljubne rešitve namibijskega problema* — je izjavil generalni tajnik Združenih narodov Waldheim. Tudi ZDA menijo, da predstavlja pretorijski ukrep »korak, ki ne (lako) .... umi.......................»um ..............mm mi,iimiiiiuiiiiiii,m.....mil....im mini,"im im mi«..... kim delikatnim vprašanjem. Lep Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pogoji za vašo poslovno dejavnost ne bodo najbolj ugodni. Ogibajte se spopadov in nekoristnih diskusij. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pazite na svoje odločitve, ki jih sprejemate v trenutku malodušnosti. Ne ozirajte se na kritike, ki jih narekuje zavist. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Utrdite, preden nadaljujete s svojim delom, že dosežene rezultate. Moralno zadoščenje v zvezi z neko plemenito pobudo. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Skušajte kar najbolj izkoristiti svojo domiselnost. Nova srečanja in no- va prijateljstva se bodo izkazala zelo koristna. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Uspelo vam bo rešiti nekaj vprašanj stranskega značaja. Skušajte odpraviti svojo potrtost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Okoliščine so ugodne za sprejem nekaterih odločitev. V čustvenem pogledu je čas primeren, da odločite o svoji bodočnosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pazite, da bi vam kdo ne nalojsil kakih nevšečnih nalog. Ne gojite iluzij v pogledu lastnih čustev. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dobre zamisli v zvezi z ne- uspeh v krogu mnogih znancev. STRELEC (3d 23. 11. do 20. 12.) Sprostite svoje energije v zvezi z nekaterimi nujnimi pobudami. Sklenili boste novo prijateljstvo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Skušajte kar se da natančno izpolnjevati pogoje nekega zavezništva. Na vidiku je krajše poto-, vanje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zadovoljivi uspehi, kljub številnim zaprekam. Skušajte v čustvenem pogledu uresničiti neko novo zamisel. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z novo Odločitvijo boste zelo koristili svojemu delu. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. bo nudil nobene pomoči pri pogajanjih, ki so še vedno v teku*. Poprečni človek v Južni Afriki pa meni, da južnoafriška vlada še ni povedala svoje zadnje besede in da mogoče skuša izkoristiti enklavo kot adut pri pogajanjih. Amerikanci pozabljajo na svoje bančne račune NEW YORK — Amerikanci se bojijo tatov kot davčne uprave in inflacije. Zato vložijo vsak dolar v banke. Med drugim tudi ne razpolagajo s hranilnimi knjižicami s katerimi bi lahko dvignili denar širom po ZDA. Dogaja pa se, da postopoma izgubljajo bančne knjižice, ali pa pozabijo na zadevne številke. Zato je danes v ameriških bankah kakih 15 milijard dolarjev, na katere so lastniki enostavno «poza bili*, če lastnik v roku 5 ali 15 let (zakonodaja je različna v raznih državah) ne dvigne denarja, pripadejo njegovi prihranki državi. Zakaj se dogaja, da Amerikanci pozabljajo na denar, kj so ga vložili v banke? Predvsem zato, ker se pogostoma selijo. Repertoar (Nadaljevanje s 5. strani) organizirala Umetnostna galerija. Posebno pozornost bo vsekakor vzbudila razstava Oskarja Koko-schke pod pokroviteljstvom avstrijskega kulturnega centra. V velikem in malem salonu Rotovž pa so v teku priprave za več razstav slovenskih likovnih umetnikov, katerih imena bodo objavljena naknadno. v Tokrat naj zabeležimo, da so končane priprave za tradicionalno srečanje slovenskih pisateljev, ki bo prav v teh dneh na idiličnem gradu Štatenbergu. O poteku srečanja, ki se ga namerava . udeležiti izredno veliko število domačih pisateljev in literarnih zgodovinarjev, bomo poročali več v prihodnjem pismu. Spodbuden obračun (Nadaljevanje s 5. strani) U--1--l.l,..,-'._ta—-_—tata-Ju.-1- ..— — SPZ je sodelovala pri organizaciji -Osrednje Kosovelove- -proslave v Kulturnem domu v Trstu; — SPZ je bila pokrovitelj »Srečanja s Korošci* v prireditvi PD »Valentin Vodnik* iz Doline; — Fotografska razstava Edija Šelhausa na temo »Koroški Slovenci v boju za svoje pravice* v Kulturnem,domu v Trstu; —■Gostovanje folklorne skupine Jedinstvo in Klape DG iz Splita v Trstu in v Dolini; — Gostovanje Pomorske tehnične šole iz Pirana v Kulturnem domu v Trstu; — Gostovanje folklorne skupine «Vladimir Nazor* iz Sombora v Bazovici. K tem in drugim manjšim prireditvam, izdajanju tiskovin, plakatov, brošur itd. je treba dodati še zavzemanje Zveze za tesnejše stike s kulturnimi organizacijami v SR Sloveniji, s slovenskimi organizacijami v Beneški Sloveniji, na Koroškem, v Istri, s skupinami v Furlaniji in v SR Hr-vatski. Čeprav bi se dalo nedvomno doseči še več, je obračun vendarle zadovoljiv. Vedno bolj jasno pa je, da se bo neglede na to, da je največ odvisno prav od avtonomne iniciative posameznih društev samih, tudi osrednja organizacija morala v bodočč še bolj kadrovsko in tehnično usposobiti za odgovorne naloge, ki so pred njo in vso našo narodno skupnostjo. 3. Kitajski dnevnik leposlaništvu o tako imenovani »bandi štirih«. Pravzaprav prihajamo na Kitajsko v posebno zanimivem času. Kitajci pravijo, da gre za boj dveh linij v partiji, dveh rdečih zastav. Bi temu lahko poenostavljeno rekli boj za oblast? Morda, čeprav je to zagotovo preveč preprosta in prepovršna ocena. Vse je še posebej vznemirljivo obarvano spričo dejstva, da je med prvimi osebnostmi, ki so v borbi dveh Zvečer se odpravimo na letališče. Potujemo s kitajsko letalsko družbo. Mejne formalnosti so običajne. Nič posebnega, nič drugače kot za vse druge polete. Letalo je rusko. Udobno, nekoliko hrupno. Pred nami je dolga pot. Prvo srečanje s Kitajci. Stevardese so prvo presenečenje. Oblečene so tako izrazito nežensko, tako poudarjeno robato, da tega nikakor ni mogoče uskladiti z njihovimi obrazi, ki izžarevajo izjemno ljubkost, z rdečimi lici in črnimi kitami so videti mladostne, kar nekam otroške. Kmalu nam ponudijo večerjo. Še živo se spominjam večerje na kitajskem veleposlaništvu, zato sem nad to v letalu razočaran. Nobenega okusa nima in jaz ne pravega teka. Lotim se branja. Letalo je napol prazno. Poleg nas je še nekaj tujcev, verjetno so diplomati. Vsi se pripravljajo na počitek. Z odejami si urejajo vzglavja. Trudijo se, da bi zaspali. Berem o Kitajski, se razume. Berem vse tisto, kar bi moral prebrati že zdavnaj, kar bi moral že zdavnaj vedeti. In spet je tu spoznanje, dd premalo študiram in premalo berem. Spomnim se pogovora na ve- V POLJA SPREMENJENI HRIBI — Značilen pogled na pokrajino no-tianje Kitajske Kotu; M. G. NEDELJA, 11. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 12. SEPTEMBRA TRST A 8.00. 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek z orkestrom: 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Na morje, v hribe ali pa doma; 13.15 Pa se sliš'; 13.35 Klasično a ne preresno; 14.10 Operetna glasba; 14.35 Orkestri lahke glasbe; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Kako se počutiš?; 9.15 Elizabetine pravljice; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je ... ; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Ansambel Daniel Sentacruz Ensamble; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.35 Mini jukc-box; 15.00 Folk in tudi ne; 15.30 Koncert na trgu; 16.15 Pojejo Ma-tia Bazar;. 16.45 Armandov kotiček; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.45, 18.45 Od hiše do hiše; 18.30 Primorski dnevnik: .19.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.30 Crash; 21.00 Srečanje z našimi pevci; 21.35 Športna nedelja; 21.40 Rock party; 22.15 Vesela opereta; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 8.40 Glasbena skrinja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 12.20 Pisani poletni glasbeno - govorni program; 15.20 Glasbena kombinacija; 16.10 športne vesti; 16.-50 Nogomet minuto za minuto; 18.05 Italijanske popevke; 18.30 Radio-murales; 10.20 Večerni program; 21.10 «Zločin na kozjem otoku*, radijska igra; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 18.45, 22.30 Poročila; 6.00 Glasba na nedeljsko jutro; 6.55, 7.55 Vprašanja Radio 2; 8.15 Nabožna glasba; 9.35 Deset let G ra n Varieta; 11.00 Radiotrionfo; 12.15 Revi val; 12.45 Portreti s svinčnikom; 13.40 Polke, valčki in mazurke; 14.00 Glasba «no stop»; 15.00 Lepo poletje; 16.00 Športna nedelja; 18.50 Južnoameriška lahka glasba; 19.50 Franco Soprano v Opera 77; 21.00 Glasbene novosti za mladino. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00. 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Obletnica tedna; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na- našem valu; 15.35 Klasični album; 16.15 Od melodije do melodije; 17.05 Deželni orkestri; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Srečanja; 18.20 Slovenski zbori. • KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Na počitnice z . . .; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 11.45 Poje grupa Libertas; 12.05 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.10 Popevke; 14.35 Pismo iz...; 14.40 Mini juke-box; 15.00 Znane klavirske skladbe; 15.30 Par besed; 15.45 La Vera Romagna; 16.00 Svet v glasbi; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 20.30 Crash; 21.00 Orkestrska panorama; 21.35 Rock pa-ty; 22.00 Glasba; 22.35 Operne skladbe. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 16.00, 19.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.37 Skladbe za mladino; 10,05,Šapomnite, tovariši *lcw Haitijska panorama lahke glasbe; . 12.15 Glasba po željah; 14.10 Zabavna glasba; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Obisk pri orkestru RTV Beograd; 15,05 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna-radijska igra; 20.30 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razgledni ce; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasba in kramljanje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Ko ljudje pojejo; 11.30 Veliki bojevnik, pripoved; 12.05 Par besed; 12.30 Samadhi; 13.30 Glasbeni program z Antonello Lualdi; 14.20 Drobec satire; 14.30 Strnjena komedija; 15.05 Glasbeni programi; 15.30 Prizma; 16.15 E . . . state con noi; 18.05 Srečanje z VIP; 18.35 Vzgojna oddaja; 19.20 Večerni programi; 20.30 Kitare, kitaristi in vesela družba; 21.05 Evropa v objektivu; 21.40 Zdravnikovi nasveti; 22.00 Jazz; 23.05 lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00, 19.00, 20.00, 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringa raja; 9.2,0 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.40 Turist:čni napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki re- ■ vijski, orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporečajo vam . . .; 14.1)5 Pojo amaterski zbori; 14.30 Gla!sl& p!>*željah; 16.30 Melodije in ritmi; 17-00 »Vrtiljak*; 19.05 Iz tuje glasbene folklore; 19.25 Zvočni' signali; 20.00 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20,45 Minute z ansamblom Veseli planšarji; 21.00 Poletni kulturni vodnik; 21.10 Operni koncert; 23.20 Popevke: 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Za ljubitelje j.azza. NEDELJA, 11. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 12. SEPTEMBRA ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.30 Pustolovščina Modra jama: Poglobitev v zgodovino 13.00 Nedeljski koncert 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Pink Panter vas vabi na Praznični (jan 17.45 90. minuta — Kronika iz nogometnih igrišč 18.10 Bella senz’anima: Popevke zadnjih 20. let 19.00 Nogometna tekma med dvema ekipama A-lige Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 La villa — 3. nadalj. 21.55 športna nedelja 22.55 Napoved programov za prihodnje dni Ob’ zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Viking Viki — risanka 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Srečanje z Fatback Band — glasbena oddaja 15.15 Neposreden prenos športnih dogodkov: Monza: Avtomobilske dirke Formula 1 Chiavari: Plavanje 18.15 Nogometna tekma med dvema ekipama B-lige 18.55 SQUADRA SUECIALE, film 19.50 DNEVNIK 2 -Odprti studio 20.00 Nedelja sprint 20.40 Nekoč je bilo . . . IERI E OGGI 21.55 DNEVNIK 2 - Dossier Tedenski dokument 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana Za nedeljsko dobro ' jutro: Matasta Primorska, Mi smo pa v Selah doma 9.45 S. Karanovič: Na vrat na nos 10.35 Proslava ob dnevu Jugoslovanske vojne mornarice 21.15 V iskanju življenja, serija 12.45 Poletje na otoku Mirabelle 13.15 Kmetijska oddaja 14.00 POROČILA 14.35 Igre brez meja, evrovizijska oddaja 16.15 Monza; Avtomobilske dirke Formula 1 17.15 Čudeži živalskega sveta 17.40 Križem kražem 18.15 RDEČA REKA, film 20.30 DNEVNIK 21.(X) S. Stojanovič: Več kot igra, nadalj. 22.05 Cres in Lošinj, 1. del iz serije Karavana 22.40 DNEVNIK 22.5M*to*ature: neža Maurer 23.W NOGOMET: Vojvodina - Dinamo 23.40 športni pregled Koper 20.30 Otroški kotiček 21.00 27 kanal 21.15 Stičišča 21.35 BRHKA NEVESTA, 23.00 Jazz na ekranu 23.30 Nora leta, dok. oddaja njen* 8.55 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: Scala in glavni junaki 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 18.15 Jo Gaillard . .. 19.05 Ihtavi, simpatični Braccio ® Ferro 19.20 PAUL IN VIRGINIE, fil"1 19.45 Almanah in Vremenska sl*K» 20.00 DNEVNIK 20.40 55 DNI V PEKINGU, *>ln1 Režija Nicholas Ray, v f9a^ nih vlogah: Ava Gardne,’ Charlton Heston, David N' ven, Flora Robson, Leo Gfn Ob zaključku DNEVNIK *" Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. U‘1 13.30 Vzgoja in dežele: Otroštvo danes 18.15 Program za mladino Opazujmo življenje u 18.45 DNEVNIK 2 - Športne 19.00 Zadnjo minuto: Alarm “ krovu Vremenska napoved ... 19.45- DNEVNIK 2 - Odprti stu® 20.40 Iz XX. festivala dveh sV tov v Spoletu: Dancers 21.40 Afriška čarovnija: Tradi® nalna medicina > 22.40 Če • se spomnim na sv0'! vas: Nastopata čilska Charo Cofre in Hugo A~ Ob zaključku DNEVNIK ^ Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana , 10.05 TV v šoli: Pravljica: ba in funkcija celice, E*6* trična napetost . . 11.00 TV v šoli: SrbohrvašcU*" Risanka, Zemljepis 12.05 TV v šoli: za najml«^ 16.05 TV v šoli, ponovitev 17.00 TV' v šoli, ponovitev ^ 18.00 20 let - Mladinski P«v's zbor RTV Ljubljana } Popularna oddaja, PosV. zborovemu jubileju PrinLj pogovor z njegovim sedam.. V dirigentom, Matevžem P8?1 janom, pa ustanoviteljem nezom Bitencem in prvi**) rigentom Janezom KuhaUe 18.28 Čudeži živalskega sveta 18.53 OBZORNIK 19.08 Iz sveta oblikovanja 19.30 Dogovorili smo se 19.45 Mladi za mlade 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK , < 21.00 M. Lassila: Vstajenje mrtvih 22.40 Kulturne diagonale 23.20 DNEVNIK film Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK .L 21.35 Narodni parki Jugosla*^’ Zvoki in barve gornje save , ,t 22.05 Intervju z Marjetko i18 glasbena oddaja 22.35 Baletni večer -c|1j 23.00 Narodna glasba, Milo zv sto dukatov Narodni plesi iz Vojvod*** JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 13. DO 17. SEPTEMBRA 1977 TOREK, 13. septembra 11.00 TV v šoli: Glasbeni pouk. Risanka, Prirodoslovje; 15.30 TV v šoli, ponovitev; 18.10 Pustolovščina morskega konjička, serija; 18.25 črna puščica, serija: 18.55 Obzornik; 19.10 Portret bratov Lorenz; 19.45 Po sledeh napredka; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Diagonale; 21.35 Novele Grahama Greena, nanizanka; 22.?0 G. Gordan; Razuzdančeva usoda, balet. KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Odprta meja; 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Poroka po francosko; 23.05 Festival gora, dok. oddaja. SREDA, 14. septembra 9.50 TV v šoli: Jugoslavija, I-stra, Kaj je film; 11.00 TV v šoli: Predšolski pouk. Risanka, Prirodoslovje; 18.20 Čas sanj, otroška serija; 18.35 Zakladi Britanskega muzeja; 19.00 Obzornik; 19.15 JRazred 4. F, dok. oddaja; 19.45 Od vsakega jutra raste dan; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 F lm tedna: Ofelija; 22.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.45 Včeraj, danes, jutri: Auca, pleme, ki izumira; 23.30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Živeti pogumno: Pesem Martina Sitomerja: 22.15 Vrsar, gola resnica, turistični dod.; 22.35 Francija, Evropa v naših rokah, dok. oddaja; 23.20 Ribe iz Aljaske, dok. oddaja. ČETRTEK, 15. septembra 16.00 TV v šoli, ponovitev; 17.00 Profesor Baltazar, risanka; 18.05 Obzornik; 18.20 Modri plašček, o-troška.serija; 18.55 Skrivnosti morja; 20.00 Dnevnik; 20.25 Ostende: Evropsko prvenstvo v košarki, Jugoslavija - Španija; 22.05 Izziv kulturi: Knjiga in družba; 23.30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.25 Košarka: Jugoslavija - Španija, evropsko prvenstvo; 22.00 Dnevnik; 22.15 Revolver, film; 23.40 Človek — delavec v delovnem okolju, dok. oddaja. PETEK, 16. septembra 10.00 TV v šoli: Ruščina, Pravljica, Pot do šole; 11.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina; 16,00 TV v šoli, ponovitev; 18.10 Križem kražem; 18.25 Pisani svet; 18.55 Obzornk; 19.10 Srečanje oktetov 77; 17.45 Življenje v našili rokah, oddaja iz cikla Sodobna medicina; 20.05 Cesta in mi; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 21.05 P, Gejdoš: Nemirna ljubezen, nadalj.; 22.20 Razgledi: Cement naš vsakdanji; 22.55 Policijske zgodbe, serijski film. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Veliko srečanje, film; 23.05 Kreta, dok. oddaja. SOBOTA, 17. septembra 9.10 Modri plašček, otroška ,a rija; 9.40 Dogodivščine inors* konjička; 9.55 Pisani svet; PL Življenje v naših rokah; TO-^ J sta in mi; 10.55 Po sledeh naP1,? ka; 11.25 P. Gejdoš: Nemir**8 V,, bežen, nadalj.; 16.30 Nogomet* -j,; grad - Vojvodina; 18.35 Obzom 18.50 Klic divjine, film; 20.3018* nik; 20.50 Tedenski zunanje?0*’ y ni komentar; 21,00 Popotova**L^ dvoje; 22.35 Moda za vas; Dnevnik; 23.05 625, pogovor dalci: 23.45 Vlak, zabavna ja; 00.10 Evropsko prvenstvo v šarki: Jugoslavija - Belgij8’ KOPRSKA BARVNA TV'Voj 16.30 Nogomet: Beograd ' jjj vodina; 20.10 Košarka: Jug08’? tja - Belgija; 21.45 Dnevnik; 22.0°.^ fjliP’ zatožni klopi: Mladi Gregoryt ’ 2. del; 23.05 Eden proti vsem,11 konceptov izgubile, Mao Ce-tungova žena. Dvajset dni po Maovi smrti so jo zaprli skupaj s še tremi člani politbiroja. Vedel sem, da je bila šesta na lestvici članov politbiroja, lahko bi torej rekli pomembna osebnbst v kitajski partiji. Slišal sem in bral, da je bila najbolj zagrizena, naj bojevitejša v struji tako imenovanih levih radikalov. Toda trideset let ali morda več je bila poročena z Mao Ce-tungom in zdaj ugotavljajo, da je vsa ta leta, najprej na skrivaj, potem javno, delovala zoper njega, da 'e bila tako rekoč zli duh v Mao Ce-tungovi ožji politični družini in očitno'tudi v privatni. Veliki Mao z lepo Čiang Čing, ki naj bi politično delovala zoper njega tako močno, da ga je hotela baje celo odstaviti, zamenjati! Kar nekam preveč vzhodnjaško, preveč melodramatično, nenavadno se sliši. Potrudil se bom, da bi videl globlje v stvar, da bi globlje spoznal, kaj se pravzaprav skriva za • bando štirih«, kaj ta resnično pomeni in kakšna je bila pri vsem tem vloga Mao Ce-tunga Malo sem zaspal. Ko se zbudim, se s pričakovanjem zazrem skozi okno. Globoko pod nami je nekakšen puščavski svet z visokimi gorami, da je videti kot površina Meseca. Povedo mi, da že letimo nad Kitajsko in da bomo kmalu pristali v Pekingu. Jutro je, popolnoma jasno 'je. V daljavi so vidni obrisi kitajskega zidu. Spomnim se, da sem pred časom bral, da je kitajski zid edino delo človeških rok, ki so ga astronavti videli s prostim očesom iz vesoljske ladje. Kot čipka se vije po planinah in že na prvi pogled navdaja človeka celo iz te daljave z občutkom, da se srečuje z nečim veličastnim. k sk'1’ Ao k jo nekoliko oddaljeno, majhna je, skromnih arhitekte*1 _jž-ambicij. Vozimo se mimo skupine letal ameriške P j^-kj vodnje. V letalu po zvočniku v angleščini zaprosij0 ^ti Jjc goslovansko novinarsko delegacijo, naj c“ nannti P 1 napoti prednemu izhodu. Ostali potniki naj bi še malo Preoblečeni si plašč; v žepu imam še vedno «Delo» Pr V njega dne. Nosim ga s seboj, četudi ne vem zak9'jebi drugi roki imam fotoaparat. Na glavi kučmo. Sam se zdim smešen, kot kakšen ameriški turist. Zadnj* 5nj pred izhodom. Ne da bi se posebej pripravil, stop*111 ge stopnišče in ugotovim, da me vsi čakajo. Počutili neprijetno in prvi hip se mi zazdi, da se ne znan* ' pj. * Ne vem, kaj naj pravzaprav storim. Niti v mislih se pf* sem pripravljal na kak poseben protokolaren sprei®*11: se tudi nikoli v življenju se mi še ni pripetilo, da moral vesti po nekih vnaprej predpisanih pravilih’ "j,ed stim se navzdol po stopnicah, drugi gredo za man**’ letalom je dolga vrsta Kitajcev, ki se vsi prijazn0^ klanjajo v pozdrav. Moral bi se rokovati, toda ^ roke nimam proste. Povsem nepripravljen sem, in n* močno jezi. Fotoaparat vržem čez ramo, «Delo». v $ or*011, je padlo iz žepa, stlačim globlje v drugi žep in P se rokovati z ljudmi, ki mi jih predstavljajo v ni. Imen skorajda ne razumem, kar je pri takšnem r^). stavljanju že tako običano. Vidim, da so to ljudi® ^l** njih let, ljubeznivi so in očitno bodo naši gostitelj*’ vrsta jih je pred letalom na veliki ploščadi, ki )e,d8 povsem prazna. Zalotim se, da govorim v slovenščin > ^ odzdravljam v slovenščini in da sem ,tako zmeden. ^ ^e- 4. MAREC V vrsti so Marx, Engels, Lenin in Stalin Letalo je pristalo neverjetno mehko. Gledam skozi okno, da bi ugotovil, kje je letališka zgradba. Opazim kitajske pozdrave odgovarjam celo z «dobrodošli»- čo me nihče ne razume. Tu so tudi jugoslovanski Lri ---41^ 1,4 CffK. t narji, ki delajo v Pekingu, naš veleposlanik, ki K* še iz časov, ko je bil glavni urednik «Politike». jgl’ nas je očitno, sodeč po njegovem obrazu, iskreno *ic PrimorikHfiievmk E PORT ŠPORT ŠPORT 11. septembra 1977 ATLETIKA TISKOVNA KONFERENCA FIPflL V TRSTI) Po dveh desetletjih ponovno v Trstu vrhunska atletika Za dvoboj med Italijo in Madžarsko je opravil organizacijski odbor temeljite priprave, - V torek in sredo tudi po TV y petek popoldan je bila v pro-CONI v Ul. Teafcro 2 tiskov-konferenca pred mednarodnim '®etskim dvobojem Italija - Ma-parska. Tako bomo imeli spet prijat gledati po točno dvajsetih 5®. tudi v Trstu vrhunsko atle-p če seveda izvzamemo inladin-T® srečanje Italija - Jugoslavija ^d tremi leti. Leta 1957 so se 9 stadionu «Pino Grezars pome-?' najbol.jši atleti Italije in šved-l..9, Med tem dolgim obdobjem sta r® še dve državni prvenstvi (1963 t 1968) in če izvzamemo še ne-mednarodne mitinge, ki ni-■1° kakovostne udeležbe, je z mednarodno atletiko v našem me-lnja. stu konec. I Dro[ Predsednik deželnega odbora FIDAL inž. Stellio Zafred je navzočim obrazložil vse o izredno zahtevnem organizacijskem delu, ki ga je bilo potrebno opraviti za to mednarodno srečanje. Poleg tega je bilo potrebno marsikaj na samem stadionu «Grezar» obnoviti in dograditi- (zaletišča in metališča, še posebej zaletišče za skok s palico), nove bodo tudi zapreke in naprave za merjenje časa. Tako je dobil tudi mestni občinski stadion vse potrebne naprave za velike mednarodne mitinge in sreča- '""■n"'........................................................................... m i ................. ■■n........ 1.11,,.,. r A ŠAHOVSKA PANORAMA Šahovska ollmpiada bo v Argentini 2®ana je ime države, ki bo dru-!f| leto priredila 23. šahovsko dim jpo: to je Argentina, ki je to plitebno in množično šahovsko jjiajjjfestacijo priredila že leta 1939. C9v ko se je ta olimpiada odvija9. je/ izbruhnila druga svetovna l^a in nekatere države niso hoji9 več igrati z nemško reprezen-®co. Po zaključku te olimpiade je ? evropskih šahistov ostalo v Ar-Tntini, med temi pa je prav go-najbolj znati Poljak Miguel 'aidorf, ki je nato znatno pripo-TSel za razvoj šaha v tej državi, /.“on-udba Argentine za organiza-olimpiade je bila zelo'dobro-^ - in je razrešila vrsto težav Jetovne šahovske organižacije pE. Prešnja kandidata sta bila »ttireč Iran in Nizozemska, ki pa l®1*> razpolagala z zadostnimi 7»tvi. ... 0 bo prva redno izvedena olim ,'ada po tisti iz leta 1974 v Nici, - P« i/l so na prejšnji v Haifi v Izrae-Ileta 1976 odpoved; % vse najmočnejše šahovske dr odpovedale svojo ude . e. od Sovjetske zveze pa do Ju-*°slavije in Madžarske, obenem pa ? v Libiji v Tripoliju priredili ne--^šrto protiolimpiado, katere se J* niso udeležile najmočnejše i’etovne šahovske velesile. Ob o-,’Apiadi v Hajfi je F IDE zapadla t globoko krizo, saj se je fede-,,ci.ia razkosata na dva bldka. Ob ^slednji olimpiadi, ki, bo maja in rila meseca prihodnjega leta v JfKntini, bo tudi kongres FIDE, ji1 katerem se upa, da bo spet pri i!° vsaj do delne sprave v sve-rthi šahovski organizaciji, ki šte-{v sedaj skoraj sto držav članic. r®piada, ki bo moška in ženska !? neposredno pred svetovnim no-*netnim prvenstvom, ki bo tudi fej državi. državno jugoslovansko ®kipno prvenstvo . 3* Krku so odigrali že več kot ,1 vico državnega šahovskega e-prvenstva. Prvenstva prve ^ se udeležuje deset ekip, vsaka pa šteje deset igralcev in iJC6r šest - seniorjev, dve šahistki ■či sli' *1\ ebl' ere o* s« st'1 n>' t v 'Iva mladinca. Zadnji dve ekipi ipdeta v drugo ligo, zmagovalca il^e lige pa bosta prihodnje leto pa -sla v prvi. -lavni . favorit tega tekmovanja, Pa Partizana iz Beograda, je po kolih nekoliko razočarala, Se nahaja komaj * na drugem . .. za lanskoletnim prvakom jpto zvezdo, tudi ta iz Beogra- £ S* jj. Vendar pa moramo omeniti, da 1 9 ta ekipa brez svojega najbolj j^dizan kar s štirimi velemojstri iiMCer z Gligoričem, Matulovičem, t. •e'vičem in Raičevičem. Na tre- rok, medtem ko nastopa i® mestu .je ekipa 'gradnja, ki uvršča v svoji C » i^Tog Mladost - In i\i uviSČa V S' Damjanoviča, Kovačeviča in Cge, sledi pa ji Zagreb* z Ma-'tai- 'tT|, Miničem, Bertokom in o-iv lrOi. Na pefem mestu je trenut-« slovenska ekipa Maribora, ki je N9'® najboljše slovenske šahiste .- V1®0. Planinca in Barleta. Lest-(v9 Po šestih kolih je sledeča: ijpba zvezda 40 (1), Partizan 38.5, Most - Industrogradn ja 37,5. Za 'rij 30 (1). Maribor 29,5, Radnič-IKragujevac) 28, Goša (Smede Paianka) 26, Rad (Beograd) L; (1), Bosna (Sarajevo) 23,5 in v°sadski 21 (1) točk. ^ladinsko svetovno &rvens,tvo kratkim se je v Innsbrucku V*'0 mladinsko svetovno šahov-C Prvenstvo, katerega se udele-48 najboljših mladincev iz vse-L sveta. Turnir je ustrojen po litrskem sistemu. Po štirih ko-L,s'a na vrhu lestvice Kubanec k,9 m jugoslovanski mojster iz €Sa Sada Peter Popovič, ki je (L^ka.i let med najboljšimi jugo-^®Oskimi mladinci. Oba sta na-Ip*9 štiri zmage, v petem kolu na sporedu njihov medse »pl obračun. Na tretjem mestu L sovjetski predstavnik in eden tpfl favoritov Jusufov in Grosz-s tremi točkami in pol. ^9oric zmagal * Montilli ^''»»slovanski' velemojster Sveto-ji} ^ligorič je pred kratkim osvo-(J. Prv° mesto na mcd|iaro'dnem v Montilli, katerega se je W«ilo deset šahistov in od ka--!e. b'l° kar Sest velemojstrov. ^*°0ič je ves turnir igral zelo do-^v’ Osvojil pa je sedem točk od ** možnih. Kar petkrat je nam- reč zmagal in štirikrat remiziral, kar daje 77 odstotkov vseh možnih točk. Gligorič je najpomembnejšo točko osvojil v tretjem kolu, ko je premagal sovjetskega velemojstra Tajmanova. Igralca sta takrat zaigrala Nimčovičevo indijsko obrambo, o kateri je prav Tajmanov napisal celo knjigo. Najnevarnejši konkurent za prvo mesto mu je bil ameriški velemojster Kavalek, ki pa je bil za pol točke prekratek. Končna lestvica je sledeča: Gligorič 7, Kavalek 6,5, Stean 6, Tajmanov in Bryne 5, Andersson 4,5, Calvo 3,5, Padron 3, Visier 2,5 in Martin 2 točki. Zmaga Horta v Poljanici Zdroj Na tradicionalnem mednarodnem turnirju v Poljanici Zdroj na Poljskem, katerega prirejajo v spomin na velemojstra Akibo Rubinsteina je zmagal češkoslovanški velemojster Vlastimil Hort, ki je, osvojil 12 točk od 17 možnih, ob tem pa ni izgubil niti ene partije. Drugo mesto je zasedel sovjetski velemojster Kuzmin, ki je spet po vrsti neuspešnih turnirjev zaigral dobro. Jugoslovan Bora Ivkov je razočaral, saj se .je uvrstil na spodnji del lestvice, najbolj pa ie razoča-Dušan Jelinčič (Nadaljevanje na zadnji strani) Občinski odbornik za šport prof. Mario Lanza pa .je poudaril, da občinska uprava ni mogla stati ob strani ob tem izredno važnem mednarodnem športnem dogodku in je priskočila na pomoč z nekate rimi nujnimi deli, ki bi morali i dati še veliko večji atletski zagon I našemu mestu. Deželni odbornik, oziroma tajnik, Bruno Križman, pa je novinarjem povedal, kako bo poskrbljeno za tisk in sprotno infor- ; miranje ter zgodovino dosedanjih j srečanj med tema dvema drža j vama. Če štejemo srečanja za evropski pokal in druge dvoboje, sta se Madžarska in Italija doslej pomerili osemnajstkrat. Desetkrat so bili boljši Madžari in «azzurri» so slavili osemkrat. Tržaški dvoboj se bo končal s prepričljivo zmago domačinov. ker Madžarska ni več laka velesila kot v bližnji preteklosti. Ne glede na to pa bodo nekatere discipline izredno zanimive in privlačne. Tako v torek, kot tudi v sredo, to televizija srečanje neposredno prenašala po približno nekaj več kot eno uro. Po drugih strani niti vstopnina ne to preveč zahtevna. Za centralno tribuno to potrebno odšteti 2000 lir (s popustom 1000) stranski tribuni 1000 (s popustom 500). Deželni odtor FIDAL pa nudi raznim športnim organizacijam, ki želijo imeti vstopnice za svoje športnike po izredno ugodni ceni 200 lir. Upati je le, da bo odziv gledalcev zadovoljiv. Barve Italije bodo branili tudi trije atleti naše pokrajine: Pia- pan, Zecchi in Zozn. Deželno zastopstvo pa bo štelo še Siego, Or-tisa, Simeono in Brunija. G. F. ALPINIZEM Slovenski planinci dosegajo vednii večje uspehe in to ne le doma, ampak tudi v tujini. Iz Pakistana se je vrnila v domovino alpinistična odprava «Hindu-kuš 77», ki je ostala v tem pogorju dva meseca. V tem času so slovenski alpinisti opravili kar 32 vzponov, med temi več na več kot 7.000 metrov visokih vrhov. Ekipa mirenske Adric, s katero bo danes odigrala tekmo nogometna enajsterica trebenskega Primorca ■iiiiiitiiiiiMiiiinmtfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiHiininmnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA PO LANSKI ZMAGI V 3. MD Goriški Dom bo ietos nastopal v prvenstvu 2 moške divizije Verjetno bo vključen v skupino, kjer bo igralo še devet drugih šesterk s Tržaškega in z Goriškega Moška odbojkarska ekipa Doma iz Gorice to letos, po osvojenem prvem mestu v lanskoletnem pr-venstu 3. moške divizije, nastopala v za. eno stopnjo višjem prven-stu, 2. MD. Ekipe, ki imajo pravico nastopati v prihodnji športni sezoni 1977-1978 v prvenstu 2. moške divizije so naslednje (porazdeljene po pokrajinah FJ-K): GORIŠKA POKRAJINA: Azzurra, Intrepida (Mariano), Pie-ris, Libertas (Gorica), AGI (Gorica) in Dom (Gorica). TRŽAŠKA POKRAJINA: Gasilci Ravalico, Solaris, Rozzol, San Luigi in Don Bosco. VIDEMSKA POKRAJINA: Kennedy, Crispatzu, Maianese, Libertas Grions in Celima. PORDENONSKA POKRAJINA: Vivil, Volley Bali Maniago, Vol iiiiiiiniiMiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiuiiiiiiiiia PLANINSTVO OB NESREČI NA AIGUILLES DU DRU fcjrivjsuiiN ui Tudi izkušenim alpinistom grozi v planinah nevarnost Do katastrofe lahko pogostoma privedejo tudi psihični vzroki ley Bali Variano in Ginnastica Por-denonese. Kot .je razvidno iz zgornjega seznama bo z Goriškega šest ekip nastopalo v 2. MD, 5 s Tržaškega, 4 iz pordenonske pokrajine in 5 ,iz videmske. Teh dvajset ekip bo porazdeljenih v dve skupini po 10, ki se bodo v poteku prvenstva spoprijele vsaka proti vsaki. Predvideva se torej, da bi morali sestavljati A skupino ekipe z Goriškega in Tržaškega (manj, seveda, ena); B skupino pa ekipe iz videmske in pordenonske pokrajine. Prvenstvo 2. moške divizje se bo pričelo 10. decembra, zaključilo pa se bo, po 18. odigranih kolih, 13. maja 1978. Prvi dve ekipi iz vsake skupine napredujeta v 1. moško divizijo; zadnji dve pa izpadeta v 3. MD. Novost letošnjega prvenstva obstaja še v tem, da vsaka ekipa, ki se prijavi za prvenstvo, mora poskrbeti tudi za- lastnega zapdsni-kdrjsi (vsaj enega), kfcterega bo Letos se je v gorah pripetilo toliko nesreč, kot jih anali že vrsto let ne pomnijo. Mnogo izmed teh so bile posledica slabe opreme planincev ali pa tudi njihove neizkušenosti in nepremišljenosti. Poleg teh pa je bilo tudi več smrtnih primerov v gorah, ko so postali žrtve svoje gorniške Strasti izredno izkušeni alpinisti. Da so go re lahko tudi izredno nevarne kažejo prav taki primeri, zato smo se o-dločili danes opisati tak dogodek (ki se je sicer zgodil že pred več kot poldrugim mesecem), ko so morali reševalci odnesti s planin mrtvega alpinista, ki ni niti padel s stene, niti ni zmrznil ali se kako drugače poškodoval. Primer je dovolj poučen, da nam pove, da gora ne sme nihče podcenjevati, nikjer invnikoli. V Chahionix je v petek, 22. julija, prispela skupina šestnajstih alpinistov iz Kamnika, od katerih so se dan pozneje tyje odpravili v ozebnik severne stene Druja, drugi trije pa so odšli na prečenje najvišje go re Evrope Mont Blanca. Nihče ni takrat pričakoval, ko so vedro in s sončnim vremenom odšli na pot, da bo obe navezi doletela nesreča in bo moral eden od njih celo plačati z življenjem svojo' alpinistično strast. V soboto popodne se je naveza, katero so sestavljali izkušeni 27 letni Cene Kramar, 25 letni Janez Až man in 19-letni Dušan Podbev.šček, odpravila v severno steno Druja (3754 m) in že isti dan preplezala krajno poč pod steno in pripravila bivak v sami smeri. Alpinisti so brez težav prebivakirali noč. no slednjega dne pa jih je dočakalo lepo sončno vreme. Spet so preplezali lep del stene ter si že drugič pripravili bivak. In takrat ni mogel nihče pričakovati, da bosta še isto noč zračni tlak in temperatura zelo padla, spremembe vremena v mont-blanškem pogorju ne pomnijo že sto let. Naslednjega dne jih je namreč pričakalo izredno slabo vreme. Plezali so počasi in s težavo. Tistega dne so premagali dva raztežaja skal natega grebena, vendar pa so si spet morali, že tretjič, pripraviti bivak v steni, ker je bilo vreme obupno. Naslednjega, usodnega dne, ko se je Kramar pripravil, da to stopil na čelo naveze, mu je ena dereza zdrsnila v prepad, alpinist brez de reze pa je v ledu kakor pravi inva lid: odvisen je v vsem od drugih. Na čelo naveze je moral tako stopiti Dušan Podbevšček, ki se je takoj zavedel, da s Kramarjem ni vse v redu. Sam je z Ažmanom za raz težaj vrvi potreboval eno uro, Kramar kar pet. I£aj se je torei z njim dogajalo? Prav, on, ki je bil najbolj izkušen od vseh ter tudi naj- bolj pripravljen, poleg tega pa še na ledu neprekosljiv. Tovariša sta ga stalno spraševala, ali naj se morda vrnejo nazaj. Kramar pa jima je odgovoril,*da se počuti dobro in morajo za vsako ceno nadaljevati s plezanjem. In vendar je bilo ob 14. uri tistega dne s Kramarjem konec. Z zadnjimi močmi je , tovarišema za, kričal: «Fanta, z mano je konec, oprostita, nimam več moči!», nato pa smrtna tišina. Podbevšček in Ažman sta takoj prihitela k tovarišu, ki je bil nekaj metrov nižje, ter ga našla že mrtvega. Začela sta mu takoj masirati srce ter mu dajala umetno dihanje, vendar brezuspešno. Strta sta ga zavila v vrečo ter privezala na klin ter sama preplezala preostali del stene do vrha. Kramar je omagal 120 metrov pred ciljem! Alpinista sta se nato spet spustila kakih 30 metrov na južni strani ter bivakirala. In kot bi kruta usoda hotela! spet jih je prebudilo lepo, sončno vreme! Podbevšček in Ažman sta se pripravljala za sestop, ko sta opazila helikopter, ki je iskal druge alpiniste, katere so tiste dni zaradi neurja pogrešali. Z mahanjem sta priklicala pozornasl nase ter se tako rešila. Zakaj je umrl Ažman? Prvotno so mislili, da zaradi preutrujenosti, vendar pa je ta možnost malo verjetna, saj je bil v odlični telesni in duševni formi. Bolj verjetno je, da je smrt nastopila zaradi šoka, ki lahko izhaja iz trenutnega hudega razburjenja, hudega pretresa ali izredno kritičnih situacij. Značilen zn tako vrsto psihičnega šoka je rihgel padec pritiska, znižanje telesne temperature. neredni pulz in dihanje ter bledica. Smrt nastane zaradi nepre-krvavljenosti možganov in premajh ne koncentracije kisika v zraku. Kramar je bil poročen komaj deset dni, (.Kitovanje v Centralne Alpe pa je bilo njegovo poročno potovanje. Njegova žena, Ivanka, je bila edina od odprave 16 Kamničanov, ki je ostala v taboru v Chamonixu in nemočno sprejemala tragične novice, so so prihajale z mogočnih gora, zavitih v" meglo. 1 Samo nekaj kilometrov stran od stene, kjer se je odvijala tragedija ■Ceneta Kramarja so se za svoja življenja borili štirje člani iste skupine alpinistov iz Kamnika in sicer Janez Volkar, Marija Škrlep, Tone Trobevšek in Janez Benkovič, ki so v nedeljo odšli na greben Brenva v pogorju Mont Blanca. V ponedeljek so izplezali na Col de la Brenva, od koder je do vrha Mont Blanca le še dobra lira hoje. Takrat pa se je vreme nenadoma poslabšalo, tako da so morali bivakirati. Naslednjega dne so nenavezani nadaljevali pot, spet jih je zajela megla, ta- ko da so izgubili stik med seboj. Dan kasneje jih je vse prezeble pobral helikopter ter jih odpeljal v bolnišnico v Chamonix, kjer so se morali nekateri nekaj dni zdraviti zaradi prehodne snežne slepote ter seveda ozeblin po rokah in nogah. S pogorja Mont Blanca so še istega dne, ko so te plezalce rešili, reševalci odpeljali v dolino mrtve alpiniste iz Nove Zelandije, Irske, Za hodne Nemčije in Belgije. DUŠAN JELINČIČ ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE sklicuje v sredo, 14. septembra 1977,' ob 20.30 v sovodenjskem Kulturnem domu redni letni OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: ■ 1. Otvoritev 2. Izvolitev predsednika občne-nega zbora 3. Poročila: a) predsedniško b) tajniško c) blagajniško 4. Pozdravi in diskusija o poročilih 5. Razrešnica staremu odboru 6. Izvolitev novega odbora 7. Razno Vodstvo ŠD Sovodnje vabi na občni zbor svoje člane in vse ljubitelje športa iz te občine. Hill lllltlllllllllllll III llllllll II lili II Ulili tllfrfll Ulil lllll llllllllilNtlllllllilllllltlllllllllllllllilllllililiiiiiifiiiiiiiii NOGOMET V NOVEM PRVENSTVU Triestina meri ietos na uvrstitev v C-l ligo Ekipa se je letos okrepila v napadu, obrambo pa ima še vedno šibko - Letošnje prvenstvo bo verjetno zelo izenačeno Z današnjim nastopom proti moštvu Omegne se prične za Triesti-no dolga in naporna pot skozi prvenstvo tretje italijanske lige. Po spremembi pravilnika je cilj tržaškega moštva uvrstitev med prvih 12 ekip na lestvici, kar bi zagotovilo Tagliavinijevim varovancem pravico do nastopanja (naslednje ieto) v C-l ligi. Sodeč po poteku lanskega prvenstva, bi marala Trie stina z lahkoto doseči tako uvrstitev, vseeno pa bo letošnje prvenstvo mnogo napornejše saj se je z istim ciljem napotila v prvenstvo še cela vrsta drugih moštev in za vse, seveda, prostora ne bo. Prav zato lahko trdimo, da bo letošnje prvenstvo izredno izenačeno saj ne zainteresiranih ekip praktično ne to in vsaka tekma bo odločilnega pomena. Tega se dobro zaveda tudi trža ški trener TagMavini, ki je svoje varovance pripravil tako, da jim moči ne bodo pošle pred koncem prvenstva. Tako si lahko tudi razložimo ne preveč briljantne pred-prvenstvene rezultate, kjer je Triestina sicer dosegla. uvrstitev v finalni del za italijanski pokal, ni pa zaigrala preveč dobro. Letos se je tržaško moštvo še bolj okrepilo v napadu s prihodom 27-letnega Marcolinija, ki je lani nastopal v vrstah Pro Vasta, kjer je dosegel devet zadetkov. Nespremenjeno strukturo je Triestina oh- ranila tudi na vezni liniji, temna točka pa je še vedno obramba, kjer je bilo odhodov kar preveč. Zaninija, De Luco in Monticola ne bo kar tako lahko zamenjati, pri hod Salvadorja pa vseh problemov še z,da leč ni rešil. Proti Omegni bo Triestina seveda jurišala na zmago. Gostje, novinci v ligi, se v predprvenstvenih srečanjih niso preveč izkazali šai so zabeležili celo vrsto negativnih rezultatov. Vsekakor nasprotnika ne gre podcenjevati, ‘čeprav nima v enajsterici nobenih znanih imen. Triestina to igrala v najboljši postavi z izjemo Schiraldija, katerega bo zamenjal Tercovich ali Za-nutel. Tekma se bi pričela ob 16. A. K. KOLESARSTVO V Cannesu bo 2. oktobra letos nastopil na Veliki nagradi narodov med dragimi tudi svetovni prvak Moser. JADRANJE LONDON — Na samotno pot o-krog sveta se .je včeraj podala s svojo jadrnico 28-letna Angležinja Naomi James. Njena jadrnica ima deset ton in če bo uspela obkrožiti svet bo prva ženska, ki bo opravila tak podvig. USTANOVLJENO ŠD JADRAN ZA KOŠARKARSKE NASTOPE V ponedeljek so na Opčinah ob polnoštevilni udeležbi odbora ZSŠDI in predstavnikov društev, ki gojijo košarko, kritično analizirali kompleksno specifično problematiko in izdelali skupni program za novo tek-movalno sezono. Najprej je zaslužni košarkarski strokovnjak Peter Brumen iznenadil vse prisotne s spročilom, da iz o sebnih razlogov ne more več opravljati trenerskega posla v zamejstvu in torej odstopa, je pa pripravljen na neko obliko občasnega strokovnega sodelovanja, v kolikor mu bodo to dopuščale nove obveznosti: Tako je naša košarka izgubila pripravljenega, zavzetega, vestnega in požrtvovalnega strokovnjaka, ki je v minuli sezoni opravil neprecenljivo delo in jasno postavil temelje novi obliki košarkarske politike, kljub temu, da je bilo zaradi medsebojnih frakcij med društvi skupno ustvar janje in sodelovanje dokaj oiežko-čeno. Ključna točka tega srečanja je bila proučitev možnosti, da bi s skupnim pristopom vseh društev sestavili elitno člansko ekipo, ki naj bi, podobno kot v pretekli sezoni, nastopala pod imenom Jadran v promocijskem prvenstvu. Tri zainteresirana društva so s tem v zvezi iznesla sledeča stališča: ŠZ Bor je pripravljeno dati Jadranu svoje člane in mladince, ŠD Kontovel odstopa samo svoje člane, ne pa mladince, ŠD Polet pa daje na razpolago vse igralce, ki bi služili elitni ekipi. Zatem so se prisotni dotaknili vprašanja, da bi Bor odstopil svoje mesto v promocijski ligi Jadranu (kot lani), vendar z obvezo, da letos dejansko pride do formalne legalizacije te «abinacije». S tem v zvezi pa je predsednik Bora izjavil, da bi bilo poimenovanje ekipe v Jadran možno le z abinacijo z morebitnim podjetjem Jadran, z legalnim sedežem v Italiji, ki pa ne obstaja, torej to v novi sezoni v promocijskem prvenstvu nastopala ekipa Bora, kar je, po našem mnenju, v očitnem na sprotju s prvo izjavo, da to Bor dal Jadranu svoje’člane in mladince. s Spričo take nepremostljive ovire so prišli do sledečega zaključka: Bor bo samostojno nastopal v promocijskem prvenstvu, Kontovel in Polet pa bosta skupno sodelovala in dala svoje člane na .razpolago ŠD Jadran, ki bo na novo ustanovljeno in njegova ekipa bo nastopala na prvenstvu 1. divizije. Taka; združena ekipa bi ne smela imeti večjih težav z napredovanjem v promocijsko ligo, torej je potrebna enoletna liiiiiiiilllllmiiiimiiijiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuimiiiimiiriiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiitiiitiiiiMiiiiinii samo pokrajinsko vodstvo odbojkarske zveze podrobneje izučilo vodenja tekmovalnih odbojkarskih za pisnikov. Naj omenimo še, da v prvenstvu 2. ženske divizije, v kateri bo nastopalo letos 12 ekip, bo igrala tudi šesterka Hrasta iz Doberdoba. Ekipa Doma bo prav ta teden tudi pričela s svojimi rednimi treningi. Odbojkarski treningi bodo začasno vsak torek in četrtek na odprtem igrišču dijaškega doma «S. Gregorčič» v Gorici (Ul. Mon-tesanto 84) in sicer od 20. do 22. ure. Prvi trening to na sporedu v torek, 13. sept., ob 20. uri. Treningov, poleg seveda igralcev odbojke pri ŠZ Dom, se lahko udeležijo tudi drugi zainteresirani, zlasti pa mlajši, ki bi želeli pričeti z igranjem odbojke. I. K. ROD MODREGA £ > TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA H «2 H’ Nazaj v naravo! Zdravstveni in vzgojni pomen bivanja v naravi so ljudje spoznali že davno, ko so ugotovili, da oddaljevanje človeka od življenja v prirodi vpliva negativno na njegov telesni in moralni razvoj., Pomen življenja v naravi je med prvimi spoznal že francoski filozof in pisatelj Rabelais v začetku Šestnajstega stoletja. Misel pa je ostala še dolgo le misel. Šele v osemnajstem stoletju je pedagog J. Busedoiv. poiskušal prve oblike bivanja v naravi v obliki ta-borenja. Toda zopet je minilo mnogo desetletij, predno so prvi poisku-si dobili konkretno organizacijsko obliko. Te se je lotil leta 1902 severnoameriški pisatelj in slikar E. Tom-son Seton. Svojo organizacijo, imenoval jo je gozdovniško, je osnoval na načelu samouprave mladine pod vodstvom odraslih. Tako je vzgajal svoje mlade gozdovnike v samostojne in vestne mladince, ki so utrjevali svojo telesno moč in duhovne vrline z raznimi spretnostmi in globokim poznavanjem prirode. Ko je postavljal pred svoje mlade prijatelje kot vzgled naravno življenje indijanskih rodov, je upoštevajoč romantično nastrojenje mladine, prevzemal od Indijancev tudi njih imena, naprave in navade. Gozdovniška organizacija se je kmalu razširila in ojačila. Taborniška rubrika v Pionirskem listu • Pionirski list je tednik, ki ga pionirji v Sloveniji berejo že dvajseto leto. že doslej je objavljal članke, ki so bili ,namenjeni tabornikom in v katerega so pisali tudi taborniki sami o svojih doživetjih. Z letošnjim letnikom pa je Pionirski list uvedel stalno taborniško rubriko, v kateri bodo pisali o bogati vsebini življenja v taborniški organizaciji. Tudi drugače ima Pionirski list zelo pestro vsebino in je bogato ilustriran. Posebno priteguje tudi rubrika Vesela šola, ki je v šolskem letu 1979 - 77 zbrala okoli sebe 71.000 tekmovalcev. Zanimiv tednik bi si morali ogledali tudi zamejski taborniki. P-n NOGOMET VIDEM — Na dokaj razgibanem sestanku vodstva Udineseja je predsednik tega nogometnega kluba Šanson podal ostavko. Odstopil je motivacijo, «da občinstvo ni nuJ (lilo v preteklem prvenstvu ekipi dovolj moralne opore.» » « « Riva ne bo več igral CAGLIART — Gigi Riva se je dokončno odločil, da nogometa ne to več-igral. Riva je namreč prosil vodstvo Cagliarija, naj mu da brezplačno izpisnico, da bi lahko nadaljeval svojo nogometno kariero pri prvoligaški enajsterici Verone. Vodstvo Cagliarija mu te izpisnice ni hotelo dati, pač pa ga je povabilo, naj ponovno nastopa za Cagliari, kot si žele vsi navijači tega kluba. Riva pa je dejal, da, glede na zadnji sklep vodstva Cagliarija, nogometa sploh ne bo več igral. BOKS MADRID — Urugvajec Evangelista je osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka težke Ifitego-rije. Premagal je Francoza Rodri-gueza s k.o. v 11. krogu. V NEDELJO, 25. T.M. Zanimiv ocenjevalni planinski pohod iz Ukev naOjstermk ŠD Lepi Vrh iz Ukev priredi s sodelovanjem SK Devin v nedeljo, 25. septembra, 1. ocenjevalni planinski pohod Ukve • Oisternik. Organizatorja sta m tekmovanje povabila predstavnike Koroške in Beneške Slovenije, zaželen pa je, seveda, tudi nastop Goričanov. Zainteresirani dobijo vsa pojasnila in se za tekmovanje lahko prijavijo do 20. t.m:, na sedežu ZSŠDI (tel. 767304) in pri odbornikih društva. Zbirališče bo v TJkvah pri hotelu Vedam (Pensione alla posta). Odhodi posameznih ekip ali družin (najmanj trije člani) se bodo pričeli ob 9.00. Ekipe ali družine se lahko vpišejo pri startni mizi do 10. ure. Ob vpisu dobi vsaka ekipa ali družina vprašalno polo in pravilnik. Proga ocenjevalnega planinskega pohoda se bo odtajala po položni cesti iz Ukev do koče Nordio. Tukaj bo vspka ekipa, ali družina, oddala izpolnjeno vprašalno polo, v zameno pa bo vsak član dobil skodelico tople-^ ga čaja. Strastnejši planinci bo-' do imeli možnost nadaljevati pot do vrha Ojsternika, kar pa ne bo odločalo o končni uvrstitvi. Komur se bo zdel Ojsternik pretrd oreh, bo lahko ostal na planini (pri koči Nordio), kjer bo poskrbljeno za skromno zabavo. Ko se bodo planinci vrnili z vrha Ojsternika, približno ob 15.00, bosta organizatorja nagradila prvouvrščene. Vpisnina za tekmovanje znaša 1.000 lir na osebo. Ob vpisu bo vsakdo dobil spominsko kolajno. žrtev, da se enkrat za vselej odpravi sporno vprašanje poimenovanja ekipe. Novo športno društvo Jadran, ki to imelo svoj sedež pri ZSŠDI, bo v bistvu nastopalo z združeno člansko košarkarsko ekipo in tudi Bor je načelno izrekel pripravljenost za skupno sodelovanje čez leto dni. ZAKLJUČKI SESTANKA O NOGOMETU V torek je bilo na sedežu Združenja, ob prisotnosti predstavnikov večine zainteresiranih društev, posvetovanje o nogometni problematiki. Iz diskusije je jasno izzvenelo, da mora ZSŠDI odločneje nastopiti in zavzeti jasna stališča do določenih (»vsem škodljivih pojavov, ki jih je treba že v kali zatreti. Predvsem je za to potrebna večja skupina sodelavcev, ki poznajo te probleme. V ta namen je združenje kooptiralo kot sodelovca Igorja Čuka in Borisa Miliča. Čimprej je treba ustanoviti komisijo za nogomet, izdelati srednjeročni skupni ■načrt, povezati vse slovenske trenerje v sekcijsko nogometno organizacijo, vplivati na društva, da posvečajo večjo pozornost mladinskim ekipam, prirejati trenerske tečaje. ZSŠDI to vsem včlanjenim društvom, ki gojijo nogomet, poslalo okrožnico, v kateri zahteva, da ekipe pozdravljajo na igrišču v slovenščini in mora biti slovenščina občevalni jezik na sejah društvenih odborov (v skladu s statutom združenja), v nasprotnem primeru bo treba izreči primerne u-krepe. Društva naj že sedaj držijo v evidenci, da mora 1. in 2. oktobra mladinska reprezentanca ZSŠDI nastopiti na mednarodnem srečanju na Ravnah na Koroškem, kjer se bodo srečali vrstniki slovenskih manjšin iz Avstrije, Italije in Madžarske. Končno je bilo sklenjeno, da se to komisija za nogomet, v kateri bo vsako društvo imelo svojega stalnega člana, sestala v ponedeljek, 26. t.m. Govor je bil tudi o dokumentu «Program za idealno športno poli tiko med zamejskimi nogometnimi društvi*, ki ga je izdelal petčlanski pripravljalni odbor Primorja za sklicanje občnega zbora, črka in duh omenjenega dokumenta predstavljata, vsaj na papirju, hvalevreden poskus, da bi slovenskemu zamejskemu nogometu dali drugačno zasnovo in da bi s skupnim sodelovanjem vseh društev, seveda pod pokroviteljstvom ZSŠDI, odpravili nekatere nevarne in kronične pojave, ki postavljajo v nevarnost delovanje in razvoj slovenskih društev po statutarnih načelih. V bistvu so v tem programu smotrno zapopadene načelne smernice ZSŠDI, vendar pa nam mora biU jasno, da je za izvajanje takega programa merodajna politična volja in pristop zainteresiranih društev, ker Združenje ne more vsiljevati svojih načel, če posamezne rešitve spontano ne dozorilo v zavesti posameznih članic. Združenje je lahko pobudnik in katalizator skupnih akcij, vendar ne more avtoritativno diktirati «ex cathedra* te ali otie rešitve, za kar so druš-štva povsem suverena. Vsa upanja po novih oprijemih so klavrno propadla s tem, da omenjeni dokument sploh ni prodrl na občnem zboru Primorja in se je baje celo večina podpisnikov «povlekla nazaj». To pomeni, da kljub vsem dosedanjim izkušnjam časi niso še zreli za tak preobrat, da manjka politična valja za dejansko spremembo sedanjega stanja. Nekateri celo mislijo, da je bil ta dokument od vsega začetka demagoški, kot bi si hotel kdo u-stvariti «kritje» za drugačno usmerjanje nogometne politike. V nogometnih krogih marsikdo oportunistično meče krivdo na združenje, češ da ni znalo uresničiti sodelovanja med slovenskimi klubi. Tak očitek pa je po našem mnenju neosnovan, če članstVo nekega društva ovrže na občnem zboru možnost take rešitve. TEČAJ ZA TRENERJE V SEČI- Prejšnji teden se je v Seči pod vodstvom Petra Brumna uspešno od-i vijal 6dnevni tečaj za mlade košarkarske trenerje, katerega se je udeležilo 10 slušateljev iz vrst Bora, Doma, Poleta in Sokola, z izjemo Kontovelovih trenerjev, ki so bili tedaj na skupnih pripravah v Mariboru. Predavanja so se vrstila (»o dvakrat dnevno in tečajniki so se naučili novih veščin za opravljanje trenerskega posla pri matičnih društvih. Ob zaključku tečaja je i* mel predavanje Andrej Žagar, trener kadetov ljubljanske Olimpije, ki so jugoslovanski prvaki. ODBOJKARSKI TEČAJ PRI BANIH Včeraj se je v šolskem centru pri Banih zaključil 10-dnevni tečaj za mlade odbojkarice in odbojkarje, ki je po oceni organizatorjev, trenerjev in tečajnikov zelo dobro uspel in celo presegel pričakovanja. 60 tečajnikov je pod skrbno roko domačih trenerjev, katerih delo je zelo dobro koordiniral prof. Franko Drasič, o-svojilo osnovne prvine odbojke," obenem pa so se v prijetni družabnosti spoznali med seboj in navezali prijateljstvo. Ta prvi poskus organizacije tečaja v zamejstvu namesto v Rovinju se je torej dobro obnesel, podrobnejšo analizo pa bodo naredili na jutrišnji seji odbojkarske komisije. > JUTRI SEJA ODBOJKARSKE KOMISIJE Jutri se bo ob 20. uri sestala na sedežu Združenja komisija za odbojko, ki bo obsavnavala potek 10-dnev-nega tečaja pri Banih in bo izdelala program za novo sezono. V TOREK SKUPŠČINA DRUŠTEV V torek bo ob 20. uri v prostorih ŠD Sokol v Nabrežini redna skupščina članic ZSŠDI. ki bo v prvi vrsti proučila dokument odbora ZSš Dl, o katerem smo poročali prejšnjo nedeljo. -bs- Uiadmstvo, uprava, oglaanl oddalaa, TRST, Ul. Montaechl 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnapre| plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačrto revija' »DAN*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS - 61000 LjubiT«1* Oglasi 2iro račun 30101-603-45361 «ADIT. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob lavmkih 13.000, ob praznikih 15 000 Finančno-upravni 500 legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm viši1]* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku »' upravi Iz vseh dri'9' pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italije Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 11. septembra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG OB 4. OBLETNICI VOJAŠKEGA DRŽAVNEGA UDARA Čilski protifašisti obsojajo Carterja Sestanek s Pinochetom znak zbliževanja" med državama - Socialisti za sodelovanje s krščanskimi demokrati • Solidarnost mednarodne javnosti z zatiranim ljudstvom - Pobude v Italiji ŠANTLA GO DE CHILE - Pred Štirimi leti na današnji dan je čilska vojska pod taktirko fašističnega generala Pinocheta zrušila Allen-dejevo napredno vlado, ubila predsednika, proglasila policijsko uro, uvedla preki sod in sprožila val a-retacij najprej komunističnih in socialističnih, nato pa še zastopnikov drugih krvoločni hunti nepovoljnih strank ter seveda sindikalistov in demokratov sploh. Tedaj se je pričela za nesrečni narod strahotna tragedija, ki ji še nd videti konca. Ob 4. obletnici padca čilske demokracije je črni general smatral za potrebno, da v intervjuju venezuelski reviji «Bohemia» izjavi sledeče: »Obnova demokracije v Čilu je odvisna od raznih krogov domačega javnega mnenja, a pri njenem uresničevanju sodeluje vojska. Allen-de je bil strmoglavljen, ker je bilo treba klasično liberalno 'majavo in nemočno’ državo nadomestiti z 'avtoritarno, zaščiteno, stehnizirano in na družbeni naklonjenosti slonečo demokracijo', v kateri naj bi politične stranke izražale posamezne misel-nostne tokove*. Jasne besede torej, ki zahtevajo prav tako jasen in odločen odgovor. Medtem ko se čilska socialistična stranka v posebnem sporočilu zavzema za oblikovanje najširše »fronte enotnosti* med levičarskimi silami pa tudi za sodelovanje s krščansko demokracijo, da se čimprej napravi konec zdajšnjemu režimu, je izvršni sekretariat ljudske enotnosti (Uni-dad popular), dejansko čilske vlade v izgnanstvu s sedežem v Vzhodnem Berlinu, ostro obsodil sestanek med Pinochetom in Carterjem ter ga označil kot znamenje ponovnega zbliževanja in spoprijateljevanja med Washingtonom in Santiagom. Ameriško politiko v Latinski A-meriki je grajal v intervjuju italijanskemu listu «Manifesto» tudi čilski minister za gospodarstvo pod Allendejevo vlado Pedro Vuskovic. »Nastop fašistične diktature ni bil le odgovor imperializma in burioa-zije na politiko Unidad popular, temveč se uokvirja v širši načrt,* je dejal bivši nvnister, »po katerem hočejo Amerikanci pridobiti na jut noameriški celini ono, kar so izgubili v Aziji.* Pripomnil je, da je čilski puč vidijo znamenje nemoči kapitalizma, da se obdrži na nogah v demokratični obliki. Carterjeva polit’ka teh dejstev ne bo mogla ovreči pa tudi ne spremeniti politike ZDA do Latinske Amerike. krajevnih ustanov je izročila čilskemu konzulatu v Milanu peticijo naslovljeno vrhovnemu sodišču v Santiagu, pod katero je 20.000 piti*uiiHiumiiiiiNiiiiiiMNiiiiiliiituui|ll,>ll,>l gi del tečaja začel prav tako jutri, 12. t.m., ob 9. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. * * * Sest tisoč Joštov na slovenski obali Lepo vreme in močno znižanje cen (v poprečju za 25 odst.) je na slovenski obali ustvarilo položaj, da se skoraj ne pozna, da je glavna turistična sezona za nami. Samo v piranski občini se mudi okrog 6 tisoč turistov, po vsej Primorski pa okrog 9 tisoč. Na cestah je še zmeraj dokajšnja gneča in tudi kopališča so dobro napolnjena. Prevladujejo domači gostje, od tujcev pa je največ Nemcev, Nizozemcev in Avstrijcev. Večjih kulturnih prireditev trenutno sicer ni, zato pa še naprej igrajo v vseh večjih hotelih zabavni ansambli. L. O. NA »VELIKI ROUNIs «Spopad generacij danes na Proseku Danes, s pričetkom ob 17. uri bo na proseškem igrišču »Velika rouna* tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladimi. Na Proseku je že vse pripravljeno za današnji dvoboj. Vsi nogometaši se bodo sestali ob 16. uri pri društveni gostilni na Proseku in bodo. v spremstvu proseške godbe odšli na igrišče. Na proseškem četverokotniku je pričakovati rekordno število gledalcev, saj organizatorji pravijo, da so vstopnice razprodane. Stari (da bi se duševno bolje pripravili) so bili teden dni na dopustu in bi morali dospeti danes v jutranjih urah na Prosek. Mladi pa so ostali doma in so mnenja, da ne bo težav z današnjo zmagp. Tudi postavi obeh ekip sta trenerja *e obiavila. Stari bodo igrali v tej postavi: ŠD SOKOL obvešča, da se treningi za košarkarje letnikov 1965-1970 pričnejo jutri ob 17. uri, na odprtem i-grišču v Nabrežini. Obenem obvešča vse dečke teh letnikov, ki bi radi gojili košarko, da se javijo ob isti uri na igrišču, ali pa telefonsko na št. 200-186 (Savo Ušaj). • • • SPK CUPA IZ SESUANA sporoča, da bo jesenska društvena regata v nedeljo, 18. septembra, v Sesljanskem zalivu. Start ob 10. uri. Vpisovanje od 8. do 9. ure pri vpisni mizi, na društvenem prostoru v Sesljanu. Za najdaljšo plovbo memorial Darija Starcg Slovenski pomorski klub Čupa iz Sesljana razpisuje tudi letos podelitev memoriala Darija Starca članu ki je z jadrnico odplul najdlje iz Sesljanskega zaliva. Nagrada — sti lizirano jadro — je prehodnega značaja in bo ostala v trajni lasti članu, ki ga bo osvojil dvakrat. Lani je bil podeljen memorial Darija Starca članu Glavini, ki je s šestmetrsko Dolino II plul do Zadra. Čupa vabi člane, da pošljejo prijave in primerne dokaze o prepluti poti po pošti na naslov »ČUPA — 34019 Sesljan* do 18. septembra ali pa jih lahko izročijo pri vpisni mizi za društveno regato v nedeljo, 18. septembra, v Sesljanu. SZ Bor obvešča košarkarje letnika 1965 in mlajše, da se PRIČNEJO TRENINGI v petek, 16. t.m. ob 18. url na stadionu «1. maj* v Trstu. Ob tej priložnosti bodo tudi prejeli navodila za prihodnjo dejavnost. KOLESARSTVO ____ VČERAJ V PORDENOlSjl Okrnjena dirka po Furlaniji prinesla zmago G. Saronni ji* Vsi favoriti so odstopili, Bitossi pa sploh ni startni p Della Fiori, Bariviera in Ji pa teh ni bilo na igrišču, j® igre takoj padla. Predvsem čno stanje centrov, kjer nim® ghin enakovrednih menjav. p PORDENON — Včerajšnja dirka po Furlaniji za profesionalce je povsem razočarala tisoče ljubiteljev športa, ki so pričakovali, glede na imena nastopajočih, športni užitek, katerega pa ni bilo. Gimondi in vsi ostali favoriti so namreč kakih 30 km pred ciljem odstopili, Bitossi sploh ni startal, drugi tekmovalci pa tudi niso pokazali posebne borbenosti. Tako je prvo mesto osvojil mladi Saronni, ki si je za zmago še najbolj prizadeval. LESTVICA 1. Giusepe Saronni, ki je 222 km dolgo progo od Forni di Sopra do Pordenona prevozil v 6.09’26'’ s p.h. 36,060 km na uro 2. je bil Ricconi po 4’41”, nato pa so v njegovem času sledili: 3. Angelo Tosoni 4. Johansson 5. Panizza 6. Battaglin 7. Mazzantini 8. Loro 9. Gavazzi 10. Martinelli 11. Antonini 12. Sefton 13. Cavalcanti 14. Vanzo 15. Passuello 16. ’ Zanoni 17. Pizzini 18. Colombo po 6'10” po 7’29” V PRIJATELJSKI TEKMI Reprezentanti pokazali napredek 98:67 Italija - Huriingham (48:33) ITALIJA: Marzorati 13 (1:1), Car raro 10 (2:2), Jellini l4 (2:3). Ca-glieris 4, Bariviera 16 (2:2), Bona- mico 8, Meneghin 12, Serafini, Vec-chiato 5 (1:3), Ferracini 6 (2:2), Della Fiori 10 (2:3). Trener: Primo. HURLINGHAM: Rella, Scolini 4, Baiguera 6, Jacuzzo, Oeser 4 (2:2), Ritossa 2, Crevatin, Zorzenon 17 (5:6), Paterno 16, Soderberg 12 (4:4), Meneghel 6. Trener: Petazzi. SODNIKA: Verh in Mogorovich-iz Trsta PROSTI METI: Italija 12:16, Huriingham 11:12 PET OS. NAPAK: nihče. SKUPNE OSEBNE NAPAKE: Italija 15, Huriingham 15 V okviru priprav za evropsko prvenstvo. ki bo v kratkem v Belgiji, ie italijanska reprezentanca bdigra-la prijateljsko tekmo proti tržaški ekipi Huriingham. «Azzurri» so z lahkoto zmagali, takoj >pa naj pripomnimo, da ni v tržaških vrstah bilo De Vriesa, Soderberg pa prav gotovo ni zaigral na njegovi ravni. Dober vtis je zapustil drugi Američan tržaške ekipe Paterno, čeprav je večkrat zaigral preveč individua listično. Prijetno je presenetil tudi Zorzenon, ki se je odlično kosal pod košema z reprezentančnimi centri. Po dolgem času je spet zaigral Bai guera in dokazal, da bo kaj kmalu spet v popolni formi. Na splošno pa bi o tržaškem prvoligašu rekli, da ima še preveč statično igro, tako v obrambi kot v napadu. Pozna se, da nekateri igralci še niso v zadovoljivi formi, kar pa ni hudo, saj se bo prvenstvo začelo šele 23. okto bra. Italijanska reprezentanca je v pri meri s prejšnimi leti prikazala mnogo hitrejšo igro. Predvsem so bili učinkoviti nekateri bliskoviti proti napadi. Kot po navadi so talijanski Igralci dobro- igrali v obrambi, kjer so tudi večkrat menjali sistem (pre sing, cona, mož moža z dublira njem). Najboljši so bili, kot po navadi, veterani Meneghin, Marzorati, TENIS Argentinec Vilas se je uV * finale moških posameznikov n ^ narodnem teniškem turnirju v t Hillsu. V polfinalu je izločil ( kanca Solomona s 6:2, 7:6 U1 ff \ To je bila že 45. zapore«"* iljeri" gantinčeva zmaga na zemi ščih. AVTOMOBILIZEM MONZA jjjfl Na poskusnih V1 dirke za VN Italije v Mol«1 1 danes) so dosegli najbolj® včeraj ti piloti: 138' c 1. Hunt (Ang. - melaren) ’ in p.h. 212,887 km na ute 2. Reutemann (Arg. - fer’ j'38' * rari) ,„n 3. Schenckteh (Juž. Afr. ’ wolf ford) „ j'38’,^) 4. Andretti (ZDA - lotus) 5. Lauda (Av. - ferrari) 6. Pratese (It - shadow) , ^ 7. Regazzoni (Švi. - ensig"1 . 8. Laffite (Fr. ligier - m®- tra) 9. Mass (ZRN - melaren) 10 Brambilla (It. - surtee#1 ATLETIKA Na balkanskih atletskih Ankari se Jugoslovani V( ^q\C^. mtivcM i »c uujjuaiuvcMM W dnevu niso posebno izkaz®1 • ^ r. favorit v skoku v daljinoJV^ J. z zanj nadvse skromnim sl{ ^ 0 cm zasedel celo le drugo tn ■ „|g » bhonasti kolajni pa Pavličičeva v teku na 2w 400 m. S V v k