teto XXXIII. Številka 76 Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL t ■ Kranj, Radovljica, Skorja Loka Trti* — Izdaja Časopisno podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej 2alar SILOSI BODO POLNI - Za gorenjsko kmetijstvo je koruza kot krma izrednega pomena. Vedno več kmetov se odloča za intenzivno pridelovanje silažne koruze, ki dobiva pri krmljenju živine vedno večjo vrednost. Letos pravijo, da je silažna koruza dobro obrodila in da ima v sebi dosti hranilnih snovi. — Foto: F. Perdan O > r- Kranj, petek, 3. 10. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1956 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Obletnica fcožiga Gozda Trtifc _ Te dni mineva 36 let, ko ^^okupatorji požgali partizansko S^sico Gozd nad Krizami. V spomin , dogodek praznujejo štiri tržile krajevne skupnosti — Križe, ^■jčao, Sebenje in Pristava — ^*jevni praznik. ^ Prireditve ob letošnjem prazniku Ci* začele Že v nedeljo z ekipnim ^*™ovanjem v namiznem tenisu, se l^diljevale v ponedeljek s pohodom r?*,J*v in mladine v Gozd, v torek lesarskim trimom in šahovskim irjero, v sredo s tekmovanjem v JW»ju in v četrtek z rokometnim ai del slovesnoti pa krajani đJejo za konec tega tedna, bo danes ob 17. uri v Križah tfasMska vaja, jutri ob 18. uri •w . v°*)ovni šoli skupna slavnostna Jk3^ Ob tej priliki se bodo krajani ^T^orili, kaj so v minulem letu narediti. Veliko ne, ker so t- denar komaj za vzdrževanje •Javnih komunalnih objektov in nj?*y- Smelejše načrte imajo za V^**dnje srednjeročno obdobje, v ^Hv^T? upajo na uspeh novega k l?"'teg* samoprispevka. slavnostni seji bodo krajevne iference SZDL podelile priznanja n*jbolj delavnim krajanom, po-bodo prejele najboljše ekipe z 'jih športnih tekmovanj, pričajo pa tudi pester kulturni fni ki ga bodo izvedli osnov- i/ivl nedeljo ob 10. uri se bodo praz-prireditve sklenile v Gozdu, tradicionalnem srečanju se bodo tokJ^t zbrali nekdanji borci ■^■"■ega odreda, krajani in drugi 'vnostni govornik bo predsednik ^ega odbora ZZB NOV Tržič Stritih, v kulturnem delu pa ^delovala tržiška godba na piha-t***1*1 bratov Zupan in recitatorji ^pine Pobratenje H. J Zazidalni načrt jeklarne sprejet Zbori jeseniške občinske skupščine so sprejeli drugo občinske snupscine so odlok o potrditvi zazidalnega načrta za elektro jekiarno Železarne Jesenice JESENICE - Postopek pridobivanja jekla v Siemens-Marti-novih pečeh jesenilke železarne, ki sedaj omogoča letno proizvodnjo 320 tistoč ton, bodo zaradi zastarelosti naprav nadomestili a proizvodnjo jekla v novi elektro jeklarni. Priprave na uresničevanje te naložbe so v polnem razmahu. Pomemben del v njih so bile tudi razprave in odločanje o osnutku zazidalnega načrta za novo jekiarno. To nalogo so občani uspešno sklenili na seji skupščine krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela in zasedanjih vseh zborov jeseniške občinske skupščine ta teden. Na skupščini krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela, kjer so se delegati ponovno odločali o soglasju k osnutku zazidalnega načrta, so tako kot v prejšnjih razpravah izrazili podporo načrtovanemu razvoju železarne in naložbi v elektro jekiarno. Krajani in lastniki zemljišč so s pozitivnim stališčem do lokacije jeklarne na Koroški Beli pokazali dobršno mero zrelosti in pripravljenosti za sodelovanje. V železarni si bodo zato prizadevali kar najbolj upoštevati zahteve krajanov po smotrni izrabi zemljišča in pripraviti predlog morebitnih premaknitev objekta. Delegati vseh zborov občinske skupščine so na sejah ugotovili, da so dosedanje razprave o izgradnji druge elektro jeklarne pokazale nujnost in gospodarsko ZANIMANJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO - Kranj ^> 1$kro je včeraj obiskala skupina strokovnjakov evropske komisije pr&nizacije združenih narodov, ki so priihk nam na povabilo stalne ^mference mest Jugoslavije. V skupini so bili predstavniki 18 držav, v kranjski občini pa so se zanimali predvsem za stanovanjsko peda pa tudi to nekaj stane upamo in želimo, da bomo tudi M napre, ostali drug drugemu dobri stan zvesti prijatelji A lePimi Pozdravi VaA „,,.,/,„/■ 19. ure, da si jo bodo lahki tudi skupine iz šol in delovni' tivov. Lanskemu praznovanji seben poudarek dalo sreča " 1 cev, saj so krajani povabili tiste, ki ne žive več doma Vi jih je lani odzvalo vabilu, zato t' čani pravijo, da bo srečanje tradicionalno. Borci, ki so Godešiča se bodo letos srečati tek, 10. oktobra, ob 18. uri V dni so spominski album, ki 90 ga predstavili lani, dopolnili 1 vim. Praznovanje bodo Športne prireditve. Nekaj se' zvrstilo, v nedeljo, 12. oktobra pripravili namiznoteniški Gasilci domačega gasilskega bodo vajo izvedli v petek, ] bra, ob 18. uri. V nedeljo, 12.1 bra, ob 15. uri pa bodo pripravili I turni program s srečanjem krak' Krajani Godešiča so konce« < a izglasovali krajevni san vek, s katerim bodo razširili in družbene prostore, zgradili na igrišča in asflatirali nekaj poti. Za uresničitev prograotf ustanovili tri komisije, vse pa k* da bodo najprej na vrsti igrišča. V krajevni skupnosti s« k** I začeli izdajati tudi svoje gjaafc so ga poimenovali Dobrave ia ar* j govorili, da bodo izšle štiri na leto. Doslej so izšle le tri rada^ j dve izredni številki: prv* ob."^ dumu, druga ob smrti tovarili V četrti številki pa bodo -anketo, s katero bodo ibnli pripombe in vprašanja krajanov- $TH. 3 OKTOBRA 1980 3.STRAN O LAS Letna inventura .KRANJ — Izvrsni svet ima na-**IJ0 sprotnega spremljanja in j^oajevaaja uresničevanja reso-^*eije o izvrševanju letošnjega ^•ssiiatga plana kranjske obči-2*- D* bi bil pri ukrepanju in us-Jj*tjsaju učinkovitejši, je sprejel ^eijakl program aa uresničeva-resolucije. Na eni od zadnjih $ so Manj izvršnega sveta oce-oresničevanje letošnje reso-ia sprejeli nekatere ukrepe 1 Ufotovitve. Sšsreatemba letošnje resolucije kila opravičena, aaj je bila do-• s tem večja realnost predati rasti družbenega proiz-izvosu in zaposlovanju. Po-pomembne za kranjsko so investicije. Delež druž-proizvoda za vlaganja je ; prav tako pa Kranjca -ogotavljajo pretiran porast ij v negospodarstvo, prav Ivi z lanskim letom do-povečanje kar 70 odstot-tsto bodo vse naloge na tem teško uresničene. Veli-eružbeaih objektov je sicer dograditvijo, vendar je pri izrednega pomena odvisnost V kranjski občini ocenjujejo uresničevanje resolucije in letošnjega družbenega plana in opozarjajo predvsem na pretirane apetite po investicijah v negospodarstvu in na nesorazmerja pri splošni in skupni porabi - Ugodna ocena planiranja od samoprispevka delovnih ljudi in občanov. Izvršni svet je zato zadolžil komite za družbeno planiranje in nekatere člane izvršnega a veta, da proučijo gibanje negospodarskih investicij ter pripravijo ustrezno poročilo ter predloge ukrepov. Prav tako »prebijajo« planske okvire sredstva za aplošno porabo, ki bremenijo dohodek temeljnih organizacij združenega dela. Kranjčani imajo v mislih velike obveznosti do republiškega proračuna in republiških interesnih skupnosti. Ustrezni komiteji izvršnega sveta so zadolženi za analizo in za posredovanje predlogov republiškim organom. Prav tako je treba po sodbi izvršnega sveta oživiti delo komisij za spremlja- 'tika cen v kranjski občini ogovor ne bo zdržal primerjavi z lanskim decembrom so se letos e storitev v kranjski občini povečale za 17,3 otka, kar Je le 0,7 odstotka manj od dogo-nega — Do konca leta dogovor ne bo zdržal aročilo tržni inšpekciji — V republiki smo se doda bodo letošnje cene v pri -»ri z lanskim decembrom narava najmanj 20 odstotkov je. Cene so namreč pomem-vzvod stabilizacije, temu pri-pa morajo biti ukrepi eko-politike in družbenopoli-skupnosti. Statistična služba -dja, da je rast cen v primer i lanskim decembrom v leto£ oBrnih mesecih v Jugoslaviji in iji presegla 18 odstotkov. Ce ^tontev, ki so v pristojnosti obči-[fc* so se ns osnovi teh podatkov občini povečale za 21.7 statistika govori druga-cen je v kranjski občini do-7-odstotke, kar pomeni, da vorjenih 18 odstotkov manj-*e °.7 odstotka. Za skoraj 30 od- stotkov so porasle cene obrtnih storitev, za dobrih 19 odstotkov cene komunalnih storitev, za dobrih II odstotkov pa cene prometnih storitev. Čeprav 18 dovoljenih odstotkov še ni doseženih, pa meja ne bo zdržala, saj se bodo povečale stanarine. Predstavniki komiteja za gospodarstvo in finance so povedali, da je prošenj za višje cene veliko, vendar se bodo v kranjski občini držali dogovorjenih meril. Izvršni svet bo s problematiko cen ianil družbenopolitične organi-hkrati pa je naročil inšpek- sezni cSun službam, da temeljito preve-. njo in ocenijo to problematiko. Do določene cene ne držijo. Vresnici so veliko višje. Zato gaja se, d s ceniki bo treba bolj poostriti nadzor nad dejansko opravljeno količino dela, predvsem pa nad kvaliteto. -jk Ignac Sterlekar-Jože V ^ Prtek zvečer je v Ljubljani £74. leta starosti umrl Nace wWrtekar-Jo*e. Težko nas je ^^•dela vest, saj je bil Nace l^aaa povezan z uporom in ^**°dnoosvobodilno borbo na ^#*»icah in v okolici, bil prvi Skretar jeseniškega okrožne-sdbora OF in nosilec spo-^esieelMi. fcIHerlekar je bil rojen v ^t*ai in izučil se je za trgovina* pomočnika, potem pa se »podil kot carinski dekla k>»*- Služboval je v Ljubljani, Osjriboru, Slovenskih Konji-VJJjk. od leta 1034 do 1»40 pa je vi »aposlen na davčni upravi V Radovljici. V tem času je t^Viko pomagal občini Ko-Ošks Bela, katere župan je bil ^staaist Vencelj Perko. To ^sgavo politično nagnjenje |^ ostalo skrito tajni državni JOiJeiji in je bil kot levičar v Vjifc liM-lMO kar enajst V*** poklican na orožne vaje v VV**ski bataljon, 1Š40 komunist odpuščei *2*vne službe, ^fctod svojim službovanjem v k^VJsvrjici se je spoznal z na-ONjJaimi delavci Jesenic, Jo t^tf* Gregorčičem, Tonetom , Vtarjem, bratoma Stražisar- pa iz jema, Kejžarjem in drugimi, ter hitro razumel pomen njihovega boja za delavske pravice in jim skušal pomagati. Ko je prišla okupacija, je vodstvo partije videlo v njem primernega organizatorja OF in postavilo ga je za sekretarja okrožnega odbora OF za jeseniško okrožje, ki je obsegalo območje sedanjih občin Jesenice in Radovljica. Nastajala je mreža številnih odborov OF, ne le po vaseh, temveč tudi v delavskih sredinah, v sami železarni. Nace je bil Nemcem trn v peti. Vedno težje je bilo zanj. preveč je bil že poznan, zato ga je pokrajinsko vodstvo NOG Gorenjske poslalo za inštruktorja na kamniško področje. Tudi tu je zaživela široka mreža odborov OF. Kasneje je Nace odšel še na litijsko področje in tu kot sekretar okrožja OF deloval vse do osvoboditve. V povojnem času je bil Nace vseskozi prizadeven družbenopolitični delavec, veliko dela pa je vložil tudi v zbiranje zgodovinskega gradiva iz časa NOB. Se posebej se je zavzemal za jeseniško področje. 9e pred kratkim je pomagal pri razčiščevanju datu-ama nastajanja in sestava Okrožnega odbora OF za jeseniško področje. V krajevni skupnosti Podmežaklja so letos prvič praznovali krajevni praznik, ki so ga določili prav po času, ko je tu nastajsl okrožni odbor OF. Vsem Jeseničanom, ki ao ga poznali še v predvojnih dneh, v dneh upora in organiziranega dela, ki so se srečevali z njim vsa leta po vojni, ko so skupaj z njim zbirali gradivo za zgodovinopisje iz najtežjih let, bo Nace Sterlekar-Jože, kot predan človek in komunist ostal v trajnem spominu. Slovenko nje uresničevanja zakona o združenem delu. Zastajanje je opazno pri oblikovanju dohodkovnih odnosov in pri razvijanju sistema pridobivanja in delitve dohodka. Vzpodbuditi bo treba delo potrošniških svetov in nadaljevati z akcijo zagotavljanja boljše preskrbe, česar se kaže lotiti tudi na gorenjski ravni, kar je bilo že dogovorjeno na medobčinski zbornici in organih medobčinskega pomena. Planiranje prihodnjega razvoja je pomembna letošnja naloga. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana za prihodnjih pet let se mora znajti pred delegati občinske skupščine novembra, kar je ob dosedanjem dobrem delu pri pripravi planskih dokumentov mogoče. Izvršni svet je ob ocenjevanju uresničevanja letošnje resolucije opozoril še na nekatere prebleme: na preveliko potrošnjo tekočih goriv in energije, na nujnost hitrejšega oblikovanja tržnih rezerv, na zaostajanje obrti in prilagajanja delovnega časa v tej gospodarski panogi, na nujnost načrtnega urejevanja prostora in na stanovanjsko gradnjo. Za oblikovanje natančnejših ocen so bili zadolženi organi izvršnega sveta, komiteji in posamezni člani. J. K ošn jek Temeljna banka Gorenjske obvešča dajes 1.10. 1980 začela poslovati ekspozitura Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, Poslovna enota škofja Loka v Podlubniku Ekspozitura bo opravljala vse posle s področja hranilnih vlog, žiro in tekočih računov ter deviznih hranilnih vlog in nudila občanom tudi vse informacije_ o ostalih bančnih storitvah. Ekspozitura bo poslovala: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 12 do 18 ure sreda od 9. do 13 ure in od 14 do 1 8 sobota zaprto ure Več zanimanja za izobraževanje Pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici ugotavljajo, da bi moralo biti po organizacijah združenega dela več zanimanja za izobraževanje in usposabljanje sindikalnih delavcev - Inovacijska dejavnost V prvem polletju si pri občinskem Radovljica — letošnjega leta so sindikalnem svetu v Radovljici najbolj prizadevali za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in spremljali rezultate gospodarjenja, sodelovali pri pripravi srednjeročnih programov in uveljavljanju družbenega planiranja, pri krepitvi delegatskih razmerij in uveljavljanju kolektivnega dela v organih občinskega sindikalnega sveta. Tako so aktivno delali člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta ter svetov za pridobivanje dohodka in delitev po delu ter ekonomsko politiko in planiranje. Se posebej pa so si prizadevali, da bi bilo delo občinskega sindikalnega sveta čimbolj povezano z dejavnostjo osnovnih organizacij tako pri oblikovanju politike in nalog kot pri njihovem uresničevanju. Sodelovanje vseh članov osnovnih organizacij lahko tudi v prihodnje okrepi vlogo občinskega sveta zveze sindikatov in ustvari boljše možnosti za uresniče-' vanje že sprejetih usmeritev v vseh sredinah. Obiski, posveti in seminarji so v prvem polletju postali pogostejši, ker ugotavljajo, da so učinkovitejši od zgolj pismenih informacij in poročil. V prihodnjem obdobju pa caka radovljiške sindikate Še vrsta nalog. Ze so sklenili razpravo o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi kluba samoupravljaleev in v razpravi se je pokazalo, da je najbolj problematičen način financiranja, več pa bi -moralo biti tudi zanimanja za delovanje kluba samoupravljavcev. Izobraževanje sindikalnih delavcev dobro poteka, vendar se izobražuje manj delavcev kot so načrtovali. Regijsko politično šolo zdaj obiskuje šestnajst sindikalnih delavcev, težave pa imajo predvsem s prijavami za poHtično šolo pri republiškem sindikalnem svetu. Tako ugotavljajo, da bi morali v organizacijah združenega dela spremeniti odnos do družbenopolitičnega izobraževanja in bi se moralo izobraževati več sindikalnih delavcev. Premalo pozornosti so posvetili tudi spodbujanju inovacijske dejavnosti med delavci. Pripravili so predlog, da bi oblikovali skupno komisijo občinskega sindikalnega sveta in občinske raziskovalne skupnosti. Program kulturne akcije v sodelovanju s kulturno skupnostjo dobro uresničujejo, prav tako so aktivni v sindikalnih Sportn/h igrah. Pri občinskem sindikalnem svetu si predvsem prizadevajo, da bi spodbudili množičnost in v razne oblike rekreacije vključili čimveč delavcev. D. Sedej Dežurne trgovine veletrgovine ŠPECERUA Bled dne 4. 10. 1980 market BOHINJSKA BISTRICA. Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED, Prešernova 48 SAMOPOSTREŽBA RADOVLJICA, Kranjska 11 MARKET DELIKATESA Bled, Cesta svobode 15 (v Park hotelu) Vse trgovine so oćprte od 7.—19. ure. Izboljšana kakovost in množičnost V razne oblike izobraževanja je bilo v preteklem šolskem letu vključenih skoraj petina članov občinske organizacije ZK Škofja Loka — Boljše kadrovanje, da bo osip manjši Ob programiranju idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja so si pri občinski konferenci ZKS .Škofja Loka zastavili cilj- izboljšati kakovost in množičnost. Ko so na zadnji seji komiteja pregledovali uresničevanje programa, so ocenili, da je bil zastavljen cilj dosežen. Razne oblike usposabljanja je obiskovala skoraj petina članstva, medtem ko je gorenjsko povprečje 12.24 odstotka. Izobraževalo bi se še več članov, če bi bilo evidentiranje in kadrovanje bolj resno. Tako pa je bil pri posameznih oblikah idejnopolitičnega izobraževanja precejšen osip. Zlasti velik je bil pri dopisni šoli marksizma, ker osnovne organizacije niso kadrovale članov, ki so se že izkazali pri delu. Drug vzrok pa je treba iskati v dejstvu, da osnovne organizacije še nimajo dolgoročnih planov usposabljanja. Na seji so tudi menili, da bi pri izobraževanju morali dajati več poudarka aktualnim temam iz gospodarstva in sicer pridobivanju in razporejanju dohodka, delitvi po delu, svobodni menjavi dela, vrednotenju minulega dela, ekonomskim odnosom s tujino in še posebej planiranju in investicijam. Ce pa pogledamo posamezne oblike izobraževanja, vidimo precejšnje razlike v uspešnosti. Čeprav je vsak komunist dolžan spremljati aktualne dokumente in poglabljati svoje znanje marksizma, so Žal le redke osnovne organizacije zadolžile svoje člane za študij določenih gradiv. Temeljni program izobraževanja je v večini osnovnih organizacij potekal dobro, posebno še zato, ker je občinska konferenca usposobila uvodničarje za posamezne teme. Le šest uvodničarjev svojega dela ni dobro opravilo. Premalo pa so se v izobraževanje vključili sekretarji osnovnih organizacij. V pretekli sezoni je občinska organizacija ZK pripravila tudi tri seminarje za kandidate za sprejem v ZK. Zaključilo jih je 123 kandidatov. Evidentiranih je bilo veliko več, vendar se je kasneje izkazalo, da v osnovnih organizacijah z vsemi niti pogovora o tem. če želijo biti člani ZK, niso opravili. Organiziran je bil seminar za novosprejete člane. Od povabljenih 92, se ga je udeležilo 38 novih članov ZK. Osip dokazuje, da se člani udeležujejo samo obveznih oblik izobraževanja. Organizirana je bila tudi občinska politična šola. Evidentiranih je bilo 43 slušateljev, zaključilo pa jo je 37 slušateljev. Seminar iz teorije in prakse marksizma je končalo 9 slušateljev. Zaradi trimesečne odsotnosti z dela nastajajo težave pri kadrovanju. Dopisno šolo marksizma naj bi obiskovalo 19 komunistov, vendar jo je zaključilo le 9 prijavljenih. Dopisna šola zahteva veliko večje napore kot strnjene oblike in zato je bil komite mnenja, da je treba dati vse priznanje tistim, ki so jo uspešno končali. Srednjo politično šolo so končali trije komunisti. Šola traja eno šolsko leto in so zato težave pri kadrovanju. Razen navedenih, je bilo organiziranih tudi več drugih oblik izobraževanja. L. Bogataj O L, A S 4.STRAH KTIK. 3.0«T Ukrepi za boljšo proizvodnjo V Alplesu opozarjajo Otoče — V tovarni merilnih instrumentov Iskri Otoče, kjer je zaposlenih okoli 500 delavcev, so v prvih Šestih mesecih dobro gospodarili in tako lahko poskrbeli za solidno materialno osnovo. Kljub pomanjkanju uvoznega in tudi že domačega materiala, kljub precejšnjim problemom so dosegli plan izvoza, ki v skupni proizvodnji predstavlja približno četrtino, medtem ko je uvoza za deset odstotkov manj kot izvoza. V delovni organizaciji dosegajo za 2 milijona 400.000 dolarjev izvoza, kar je veliko, vsako leto pa povečujejo svoj proizvodni plan — letos za okoli 20 odstotkov. V tovarni merilnih instrumentov v Otočah so tako kot v vseh temeljnih organizacijah Iskre sprejeli ukrepe za izboljšanje gospodarjenja v Iskri Elektromehanici Kranj. Se posebej so se zavzeli za dosledno uresničevanje kratkoročnih ukrepov in opredelili odgovornost. Za otoško Iskro predvsem velja, naj bi pri pripravi plana proizvodnje za naslednje leto izdelali vrednostno analizo sedanjega programa in ugotovili stroškovna razmerja in akumulacijsko sposobnost posameznih izdelkov. Po analizi naj bi se tako opredelili do izbora asortimentov izdelkov, še posebej, ker bo ob zaostrenih pogojih gospodarjenja takšna preusmeritev vsekakor potrebna. Opustili naj bi izdelke z visokim odstotkom uvoznih materialov in s slabimi izvoznimi sposobnostmi. Vse te izdelke nai bi tako razdelili glede na izvozne možnosti v izvozne skupine. Njihovi ukrepi (nato) zahtevajo še analizo za domači in uvozni material negibljvih zalog po vseh skladiščih; omejitev zaposlovanja predvsem zato, ker predvidevajo zaposlitev štipendistov; začasno naj bi ustavili tudi nabavo domačih osnovnih sredstev. Med dolgoročnimi ukrepi se zavzemajo za takšno delo v razvojnem oddelku, da bo razvoj hitrejši in da bodo proizvajali predvsem tiste izdelke, ki bodo zaželeni na tujem tržišču. Povsod tam, kjer bi lahko zamenjali uvožene materiale z domačimi, morajo nujno tako storiti in sproti poročati o uspehih. Zaostrili bodo odgovornost za porabo materiala nad določenimi normativi kot za vse izvenplanske stroške. V Iskri Otoče si bodo prizadevali za doslednješi sistem planiranja. V skladu z ukrepi delovne organizacije pa bodo najprej koristili lastna sredstva in tako prevzeli tudi vso odgovornost za svojo likvidnost. Ne nazadnje naj bi tudi bolje izkoriščali delovni čas ter se pomenili o možnostih uvajanja premakljivega delovnega časa. Delavci Iskre v Otočah so se o teh ukrepih pogovorili zelo konkretno in zadolžili tudi nosilce posameznih nalog, kajti zavedajo se, da bodo le z doslednim uresničevanjem ukrepov dosegli še boljše rezultate v prihodnjih letih. D. Sedej Surovina dražja od izdelka Skokovita rast stroškov zmanjšuje dohodek, tega pa najrazličnejše kompenzacije za re-promateriace — Stroške večajo tudi »samoupravni sporazumi« Alples iz Železnikov je z 930 zaposlenimi med večjimi proizvajalci pohištva v Jugoslaviji. V proizvodnji, ki naj bi letos dosegla vrednost 900 milijonov dinarjev predstavlja proizvodnja pohištva 90 odstotkov, ostalo pa je proizvodnja lesno obdelovalnih strojev in transportnih naprav, toplotne energije ter gostinska dejavnost. 15 odst. proizvodnje Alples izvozi. V prvih šestih mesecih je znašal celotni prihodek 473 milijonov dinarjev in je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem po rast el za 32 odstotkov. Porast je rezultat večje količine izdelanega pohištva zaradi večje produktivnosti ter aktiviranja novih proizvodnih linij in dela nove toplarne. Vrednost porabljenih sredstev pa je znašala 298 milijonov dinarjev in je za skoraj 40 odstotkov višja kot lani v enakem času. Rast Podlubnik — Za naselje, kot je škofjeloški Podlubnik, pa je resnično potreben tudi frizerski lokal, so sklepali načrtovalci, ki so novi trgovski hiši pridali še vrsto spremljajočih lokalov. Brivsko-frizerski salon iz Kranja je 15. septembra v njej odprl svoj frizerski salon, ki šteje med najlepše in najbolj opremljene na Gorenjskem. Devetdeset kvadratov obsega, stal je pa tri milijone. Zaenkrat sta le po dve delavki na eni izmeni, vendar vse kaže, da bo obisk iz dneva v dan večji — salon je za moške in žeAske — in v novembru bo zasedba tu že močnejša. - Foto: F. Perdan m Gostinska in trgovska delovna organizacija CENTRAL n. sol. o. Kranj DSSS objavlja na podlagi sklepa 10 DS DSSS in Pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naloge in opravila STROJNEGA KNJIGOVODJA za določen čas ( nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Pogoji: — dvoletna administrativna šola, — 1 leto delovnih ustreznih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Central Kranj, Maistrov trg 11 - kadrovska služba. Vai prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. NA DELOVNEM MESTU Štiridesetletni Andrej Pipp, živinozdravnik iz Škofje Loke. zaposlen pri Živinorejsko veterinarskem zavodu v Kranju, je »terenski veterinar«. To pomeni, da se ukvarja z zdravljenjem in preventivo živali. Njegov teren je Škofja Loka z okolico. Poljanska dolina do Visokega in vsa Selška dolina. Na tem območju kmetje redijo 6000 do 6500 glav goveje živine, okoli 1100 prašičev, konj pa je že komaj 100. Tako na primer Selca, ki so tipična kmečka vas, nimajo niti enega konja več. Občasno poskrbi tudi za pse, mačke in druge živali. Vendar zanje nima primerne ambulante in lahko nudi le prvo pomoč. »Kako, da ste se odločili za veterino?« »Sem otrok učiteljskih staršev in sem odraščal v Cerkljah, kjer je bila mama ravnateljica šole. Tam sem imel veliko prilik, da sem se srečeval z živalmi in že tedaj sem se odločil, da bom živinozdravnik. Mogoče sem tedaj videl samo lepe strani, vendar mi do sedaj še ni bilo žal. Sicer pa je bil med 40 bruci le en kmečki sin, vsi drugi pa smo bili iz družin, ki se niso ukvarjale z rejo živine. Z izbiro poklica nisem pogrešil, saj mi je delo v veliko zadovoljstvo. Tudi, če sem živčno napet in slabe volje, se sprostim, ko grem na teren.« »Kakšen je delovnik živino-zd ravnika?« »Na področju škofjeloške občine smo trije veterinarji, ki imamo sedeže v Zireh, Gorenji vasi in Škofji Loki. Pred leti je bil živinozdravnik tudi v Železnikih, ko pa se je upokojil, niso iskali novega, ker se je stalež živine v tem koncu tako zmanjšal, da lahko delo opravimo drugi. Pri delu nam pomagajo mlajši kolegi, ki so sicer zaposleni drugje, a se vključujejo v dežurstvo. To traja od petka do petka. Dežurni veterinar opravlja nujne intervencije oziroma prvo pomoč. Gre za pomoč pri porodih, vročinskih obolenjih, vnetjih vimena in drugih boleznih. Intervencije so zelo vezane na čas, na lunine mene. Ko se luna menja je veliko porodov. Na živali vpliva tudi padec zračnega pritiska in druge vremenske spremembe. Tedaj imamo živinozdravniki največ dela. Ce pa nisem dežuren, je moj delovnik normalen.« »Kaj vas moti?« »Neurejeno je financiranje naše službe. Na eni strani se mora naš zavod ponašati kot podjetje in mora ustvarjati dohodek, da lahko posluje in prispeva vse potrebne dajatve. Po drugi strani pa smo veterinarji plačani od bolne živine, namesto, da bi bili od zdrave. V bistvu smo stimulirani od bolezni. Sicer pa naše storitve plačujejo rejci sami. To zmorejo laže, če je živina zavarovana, če pa ni, nas pogosto kličejo, ko je že prepozno. Zato bi bila rešitev omasovljenje zavarovanja, tako, da bi se znižale zavarovalne premije. Vendar tega ne moremo speljati veterinarji, niti ni to naše delo, temveč bi morala pobuda iti prek zadruge. Takšno splošno zavarovanje živine bi tudi povečalo socialno varnost rejcev in bi moralo biti tudi v interesu zadruge. Ce gledam širše, pa menim, da bi morali sistemsko spremeniti financiranje veterinarske službe. Morali bi biti nagrajeni od zdrave živine. Osnova naj bi bila količina prodanega mesa in mleka. Skratka, financiranje naj bi potekalo tako, kot financiranje izvajalskih dejavnosti v drugih interesnih skupnosti. Takšno pobudo je pred časom že dala Živinorejsko veterinarska skupnost, vendar dalj od pogvorov /. zadružno cveto Slovenije nismo prišli.« »Delo je zahtevno, ne samo strokovno, tudi pogoji so težki. So osebni dohodki temu primerni?« »Nsše delo je .normirano . Za pomoč pri goveji živini je priznanih 170 in pri prašičih 115 dinarjev in sicer ie norma 48 minut na pacienta. v 182 delovnih urah moram na ta način ustvariti določen dohodek, da dobim plačo. Skupaj I dežurstvi, nočnim in terenskim delom zaslužim okoli 16.000 dinarjev mesečno. To pa m polovica manj kot zaslužijo v sorodnih poklicih, kjer je financiranje in nagrajevanje drugače urejeno.« L. Bogatu i stroškov so povzročile višje cene surovin in repromateriala. Dohodek je znašal 175 milijonov dinarjev in je bil le za 23 odstotkov višji. Vendar v Alplesu opozarjajo, da dohodek še ne pomeni denarja za delitev. Medtem ko so družbene obveznosti omejene in ne odstopajo od dogovorjenih okvirov, pa je vse večji znesek, ki ga morajo plačevati iz dohodka proizvajalcem surovin. Razen vse večjih obveznosti hodka se namreč skokovito jejo tudi stroški. V prvem poleti*' zaradi višjih cen surovin in terialov porasli kar za €0 dinarjev, zato so v Alplesu odklanjati vsako dodatno obremenitev. Porast cen polizdelkov še toliko bolj ker so cene pohištvu - že sest mrznjene. Tudi postopek nja cen za nove programe težaven in počasen. Tipičen ie prijava cen za novi sis ljana«. Pripravljali so ga leti in je izdelan tako, da grajskem Salonu pohištvadoki brni ključ za uporabnost in vost. Ceno zanj so prijaviti i bruarja, a je še sedaj nimajo jene. Predsednik delavskega sveta Alplesa Florijan Tavčar: PROBLEMOV NE BOMO REŠILI LE Z VARČEVANJEM »Čeprav je letošnji plan delovne organizacije Iva stabilizacijski, smo zaradi nastalih razmer poleti as* dodatne ukrepe, ki naj bi izboljšali poslovanje že letos, ■• tudi osnova za sestavo plana za drugo leto. Tako amo podpisali pogodbe za 10 odstotno izvoza do konca leta, kar zahteva izjemen napor, aaj primerjavi z lani izvoz podvojili. Prihodnje leto pa več izvoziti kot uvoziti in izvoz v primerjavi z leto« za polovico. V proizvodnjo bomo vpeljali nova aiatema Jjubljana' in ,drava' in opustili nerentabilne p v M Poiskali bomo tudi vse možnosti zamenjav uvoženih s surovinami. Tako bomo na primer uporabljali ]e furnir. Zaradi redne dobave surovin in repro material dohodkovno povezujemo s proizvajalci. Tako bomo v milijonov dinarjev za proizvodnjo iverk v Meblu, z Me— Brestom pa smo prav zaradi redne dobave morali aklen upravni sporazum o kompenzacijah nad dovoljeno ki sedaj znašajo te 170 odstotkov določene cene. Plan za leto 1081, moramo kljub temu* da elementi k*' cene surovin in repromaterialov ter končnik ianelko določene, narediti do 25. decembra, ker lahko le na zagotovimo normalno poslovanje. Hkrati smo se dogovorili za vrsto varčevalnih nk ■_ fproizvajalci kartona že, ki jo potrebujemo m •mbaUrenk zdelkov, se pogovarjamo o odstopanju deviz, kar nsiiai zelo neugodno. Zato smo sklenili, da šesta vi javci kartone nazaj v tovarno. S tem na eni strani odvečnega dela odstranjevanja kartonov, po manjšamo stroške. Kartone smo začeli uporablL ivernih vložkov pri embaliranju. Računamo, da bomo. prihranili najmanj 1000 kubičnih metrov ivernih HoaffSl smo, da moramo porabiti vsak košček materin neposredne proizvodnje je prišlo že nekaj predloaoV' terial, ki sedaj leži okoli, koristno uporabiti in tndTto , ne bodo majhni. Sklenili smo tudi, da v režijskih službah ne bomo nobenega novega delavca. Vse odsotnosti z dela bomo z notranjimi p repo razdelitvami. Ob tem je treba po**, imamo zelo malo bolniških izostankov, le 3,5 odstotka ti režijskih službah včasih za ves mesec ni niti »bmi ff bolniške. Ob tem pa bi rad dodal, da le z varčevai ganizaciji, ne bomo rešili gospodarskih okviru poslovnega združenja lesne industrije- »ugovarja naj bodo cene pohištva proste, saj je panoga zelo razvita konkurenca sama izločila predrage in slabe Proizvajalce.« Rvanjem v * Pr°blemo »trije zago va Najbolj tipičen primer so takoime-novane kompenzacije za iveme Elošče - razlika med dejansko na-avo in dovoljeno ceno. Kompenzacija sedaj znaša že 170 odstotkov na dovoljeno ceno in so zanjo odšteli v prvem polletju 18 milijonov dinarjev. Od junija dalje pa odštejejo za kompenzacije za iverne plošče že 5 500.000 dinarjev mesečno, kar pomeni, da bo ta strošek v drugem polletju Se za 15 milijonov dinarjev večji kot v prvem polletju. Ker kompenzacije plačujejo II dohodka, morajo popravljati obračun amortizacije nad predpisano stopnjo. Brez amortizacije so lani znašale obveznosti iz dohodka 56 in letos že H milijonov dinarjev. Zato akumulacija pada in temeljna organizacija Sestavljivo pohištvo ki predstavlja polov,««. proizvodnje Alplesa, je že v izgubi in bo nujno potrebna sanacija Vendar pa je analiza razmer v Alplesu pokazala, da tudi maksimalno izkoriščanje notranjih rezerv, ne more zagotovit, pozitivnega poslovanja Ob stalnem dviganju cen M žena tudi rentabilnost u tečeš* 1 gramov. Nosilna programa »tnfl in »sava« sta že na meji uf*1 čeprav sta na trgu zelo iskattf Alplesu prodajo vsak kos »etoH nameravajo »savo« opustiti **| »triglav« pa prihodnje lete H kljub temu, da menjava arsjf velja 50 do 60 milijonov dinar*4 Lesna industrija raznolss* odstotki deviznega priliva Si v Alplesu ne pokrivajo vseh uvoza in morajo kupovati dt* poslovnih partnerjih. S«» blem pa nastaja, ko domači tel j i pogojujejo dobavo x m pom« deviznih pravic. Ker p** mača proizvodnja surovin in U materialov premajhna, dok« končne proizvajalce izsiljujejo' višjimi cenami, za katere nV" odločili skupno s podpisom upravnega sporazuma«, enostranskih sporazumov Alplesu podpisali že nekaj pa še ne zagotavlja redne pi L. Iskra tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Zelesniki, Otoki 21 objavlja naslednja prosta dels in naloge KUHARJA-KK ,,, ta dela in naloge se zahteva poklicna šola in do 2 let izkušenj 5 SNAŽILK Dalo je z. nedoločen ■ polnim delovnim «•*»»• Prijave pošljite na kadrovski oddelek I.kr. že.eznik.. Stanovanj ni. *ETEK, 3. OKTOBRA 1980 KULTURA Linhartov oder nima odra 5.STRAN.G LAS V radovljiški občini že četrto leto zelo dobro deluje Linhartov oder mladih, ki pa nima svojih Prostorov - Vzgoja mladih - Recital Pohorski bctaljon laaovljica - Linhartov oder ^latih deluje v okviru, kulturnega ^*»fcva Radovljica in združuje od-**ato recitatoreko skupino, ki je ^•stila iz nekdanje skupine Delavca* univerze ter mlade, ki prihajajo ^činoma iz radovljiške osnovne sole 4ajtona Tomaža Linharta. Oder jMaje od leta 1976 in tako že Štiri **ta uresničuje svoje kulturno po-gsrtvo: razširjati najboljše gledalke stvaritve, domače in tuje pNnske literature in seznanjati ^Msije kulture z dosežki zani-^»ih svetovnih literatur. Tako ^■»jsjo številne literarne večere in ^čitale, predvsem mladi, ki se tako ^uaiusjo s kulturnimi vrednotami. širijo obzorje in spoznavajo odgovornost in kolektivno delo. ^ Zdaj je v Linhartovem odru jT*Wih že tretja generacija mladih ; ^ibiteljev gledališča in lepe besedne Kulturni koledar K? 'MENICE - Amatersko Skdalisce Tone Cufar bo s ko-^fdijo Novak-Novaka »Gugal-* gostovalo v soboto, 4. okto-ob 19,30 v Ribnem. V nede-. oktobra, ob 19,30 pa bo iijo uprizorilo v* domačem Skdaliaču za izven. MANJ — V mali galeriji in *wriični dvorani Mestne hiše Je odprta razstava del 24 avstrijskih slikarjev. Razstava je *o"nenovana »... dolžnost do JJPJBMi in obravnava tudi na-*w*ostni boj koroških Sloven-V galeriji Mestne hiše pa je ^e °fled razstava barvnih foto-Wj Andreje Peklaj. Razsta-tako kot stalne zbirke Go-^fliskega muzeja odprte vsak 5>» «• 10. do 12. ure in od 17. do J*3ure. ob sobotah in nedeljah P* °d 10. do 12. ure, ob ponedeljki*) zapne. |*h* ljubiteljev glasbe iz grinja namerava organizirati to turnejo Jožeta Zvok-00 ZSMS ali društva, Ji s koncertom popestri j*?0* delo, lahko pošljete pri-3*1* naslov: Klub ljubiteljev Koroška 2. Kranj. ^. *OTJA LOKA - Knjižni ^* »*»na Tavčarja začenja novo prireditev z nekaj nujni-^ ^*emembami, ki so povezavi ' ^lom v knjižnici in z našimi stabilizacijskimi prizadevanji Ure pravljic bodo namenje-predvsem predšolskim otro posebej tistim, ki ne obi-^f)rio vrtca. Na sporedu bodo O* torkih, oktobra še ob 18. uri, ^ novembrom pa ob 17. uri. Od |V>vembra naprej bo vsak prvi SkJ?*"*..v mesecu namesto ure ladjic likovni krožek, v kate-98 bodo otroci pod men-^vom Edija Severja posku-.v risanju. Različna predaja z diapozitivi bodo ob če-kTtt* ob 18. uri. Ponedeljek in l^sda pa burnim 8> otvoritvam likovnih raz-kv in podobno. Ob petkih pa J° v knjižnici še naprej pro-ejjjf našli študentje. Prva pri-k>Jitev v škofjeloški knjižnici K* v ponedeljek, 6. oktobra, ob h?- uri, ko bodo odprli razstavo kovnih del Ljubo mira Kopo njej pa bo imela se-"ek likovna skupina, ki dela ^fci S'f0^e'o*k' zvezi kulturnih ^*J»nizacij. V torek, 7. oktobra, 18. uri bo Ana Florjančič izolskim otrokom pripove-. »la pravljico »Piščalka na 1 luknjice«. k LJUBLJANA - Narodni W*«j vabi na ogled razstave bosta namenjena lini glasbenim veče- \J^***zarna na Dvoru pri 2u t^sssrku«, ki jo je v razstavi-Arkade, Trg osvoboditve 1H »pravil Dolenjski muzej iz No-«1^1* mesta. Dvorska železarna K delala od 1796. do 1891. leta t^Jelovala je tudi predmete X^etoi*kega železnega liva pa ^Jdi večja livarska dela, kakor Olkonske, stopniščne in mn-^i\\vn.e 09X&ie. okenske mreže. VJJ"Jake in mostove. Njeni iz-HJ*' nimajo le kulturnozgodo ^^*ke prićeval nos 11 in likovne h^dnote, temveč ho tudi eni ^kVJB primerov industrijskega ♦^likovanja na Slovenskem y^z»tava bo odprta do l.no-Jk**I',rat vsak dan razen nede J*^ 10. do IM. ure Šolske sku V^e zaradi vodstva po razsta-•C "Vj obisk lahko najavijo, telefonu številka 061-20-406 umetnosti, fn tudi že tretja generacija se srečuje s stalnimi težavami Linhartovega odra: s pomanjkanjem prostora, kajti Linhartov oder še danes nima primerne dvorane in ne svojega odra. Ce jim ne bi Osnovna* šola Antona Tomaža Linharta v Radovljici ljubeznivo odprla vrata in prisluhnila njihovem težavam, njihove dejavnosti sploh ne bi bilo. Dvorana v graščini je komorna dvorana in nima tehnične opreme in je tako primerna le za razne recitale, radovljiška kinodvorana pa je tudi neprimerna in nedostopna v večerih, saj so v njej kinopredstave. »Da nimamo svojega odra, nam zaenkrat še ne jemlje volje do dela,« pravi Alenka Bole-Vra-bec, ki že vsa leta kot mentorica vodi oder mladih do številnih priznanj in uspehov ne le doma, temveč tudi izven občine. »Seveda si oder nadvse telimo in bi ga nujno potrebovali, saj zdaj lahko uspešno gojimo le taktne kulturne oblike, ki ne potrebujejo odrske scene. Gostujemo največ v osnovni toli v Radovljici, sodelujemo na raznih proslavah v Radovljici in v drugih krajih. Do zdaj je doživel največ uspeha Linhartov Matiček, uprizorili pa smo tudi več gledaliških mladinskih del, recitalov, predstavili smo se s Krstom pri Savici. Za 22. december pripravljamo recital ene naših največjih epopej, recital Pohorski bataljon, s koreografijo, glasbo in besedo, v gledališki obliki torej. Linhartov oder naj bi pripravil tudi kabaret, ki ga bo mogoče uprizoriti kjerkoli, telimo pa si tudi, da bi zaživelo sodelovanje z društvom slovenskih književnih prevajalcev. Letošnji večer v Sivčevi hiši je uspel, mladi predstavljajo zanimiva dela ob prisotnosti prevajalcev. Takšne večere naj bi organizirali vsako drugo leto, mladi pa se tako seznanjajo tudi s tujo umetniško besedo. V prihodnje — odra vsaj v naslednjih letih ne moremo pričakovati — naj bi se povezovali tudi s sosednjimi kulturnimi društvi v občini in izven nje.« Linhartov oder je ob uprizoritvi Linhartovega Matiček se ženi na prizrenskih večerih bratstva prejel posebna priznanja, prav tako v Krškem na srečanju gledaliških skupin. Predlani, lani in letos so bili zelo dobri na regionalnih srečanjih Naša beseda, recitatorji pa so odlični na številnih proslavah. Mentorica Alenka Bole-Vrabec ima nedvomno veliko dela, a tudi obilo dobre volje za kolektivno ljubiteljsko kulturno delo, ki vzgaja mlade v ljubitelje dobre umetnosti in v ljubitelje kul- KRANJ - V torek zivčer Je bila v Prešernovi hiši Gorenjskega muzeja v Kranju slovesna otvoritev razstaiv likovnih in izvirnih ročnih del invalidov Gorenjske in učencev šol s prilagojenim programom. Obiskovalce je pozdravil in jim orisal likovna prizadevanja 2?VS j ' Prednik DruStva invalidov Kranj Mirko Galičič - Foto-. t. Perdan Uspešen abonmajski vpis turnih vrednot. D. Sedej Razstava domače in umetne obrti Danes bodo v Slovenj Gradcu odprli tretjo slovensko razstavo domače in umetne obrti — Izdelke je pregledala posebna strokovna komisija — Uvedli bodo kartoteko izdelovalcev Kranj — Te dni, ko se spet odpirajo vrata slovenskih gledališč, so v Prešernovem gledališču uspešno zaključili vpis abonmaja za odrasle. Kranjsko gledališče je letos zaradi zanimanja v preteklih sezonah razpisalo nov abonma in sicer ponovno red premierski, ki ne bo vezan na določen dan tako kot ostali. V desetih letih se je tako število razpisanih abonmajev podvojilo, če pa upoštevamo še abonma za šolsko in srednješolsko mladino, se je potro-jilo. V gledališču ugotavljajo, da bodo abonmajski sedeži v celoti zasedeni, da se na razpis odziva v?e več ljudi in da se oglašajo še po zaključku vpisa. Oktobra bo Prešernovo gledališče začelo vpisovati mladinski abonma, ki so ga uvedli pred leti in ga vpisujejo v dogovoru s šolami. Letošnja novost je lutkovni abonma, ki ga bodo vpisovali s sodelovanjem otroških vrtcev. Gledališče ga je razpisalo v upanju, da bo najmlajši del kranjske gledališke publike dobil vsaj najnujnejši del potrebne gledališke ponudbe. Novo sezono bo gledališče odprlo s krstno uprizoritvijo starega slovenskega dramskega besedila, ki tudi danes s svojo aktualno tematiko opozarja na konflikte, ki jim sodobne družbe niso kos. Dramo R. Svobode »Grča« pripravlja s kranjskim igralskim ansamblom režiser Janez Drozg, premiera pa bo predvidoma v prvi polovici oktobra. ML. Danes ob 17. uri bodo v Umetnostnem praviljonu v Slovenj Gradcu odprli tretjo slovensko razstavo domače in umetne obrti. Svoje izdelke bo predstavilo 75 posameznikov in deset organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z izdelovanjem ali z zbiranjem in prodajo predmetov domače in umetne obrti. Razstava bo letos prvič vključila tudi raz-stavljalce iz zamejstva in iz drugih republik. Prireditelj že tretje razstave je Zveza obrtnih združenj Slovenije, ki je splošno združenje Gospodarske zbornice Slovenije za področje samostojnega osebnega dela. K sodelovanju je pritegnila družbeno-poli-tične organizacije občine Slovenj Gradec, splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, republiška komiteja za kulturo ter vzgojo in izobraževanje in druge. Postavitev razstave je zamisel Marjana Lobode, ki je skušal pričarati videz nekdanjih sejmov, na katerih so naši predniki prodajali in kupovali izdelke domače in umetne obrti. Sejemsko vzdušje bodo dopolnjevale stojnice pred Umetnostnim paviljonom, na katerih bodo izdelki tudi naprodaj. Do nedelje, 12. oktobra, ko bodo razstavo zaprli, se bo zvrstilo veliko spremljajočih prireditev. Prva razstava slovenske domače in umetne obrti je bila na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije v Slovenj Gradcu leta 1977. Tudi tretja se vključuje v prizadevanja, da bi spodbujali dejavnosti, ki nadaljuje kulturno izročilo našega naroda, a žal hitro izumirajo. Današnja ponudba izvirnih izdelkov domače in umetne obrti na našem tržišču je kaj skromna, čeprav bi jo lahko uspešno vključili v turistično gospodarstvo. Na pobudo Zveze obrtnih združenj Slovenije se v spodbujanje teh dejavnosti vključuje tudi novi zakon o davkih občanov, saj bodo tisti, ki se na tradicionalen način ukvarjajo z domačo obrtjo, oproščeni plačevanja davkov. Potrebovali bodo mnenje Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki bo izdana na osnovi ustreznega mnenja etnografov. Raz-stavljalci bodo tako mnenje lahko dobili že ob rastavi v Slovenj Gradcu, saj bodo razstavljeni le izdelki, katerih kakovost je potrdila posebna strokovna komisija. Ob tretji razstavi domače in umetne obrti bodo v Slovenj Gradcu posneli dokumentarni film, v katerem bodo imeli posebno mesto najbolj kakovostni izdelovalci. Odprli bodo tudi kartoteko izdelovalcev, ki bo postopoma zajela vse, ki izdelujejo tovrstne izdelke, seveda v skladu z osvojenimi merili kakovosti. Vsi razstavljeni izdelki bodo prejeli znak kvalitete, ki naj bi se sčasoma uveljavil na tržišču kot razpoznavni znak za ločevanje dobrega od slabega tovrstnega blaga. Knjiga o Kokrtkem odredu je že v prodaji - Mladinska knjiga v Kranju, ki prodaja vse izdaje Partizanske knjige, je ie pričela s prodajo najnovejšega dela pisatelja Ivana Jana-Srečka, kronike p Koroškem odredu. V sredo popoldne je pisatelj obiskal Mladinsko knjigo in kupcem podpisoval svoja dela. Napisali smo že, da knjiga, kije izšla v treh delih in opisuje dogodke na Gorenjskem od stavk leta 1936 do zadnjih dogodkov maja 1945 na Koroškem, stane 1.300 dinarjev. V Mladinski knjigi jo lahko kupite na štiri obroke. Prodajale jo bodo seveda vse naše knjigarne. V Globusu bo v prihodnjih dneh objavljena tudi posebna naročilnica, s katero boste lahko knjigo KokrSki odred naročili direktno pri Partizanski knjigi — prav tako na štiri obroke. Po oceni zgodovinarjev je to delo, ki je preseglo vsa dosedanja zgodovinska dela o naši borbi. Prav vsak gorenjski dom bi jo moral imeti, kajti to je zgodovina Gorenjske v njenih najtežjih dneh, surova, prav nič olepšana. No, morda še to: v Mladinski knjigi imajo na voljo še nekaj podpisanih izvodov. — Foto: F. Perdan S knjižnih polic Šest novih pesnikov v Liriki Kranj — Pretekli petek so v mati galeriji in stebriščni dvorani Mestne hiše odprli razstavi) del šestindvajsetih avstrijskih umetnikov, slikarjev in grafikov Razstava, ki so jo poimenovali »■ dolžnost do upora« je nastala na pobudo delovnega krožka »Realizem« na Dunaju, sredi septembra so jo predstavili na jubilejni proslavi Kladiva v Sentpri možu, po kranjski predstavitvi pa bo oktobra gostovala še v celovški galeriji Hildebrand. Tema razstave je antifašizem: solidarnost, je čustvena in miselna linija eksponatov. Združila je veliko avtorjev, še nikoli doslej toliko. Na otvoritvi razstave je spregovori/ Mirko Messner (na sliki) - Hotni F. Perdan Pri Mladinski knjigi je v uredništvu Lojzeta K raka rja nedavno izšlo Sest novih knjig v zbirki Lirika, ki predstavlja pesniSke stvaritve svetovne literature. Zbirka, ki je ljubiteljem pesniške besede dobro znana, izhaja že vrsto let in je doslej nanizala že preko petdeset naslovov. Večinoma so izbori poezije posameznih avtorjev svetovne klasike in sodobnega pesništva, manj je pesniških antologij. V posameznih knjigah je težko najti brezvredne pesniške besede. Izbor je kvaliteten, čeprav je mnogokrat krut in težak in morda pri nekaterih velikanih verza nekoliko krivičen. Vselej pač ni dovolj prostora niti za vse resnično najboljše stvaritve posameznih avtorjev. Zadnjih šest knjig Lirike nam predstavlja bogastvo pesniškega ustvarjanja in jezika Dragutina Tadijanovića v prevodu Ivana Minattija, pa literarnega protislov-neža Francoisa Villona. takozvane-ga prvega velikega pesnika francoske književnosti, v prevodu Janeza Menarta. Kajetan Gantar je za Liriko prevedel grškega lirika Pindarja in izbor prinaša predvsem hvalnice v čast športnim zmagovalcem, imenovanih tudi epinikije. Novo kolo zbirke prinaša še prevode poezije madžarskega pesnika Endreva Advja prevajalcev Kajetana Kovica in Jožeta Hradila (slednji je opravil dobesedni prevod). Cirila Zlobca prevod izbranih pesmi italijanskega pesnika Giuseppeja Ungerettija in na koncu je pred nami še angleški pesnik VVilliam Wordsworth, avtor znamenitih Lirskih balad (1798) v prevodu Andreja Arka. Sest novih knjig torej in z njimi šest novih srečanj z mojstri verza. Ljubitelji dobre lirske poezije bodo po njih nedvomno radi segli Boris Bogataj PETEK, 3. OKTOBRA Kritično o rezultatih Doseženi uspehi kranjskih brigadirjev na letošnjih mladinskih delovnih akcijah - Porast lokalnih telovnik akcij — Ugotovljene nekatere pomanjkljivosti — Kadrovska izpopolnitev Centra MDA Ob zaključku mladinskih delovnih akcij je o organizaciji, izvedbi in doseženih rezultatih delovnih brigad razpravljal kranjski Center mladin skih delovnih akcij. Analiziral je rezultate Šestih brigad, ki jih je pripravila in usposobila občinska konferenca ZSMS Kranj, na podlagi kritičnega ovrednotenja njihovega dela pa je izoblikoval stališča o pripravah brigad za naslednje leto. V letošnjem letu so tri brigade sodelovale na republiških akcijah, dve na zveznih, organizirana pa je bila tudi gorenjska brigada za delovno akcijo »Bohinj 80«. Center MDA je brigade temeljito pripravil, saj se je delo začelo že v začetku koledarskega leta, se mimo evidentiranja nadaljevalo v maju, kasneje pa z začetki brigadirskega življenja odvijalo na lokalnih delovnih akcijah. V pripravi slednjih je sodeloval TVD Partizan iz Šenčurja, mladi pa so urejali športni park v Šenčurju in urejali zemljišča ob letališču Brnik. Na lokalnih akcijah, ki jih je bilo v letošnjem letu 43, posvečale pa so se zlasti gradnji in adaptaciji objektov, zbiranju odpadkov, urejanju zelenih porvšin, delih na vodovodnih omrežjih in cestah, je bilo opravljenih preko 2000 efektivnih ur, na njih pa je sodelovalo preko 50 odstotkov več brigadirjev v primerjavi z lanskim brigadirskim obdobjem. Vseh šest brigad, ki jih je letos organizirala OK Kranj, je doseglo lepe rezultate, brigadi »Jože Gregorčič« in »Sest bratskih mest« sta si prislužili najvišji priznanji, trak akcije, bratska je bila predlagana za priznanje Veljka Vlahoviča, »Jože Celar-Tugo« je dobila priznanje za izredno udarništvo, saj se kar deset brigadirjev ponaša . s tem častnim naslovom; tudi »Stane Žagar mlajši«, po strukturi silno mlada brigada, a zelo uspešna in delovna, si je v Slovenskih goricah prislužila trak akcije. Društvo prijateljev mladine je tudi letos poslalo na delo pionirsko brigado, sestavljeno iz pionirjev Kranja, Tržiča in Škofje Loke ter desetih otrok naših zdomcev, začasno zaposlenih v Stuttgartu. Na letošnjih akcijah je sodelovalo skupaj dve-stopet mladih, iz kranjske občine kar v primerjavi z istim obdobjem lani dokazuje velik korak naprej pri vključevanju v mladinsko prostovoljno delo. Veliko zaslugo za uspešnost priprav in končne izvedbe lahko pripišemo Centru za MDA, ki je pravočasno in z veliko organizacijsko sposobnostjo razpravljal o mladih in njihovem vključevanju v brigade. Center pa je izrekel tudi preneka-tero kritično misel o letošnjih rezultatih, predvsem kar se tiče strukture brigadirjev. Stara napaka, da slehr-no leto vključijo v brigade v glavnem srednješolce, manj pa delavcev, študentov, kaj šele mladih kmetov, se ponavlja iz leta v leto. Tudi vodstva letošnjih brigad so bila slabo izbrana, so menili brigadirji, ki so se vrnili z delovišč. Mnogi vodilni brigadirji so neodgovorno opravljali naložene jim naloge, kar ni posebno spodbudno vplivalo na delovno moralo ostalih brigadirjev. Na svojevrstne težave so naleteli udeleženci bratske brigade, kjer je spopad različnih organizacijskih prizadevanj škodoval uspešnosti. Nekaj napak pa je bodisi zaradi pomanjkanja časa bodisi zaradi velike obremenjenosti in kadrovske neustreznosti — organizacija šestih brigad je zahtevala nenehno budnost — zagrešil tudi sam Center. Prav zaradi tega se je pred nedavnim rodila ideja o kadrovski reorganizaciji* ki naj bi pripomogla k bolj sistematičnemu in kompleksnemu delu v prihodnjih Cripravah Z organizacijo delovnih rigad se odslej namreč ne bi več ukvarjal zgolj sekretar, saj akcija na ramenih enega samega ne more biti posebno uspešna, pač pa bi delo razdelili po skupinah, sekretar in vodja bi skrbela le za usklajevanje teh komisij. Posebna skupina naj bi se ukvarjala s prvo fazo delovnih akcij, njihovo pripravo in izvedbo lokalnih akcij, druga bi skrbela za predhodno informiranje o mladinskem prostovoljnem delu, posebna skupina bi se posvečala-delu s pionirji — ta skupina je bila doslej samostojna, ločena in njeni programi precej neusklajeni — ter zadnja, ki bi spremljala posamezno brigado na akciji in s katero se bo v prihodnje laže izogniti neodgovornim posameznikom v vodstvu. Kot vidimo, akcijsko obdobje kljub črti pod poletnimi rezultati ni zaključeno. Kontinuirana angažiranost in kritično spremljanje dela centra MDA obeta prav tako uspešno in delavno prihodnjo brigadirsko sezono. D. Zlebir Kmetijstvo je kot dolga veriga Bitka za celovito ekonomsko in socialno varnost kmetov mora biti ena izmed temeljnih usmeritev slovenskega gospodarstva in vseh kmetijskih organizacij v naslednjem srednjeročnem obdobju je misel, ki so jo večkrat ponovili na nedavnem posvetu o nekaterih odprtih vprašanjih kmetijstva Posvet je na pobudo Kmetijske zadruge Škofja Loka ter medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko pripravil medobčinski svet SZDL in so se ga poleg gorenjskih kmetijcev (ti so bili v okrnjeni zasedbi) udeležili tudi predstavniki Zadružne zveze Slovenije, skupnosti pokojninsko invalidskega ter starostnega zavarovanja kmetov ter pomočnik republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tovariš Senegačnik. Poudarili so, da je starostno zavarovanje kmetov le eden izmed elementov celovite ekonomske in so- NOV0TEKS NOVOTEKS tekstilna tovarna, n.sol. o. Novo mesto Komisija za delovna razmerja TOZD Tkanina, izdelovanje tkanin, o.sub.o. Novo mesto objavlja dela in naloge VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V IZMENI OPLKkfBNITILNICE (3 kandidate) Pogoji: — srednja tekstilna tehnična šola smeri oplemenitenje in 3 leta delovnih izkušenj Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe v lf dneh po objavi na naslov Novoteks, tekstilna tovarna, n.sol.o.. Novo mesto, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 20 do 25 din, špinača 40 din, cvetača 40 din, korenček 25 din, česen 50 din, čebula 20 din, fižol 30 din, pesa 14 din, kumare 15 din, paradižnik od 15 do 20 din, paprika od 15 do 20 din, slive 30 din, jabolka od 18 do 20 din, hruške 20 din, gozdje 30 din, buče 30 din, ajdova moka 28 din, koruzna moka 14 din, kaša 28 din, surovo maslo 90 din, smetana 45 din, skuta 45 din, sladko zelje 14 din, kislo zelje 20 din, orehi 250 din, jajčka 3,5 din, krompir od 6 do 8 din, lubenice 16 din. JESENICE Solata 28,80 din, cvetača 30 din, korenček 18 din, česen 55 din, čebula 15 din, fižol od 26,70 do 33,10 din, pesa 15 din, paradižnik 26,90 din, paprika od 15 do 16,50 din, slive 20 din. jabolka od 10,30 do 11,85 din, hruške 28 din, grozdje 30 din, limone 38,64 din, ajdova moka 30,78 din, koruzna moka 14,65 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 58,35 din, skuta 46,36 din, sladko zelje 5,80 din, orehi 272,80 din, jajčka od 3,50 do 3,70 din, krompir 5,04 din. ' DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 4. oktobra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec Cerklje, Hrib, Preddvor, K očna Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. Živila prodajalna PC Vodovodni stolp Kranj, Ul. Moša Pijade, prodajalna SP Pri Petrčku. Kranj, Titov trg 5, prodajalna Mercator Kranj, C. JLA 6, samopostrežna prodajalna Planina I, Zupančičeva c. 24. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Emonamarket, Prešernova l/a in Rožca — samopostrežna trgovina na Javorniku, O. Novaka 8. cialne varnosti kmetov, da pa kaže v prihodnje tudi bolj razvijati oblike kooperacijskega zavarovanja. V Sloveniji je sklenjenih doslej le preko 5400 tovrstnih zavarovanj. Zadružniki iz Škofje Loke so pri tem opozorili na velike obveznosti zavarovancev, zato ni nič nenavadnega, da kmetje že ob manjši krizi prekinejo zavarovanje. Taki primeri so redki, vendar dovolj dober pokazatelj odnosov in razmer v kmetijstvu. Spremembe se obetajo tudi pri starostnem zavarovanju kmetov. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo osnova za pridobitev pokojnine delo na kmetiji, ne pa lastnina. V starostno zavarovanje bodo vključeni tudi zakonci in sorodniki lastnikov kmetij, preužitkarji ter zakonci pol-kmetov, če se ukvarjajo izključno s kmetijsko dejavnostjo. Pri vsem tem je treba stremeti za tem, da se bo kmet tudi po tej poti izenačeval z delavci v združenem delu, da bo lahko enostavno brez zapetljajev prešel iz delavskega na kmečko zavarovanje in obratno. Vsega tega pa ne bomo dosegli, če ne bomo zagotovili ekonomske varnosti kmetov in če slovenskega kmetijstva ne bomo popeljali v mirnejše vode. Minuli brezmesni dnevi so pokazali vrsto pomanjkljivosti, ki smo jih zopet zgladili le z višjimi cenami. Podporečna lanska letina krme je bila dovolj dober signal za letošnjo mesno krizo, toda takrat si zaradi tega ni nihče posebej pulil las. Zdai krivijo zadružne organizacije in njihovo samoupravno organiziranost. Kot so poudarili predstavniki gorenjskih kmetijskih organizacij na posvetu, na Gorenjskem ni neorganiziranih kmetov in zadružništvo je trdno, le pogoji za delo samoupravnih organov in delegacij so težavni, bolj kot v katerikoli gospodarski panogi. (V škofjeloški kmetijski zadrugi so člani delegacij oddaljeni med seboj tudi do 60 kilometrov!) Kmetijstvo je kot dolga zapletena veriga, kjer vsak manjkajoči člen pomeni njegovo siromašenje oz. skromnejše proizvodne dosežke. Pomembna v tej verigi je oskrba z gnojili. Po besedah pomočnika republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenija ne bo dobila za jesensko setev zsdostne količine mineralnih gnojil. Z zagotovljenimi .'10 tisoč tonami bodo pokrili le potrebe družbenega sektorja, pridelovalcev krušnih žit ter združenih kmetov, ki imajo pogodbe z zadrugami. »Boter« temu manjku so zaostreni pogoji gospodarjenja oz. devizni sistem, saj so se morali v tovarni gnojil v Rušah usmeriti v izvoz, poleg tega pa je izpadel še del proizvodnje Ini. C.Zaplotnik Dnevna informacija V marsikateri temeljni ali delovni organizaciji združenega dela so že poskrbeli za zadovoljivo informiranje svojih delavcev — vnj periodični obrsčuni delavcev so redno na straneh glasil, večmont mesečnih informacij Povsod pa si želijo, da bi bilo informiranje k boljše, da bi lahko delavci obravnavali zares aktualno informacijo, ki hi koristila, svetovala, spodbujala ali odkrivala napake. Prav zato si mesečne informacije premalo — že precej oddaljene so ali zndi informativne, zato so že ponekod poskušali tudi z rednim dnevnim obveščanjem. V tovarni Sukno Zapuže so takšne dnevne informacije resda št Eovojih, a ne v povojih zaradi vsebine in kvalitete — uvajajo jih _ rajši čas. Vsak dan visi na oglasni deski pri vhodu v tovarno kratko i jedrnato poročilo o dnevni proizvodnji, o kvaliteti, prodaji, prol in tudi o vsem, kar se v temeljnih organizacijah združenega dela dogaja. Delavci so tako sproti obveščeni o najbolj pomembnih njih proizvodnje in tako lahko tudi sproti ukrepajo. Obvei kratka, jedrnata, aktualna z najbolj pomembnimi poudarki in vprašaji dostopna in razumljiva vsakemu delavcu posebej. Nikakrkuk dolgoveznih razpredelnic ni na tej oglasni deski — v Suknu poročijo kratko in naravnost. Takšne dnevne informacije visijo na vseh oglasnih deskah temeljnih organizacij, tudi v organizacijah, ki so izven Za puž, v tetnehat organizaciji Jurjevica in v industrijskih prodajalnah. Tako tudi * Jurjevici vedo, koliko je bilo včeraj nekvalitetnih izdelkov in *mrnfr koliko sredstev je bilo na žiro računu, koliko zalog imajo, koliko JjeJbl* bolniške odsotnosti in tudi vedo, da se je včeraj mudila na poslovne* obisku delegacija iz Poljske. Zdaj ta poročila sestavljajo v skupnih službah, kjer seveda lahko posredujejo določene podatke. A v Suknu si želijo, da I dnevne informacije še bolj obogatili s spoznanji in mnenji delavce*, z njihovimi včerajšnjimi in današnjimi vsakodnevnimi proizvodna« problemi, z njihovimi predlogi. Na oglasni deski naj bi bili vsi in vsak posebej, resnično naj bi se med seboj obveščali, resnično naj bi m bojno sodelovali, se dogovarjali in resnično tako smotrno ukrepali Dnevna informacija Sukna, danes Še skromnejša, a zato nič n pomembna in kvalitetna, je le dodatno, a izredno pomembno nriat-devanje kolektiva za dobro in še boljše gospodarjenje. D. Sejki**"^ V_-__,___ '_ Temelji razvoja a • v presoji Pri občinskem svetu za planiranje in ekom politiko so temeljito razpravljali o osnutku vora o družbenem planu občine po področjih Nakupovalni center že, če bo ekonomičen in tabilen — Skromne turistične naložbe Radovljica — Pri občinskem sindikalnem svetu zelo uspešno deluje svet za planiranje in ekonomsko politiko, ki ga vodi Kemal Alibegovič. V minulih mesecih so se člani sveta za planiranje in ekonomsko politiko večkrat sestali in temeljito obravnavali osnutek dogovora o družbenem planu občine po posameznih področjih ter sprejeli več pomembnih sklepov. Menili so, da je dogovor o družbenem planu občine preveč splošen in da pri njegovi sestavi ni bilo na voljo vseh planiranih elementov organizacij združenega dela. Organizacije združenega dela, ki načrtujejo precejšen dohodek z izvozom, večinoma še ne poznajo pogojev pridobivanja tega dohodka, še pa bo potrebno usklajevanje skupne porabe in še se bo treba temeljito pogovoriti o preusmeritvi gospodarstva. Politika razvoja kovinske industrije je odvisna od splošnih družbenih ukrepov v okviru ekonomske politike razvoja, vendar pa so člani sveta za planiranje ugotovili, da je stopnja rasti industrije s 7,5 odstotki preveč optimistično načrtovana. Nosilci razvoja naj bi bolj konkretno opredelili njihovo vlogo, strinjali pa so se s skupno naložbo Plamena in Verige v galvaniko. Osnutek dogovora tudi zelo načelno obravnava trgovino v občini. Sodelovanje organizacij združenega dela trgovine pri pripravi srednjeročnih planov ni nilo zadovoljivo, posebno ne na področju preskrbe Zato naj nujno organizirali posebno razpravo o tem delu osnutka s predstavniki trgovskih delovnih organi zacij. Dosedanje sporazumevanje med organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi je dalo za razširitev maloprodajne trgovske mreže več pobud kot jih predvideva osnutek, zato naj ha vključili vse Turistični nakupovalni center naj bi zgradili, vendar naj bi prej spoznali ekonomičnost in rentabilnost centra ter ga zgradili z združevanjem sred stev med proizvodnjo in Ob tem pa ne bi smela biti osnovna preskrbovalna mre* potrošnika, poznan pa mora bič1 vpliv turističnega centra slovanje sedanje trgovske občini. Člani sveta so še o| razvoj trgovske mreže v preveč zaostaja in da naj 510 novih ležišč v turizmu njeročnem obdobju pomeni skromen napredek. Menili so, bi vsaj za območje Radi Jesenic delovala ena turi* slovna skupnost, pc treba tudi za boljšo repi sposobnost organizacij v in turizmu. Turistična taki se vračala tja, kjer se ustva po oceni naj bi je v siednu. obdobju zbrali za več kot 30 nov dinarjev — in se namen« nadaljnjo izgradnjo turistične strukture. Svet za planiranje in ekc politiko se je opredelil tudi voja lesne, tekstilne zdarstva, kmetijstva in obrt obravnavi kmetijstva bi vprašanja razvoja bolj k« opredeliti. Vsekakor bi motali pospeševati kmetijstvo, ne _ tudi zaradi razvoja turizma, že nekaj let preskrba v sej zadovoljiva. V osnutku dogovora niso področja prometa in zvez, naj bi dopolnili z opredelitvi)*' nadaljnjega razvoja PTT in razvoja lokalnega prometa, obravnavali skupno poraba ugotovili precejšnje neskladje1 potrebami in možnostmi, hodnjem srednjeročnem naj bi vztrajali na stališču, skupna poraba ne bi prese« odstotno stopnjo iz bruto dohodka, določili naj bi vn uresničevanje obveznih določili prednostne naloge sameznih družbenih dejavne se končno tako lahko od prispevni stopnji za vsako pote* no dejavnost. D.Se> Večji družbeni vpliv na delo J benega sveta pri SDK, Vloga Službe družbeiirg« Ujjj' gnvndstva kot organizacije posen-nega družbenega pomena je narekovala, da ima SDK J»*f zakonom določen svet, podobno pa je urejeno tudi v Sloveniji / j- --- publiškim zakonom Svet |e DO ■VOJI sestavi družbeni organ upravljanja. Pri uresničevanju nalog Službe družbenega knjigovodst va je v njunih organizacijskih enotah — podružnicah čutiti prsalabotan družbeni vpliv Oba zakona, tako /vezni kol republiški, omogočata ustanovitev sveta s tem, tla udcle/em i pri deli ■veta sklenejo poprejšnji dogovor Dogovor <» oblikovanju druž- Kranj, se opira na doioČib zakonov, povzema osnovne ej smernice delovanja sveta, njegov sestav, način dela in posameznih udeležencev pri sveta. Kot udeleženec je po dogovora predviden tudi zbor s** lenega dela skupščine občine T* Izvršni svet predlaga, da sker€i govor o oblikovanju sveta pn^i Slovenije, podružnici Kranj, **i me. Komisija za volitve in u» skupščine občine Tržič pa jjj da zbor za delegatko v kranjske podružnice SDK I vmiko K utnumovako i« Zvirč l?rekoračitev je vse tnanj Kiamik aftenega ■o občini v letošnjem prvem pol » - Po podatkih službe ^y«ega knjigovodstva je v kam- tT^j OB osem organizacij združenega izplačilu sredstev za osebne ^■»■»g prekoračilo družbeno dogo-i2rJene meje: Lončarsko podjetje, 2*f Graditelj, SGP Gradbinec. Ko-2^Mlno podjetje, Svilanit, Tovarna ^J». Gozdno gospodarstvo — ob-* kooperacija in Kočna. Najbolj S^M* Gozdno gospodarstvo z ne-kot tridesetimi odstotnimi Bh^>iami in Komunalno podjetje z U manj kot dvajsetimi odstotni-tockami, pri ostalih so prekorače dosti manjše. Podatki so us-jjT*jeni v okviru delovnih organ iza-če pa pogledamo posamezne sta prekoračitelja se Donitova Keramika in Kemostik. **teeben odbor, ki spremlja u resni-nje družbenih usmeritev pri razdejanju dohodka, je od prekorači-dobil dodatna pojasnila, na katerih je menil, da so ma sprejemljiva in torej ne govoriti o kršiteljih, temveč * prekoračiteljih. samoupravne organizacije in osti g področja negosodarstva odbor ugotovil, da se višina iz-sredstev osebnih dohodkov je v mejah, določenih z druž-dogovorom, vendar je opozori« bi kakršnokoli povečanje dohodkov v naslednjih me-privedlo do prekoračitev. Poročilo odbora je nedavno obravnaval izvršni svet občinske skupščine, in ocenil, da gre za prekoračitve, ne za kršitve družbenega dogovora, saj so pri posameznih prekoračitvah opazne njihove dobre strani, kot je odpravljanje fluktuacije v Lončar-, skem podjetju ali večja dinamika izvoza in uvajanje nove tehnologije v Svilanit u. Večina prekoraČiteljev pa je pojasnila, da so odstopanja nastala tudi zaradi primerjalne osnove, saj so izplačila osebnih dohodkov lani povečali v drugi polovici leta. Prekoračitev je vse manj in v organizacijah združenega dela, ki so v letošnjih prvim mesecih prekoračile družbeno dogovorjene meje pri izplačilih sredstev za osebne dohodke, so opazna močna stabilizacijska prizadevanja. Tako so v SGP Gradbinec ob obravnavanju polletnih rezultatov poslovanja kritično ocenili gibanja na področju delitve osebnih dohodkov in sprejeli nujne ukrepe. Istočasno pa je treba poudariti, da se kamniško gospodarstvo v celoti drži resolucijskih usmeritev. Razpravi j alci pa so opozorili na bliskovito rast stroškov v delovnih organizacijah, saj gre v nekaterih primerih za kar nerazumne podražitve, ki vplivajo na dohodek. Opozorili so tudi, da morajo sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela spremljati gibanje osebnih dohodkov in razreševati morebitne latentne konflikte, ne Da ko že nastajajo. M. V. Začetek revitalizacije Od ponedeljka. 6. oktobra, dalje bo skupina petdesetih slušateljev in predavateljev Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane začela pripravljati revitalizacijo starega mestnega jedra Škofje Loke. Zato naprošajo občane, da jim omogočijo vstop v stanovanjske in poslovne prostore, da bodo lahko naredili posnetke razmer. Ti posnetki so namreč prva faza revitalizacije. Ostanek za kulturni dom Lani je bila zaključena gradnja TV pretvornika Malenski vrh. Gradnja je skupaj z vsemi stroški veljala 450 tisoč dinarjev. Denar pa so prispevali krajani, krajevna skupnost Poljane ter delovne organizacije, ki imajo sedež oziroma obrate v krajevni skupnosti Poljane. Od zbrane vsote je ostalo 85.000 dinarjev. Ta denar bodo porabili pri obnovi kulturnega doma. Za isti namen bodo porabili tudi obresti od obveznic za naslednja tri leta v skupnem znesku 120.000 dinarjev. L. B. PoženikalpehpaŠink Andrej iz CeSnjevka. - J. Kuhar J bnova gre k kraju Poljanah že štiri leta postopno 'Ijajo kulturni dom in sedaj se 'Niža kraju. Doslej so že rt streho, prepleskali so dvo-obnovili električno napeljavo oMtedili nov pod. Urediti je -o še centralno ogrevanje, uca in drvarnica sta že iii in kupljen je ves potrebni I in tako bo ogrevanje že urejeno. Razen tega je treba u še nekaj manjših del in *Jo, da bodo obnovljeni kultom izročili namenu ob kra-prazniku, ki ga praznujejo »a. **kjih dveh letih opravljeno brez stroškov centralnega -j«, veljalo 275.000 dinarjev. Stroške je delno krila občinska kulturna skupnost, ki je lani nakazala 100.000 dinarjev, turistično društvo Poljane pa je prispevalo 40.000 dinarjev. Po sklepu krajevne skupnosti bo v te namene porabljen tudi ostanek denarja pri gradnji TV pretvornika v višini 85.000 dinarjev. Kljub temu pa je še 29.000 dinarjev nepokritih. Stroški se bodo povečali še za okoli 200v000 dinarjev, ko bo urejeno centralno ogrevanje. Računajo, da bo pri teh zagatah priskočilo na pomoč združeno delo in sicer LTH in Termika Poljane, nekaj pa bodo dobili tudi od najemnin za dvorano in z raznimi prireditvami. ' L. B. darniško za vlečnico Dhra lani je športno društvo v okviru praznovanja kra Praznika prvič pognalo srnu-. ylečnico na Golavi. V minuli Je vlečnica poskusno obra t o-"* takoj se je pokazalo, da Je premalo smučarjev, saj so predolge. w pa je smučarska vlečnica ^Pridobitev ne samo za poljan-športno društvo ampak za vse .Je v Poljanski dolini. Prido-je še toliko pomembnejša, ker •■š dela pri postavitvi vlečnice vili prizadevni člani društva - Najbolj zagnani so naredili yeč kot sto udarniških ur, v . P* »o člani društva delali pri *» prostovoljno več kot 1.400 nih ur. dela na vlečnici oziroma pri terena, je bilo potrebno *e raznovrsten gradbeni ma-■° opraviti vrsto prevozov in nih del. Pri tem so poljan-športnemu društvu pomagali ^ Loških tovarn hladilnikov. Gozdno gospodarstvo, Termika ter še nekateri posamezniki. Z denarjem pa so priskočili na pomoč telesno kulturna skupnost Škofja Loka, ki je prispevala 28.000 dinarjev, turistično društvo Poljane s 15.000 dinarji, LTH Poljane s 10.000 dinarji in krajevna skupnost Poljane s 10.000 dinarji. Ostala sredstva pa si je športno društvo zagotovilo z organizacijo smučarskih tekmovanj za posamezne sindikalne organizacije. V celoti je postavitev vlečnice na Golovi veljala 103.000 dinarjev. Pred začetkom nove smučarske sezone pa čaka športno društvo še precej dela. Ponovno morajo namestiti vlečnico, še pred tem pa nekoliko zvišati zgornje nosilne stebre. Nekaj časa jim bodo vzela tudi vzdrževalna dela na vletiiici. Preskrbeli bodo 200 palic za slalornska oziroma veleslalomska vrata in kumu nameravajo merilne ure tako, da hf lahko organizirali smučarska tekmovanja. L. B. Verski obredi na otoku Radovljica — 2e nekaj let se pojavljajo v radovljiški občini, še Eosebe j pa na Bledu, predlogi, da i uvedli verske obrede na Blej skem otoku. Prav zato so pri ob činski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva v Ra dovljici želeli pretehtati te pred loge in zadolžili koordinacijsk odbor za sodelovanje z verskimi skupnostmi, da pripravi predlog. Tako so na minuli seji predsedstva občinske konference SZDL poslušali predlog koordinacijskega odbora za sodelovanje z verskimi skupnostmi, ki meni, da naj bi bil Blejski otok še naprej namenjen zgolj turističnim obiskom, saj je kulturno-zgodovinski spomenik, možnosti za opravljanje verskih.obredov pa je dovolj tako v Radovljici kot tudi na Bledu in njegovi okolici. Tudi člani predsedstva občinske konference SZDL so se strinjali s tem, da verskih obredov na otoku v prihodnje ne bo in naj bo otok namenjen zgolj in le turističnemu obisku- D. Sedej Z dobrimi upi v novo sezono Kranj - Akrobatsko smučanje si pri nas z razliko od drugih alpskih dežel šele utira pot. O tem najbolje pove podatek, da so v Sloveniji samo štirje klubi (v vsej Jugoslaviji pa le kakšen več), ki združujejo ljubitelje in tekmovalce treh disciplin hot doga — skokov, prostega sloga oz. smučanja po grbinah ter baleta. Eden izmed teh štirih pastorkov ima .svoj sedež v Kranju. Smučarsko akrobatski klub Kranj ima v svojih vrstah blizu 80 privržencev vragolij na snegu in 20 aktivnih tekmovalcev. Vsako leto so organizatorji ene izmed tekem za jugoslovanski pokal v akrobatskem smučanju. Lani so kjub slabemu vremenu tekmovanje uspešno izpeljali, na minulo sezono pa veže kranjske akrobate na snegu tudi vrsta odličnih dosežkov. Kot ekipa so osvojili prvo mesto v jugoslovanskem pokalu, pri čemer so k uspehu največ pripomogli Gorazd Vončina, Ljubo Blažič. Iztok Per-garc ter Mojca Maher. V letošnjo zimo štartajo člani smučarsko-akrobatskega kluba Kranj še z večjimi upi za dobre uvrstitve, toda v pripravljalnem obdobju se namesto s 'treningom ubadajo z denarnimi težavami. Lani so životarili ob skromni podpori delovnih organizacij, letos si obetajo pomoč tudi od občinske ZTKO. Večino sredstev za opremo, treninge in tekmovanja bodo člani kluba pridobili sami s prodajo izkaznic Smučarske zveze Slovenije ter z organizacijo smučarskega plesa v prostorih Gorenjskega sejma, kjer se bodo predstavili tudi nekateri znani slovenski športniki. V klubu želijo pomladiti svoje Članstvo in tekmovalne vrste, zato vabijo k vpisu mlade od 14. do 16. leta vsak ponedeljek ob 19. uri v avlo občine Kranj. CZ. Kovinarji so tekmovali Gradnja vodovoda Mladinci iz škofjeloške občine so v soboto pripravili že drugo delovno akcijo pri gradnji vodovoda na kmetiji Aleksandra Prezlja v Davči. Ze junija so izkopali jarek za vodovod v dolžini 250 metrov, v soboto, pa so izkopali še 150 metrov. Delovna akcija je sodila v okvir pomoči pri odpravljanju potresa, ki je leta 1976 med drugim prizadel tudi Davčo, vendar obnova še ni v celoti zaključena. Pri gradnji vodovoda je sodelovalo 14 mladincev pod vodstvom Bogdana Cufarja iz Škofje Loke. Konec oktobra pa škofjeloški mladinci načrtujejo še eno lokalno delovno akcijo. Urejali bodo bankine na cesti Jamnik Dražgoše. L. B. Občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin pri obinskem svetu Zveze sindikatov Škofja Loka je konec preteklega tedna pripravil občinsko tekmovanje mladih kovinarjev. Najboljši sodelujejo tudi na IV. republiškem tekmovanju kovinarjev, ki se je danes začelo v Litostroju v Ljubljani. Letos so se občinskega tekmovanja udeležili orodjarji, brusilci in kovinostrugarji, prihodnje leto pa naj bi se jim pridružili tudi tekmovalci drugih kovinarskih poklicev. Tekmovanje se je začelo pretekli petek, ko so kovinarji odgovarjali na vprašanja iz tehnologije dela, varstva pri delu in samoupravljanja. Vsi so bili dobro pripravljeni. Se bolje pa so se odrezali pri praktičnem delu. Kako vzorni in natančni so bili njihovi izdelki dokazujejo tisočinke, ki so odločale o zmagovalcih. [ Prvo ŽIVNOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Gorenjska kmetijska zadruga TZO Cerklje Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa TZO ^ndidati naj poleg splošnih pogojev, z zakonom določenih ^*#c4ev, izpolnjujejo še naslednje pogoje: višja oziroma srednja izobrazba kmetijske, veterinarske ali ekonom-v sko-komercialne smeri, v/" 5 let delovnih izkušenj, Poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, razvidne iz dose-\ danjega dela. j/^ ustrezne moralno politične kvalitete. hjandatna doba je 4 leta. jjjN'0 se združuje za nedoločen Čas. V**didati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na ^Mov Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Cerklje 86, s pripisom praznita tih izbire bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh po Anketa Radovljica - Pri občinskem svetu zveze sindikatov v Radovljici so začeli z akcijo na področju humanizacije dela glede varstva pri delu. Izhodišča in usmeritve Zveze sindikatov Slovenije na področju humanizacije dela s poudafkom na varstvu pri delu poudarjajo humanizacijo dela kot pomemben razredni cilj naše socialistične samoupravne družbe. Zato so imenovali skupino strokovnih delavcev s področja varstva pri delu, ki bo na osnovi ankete ali vprašalnika zbrala podatke in pripravila analizo, ki naj bi jo pozneje uporabljali ter poskrbeli za zdravo in varno delovno okolje ter za preprečevanje invalidnosti. Vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij sindikata delovnih in temeljnih organizacij združenega dela radovljiške občine bodo tako do 15. oktobra izpolnili vprašalnike. Odgovorili bodo na vprašanja o številu nesreč pri delu, na poti na delo, o številu poklicnih obolenj in številu delovnih invalidov, o varstvu pri delu ter o izobraževanju delavcev za primemo varstvo pri delu. D. S. DEŽURNI VETERINARJI od s. 10. -10.10.80 Za občini Kranj in Tržič Dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva S, tel. 22-405 Za občini Radovjica In Jesenice GLOBOCNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629 Za občino Škofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-810 OBLAK Markok, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske, Iva Slavca 1 v Kranju, tel. 26-77« ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. mesto si je med orodjarji priboril Ciril Kacin iz žirovskega Kladivarja, med brusilci je bil najboljši Lojze Vehar iz orodjarne v LTH in med kovinostrugarji je zmagal Stane Kavčič iz Kladivarja. Ti trije mladi fantje zastopajo škofjeloško občino na republiškem tekmovanju kovinarjev Slovenije. Občinskega tekmovanja so se udeležili tudi Peter Debeljak iz LTH. Miha Potočnik iz Tehtnice ter Viktor Debeljak, Rafko Kavčič. Tone Kenda, Mirko Rejc in Ivan MohoriČ iz Iskre Železniki. O. B. Planinski večer Radovljica - Planinsko društvo Radovljica praznuje letos 85-letnico svoje ustanovitve in plodnega dela. Ob tem jubileju bodo v petek, 3. oktobra, pripravili zanimivo proslavo in razstavo v osnovni šoli v Ra dovljici. Proslava, na kateri bo sodeloval Obirski ženski oktet s Koroške, harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica in Linhartov oder mladih iz Radovljice, se bo začela ob 18. uri v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo planinskih motivov, program na Planinskem večeru pa bo povezovala Metka Centrih Vogelnik D. S. O LAS 8.STRAN PtTEK a mrnip OPREDELITEV 1 1 Tudi ko gledam in poslušam tebe. tovariša Gregorčiča in druge, se sprašujem: kaj imate v sebi, da greste tako odločno in pripravljeni na največje težave in žrtve v boj s to nemško pošastjo, pred katero me strese mraz vsakokrat, ko jih vidim. Ti morda misliš, da sem hraber in da se ne bojim tega, da bi prišli in te dobili v moji hiši. To pa ni tako. Veš. veliko so mi vse življenje govorili o hudiču in mi pretili z njim, pa se mi vseeno zdi. da se ga ne bi toliko bal, kot se boiim Nemcev. Upam, da mi tega ne boš zameril.« je dejal in se vnrašujoče zazrl Ivanu v obraz. "■»Nimam vam kaj zameriti, oče. Nasprotno, zelo cenim vašo odkritosrčnost. Prav s tem, kar ste sedaj rekli, pa tudi dokazujete, da ste resnično zelo hrabri.« mu je odgovoril Ivan in nadaljeval: »Kar pa se tiče nas in primerjave, ki jo aelate z nami, pa morate vedeti, da smo mi mlad in da smo zato tudi laže pripravljeni na vse. in a to, da hočemo boljše in pravičnejše, predvsem pa p« polnoma svobodno življenje.« »Že. že samo žrtve 1 t prevelike. Mi Slovenci smo majhen narod. Preden bo konec vsega tega. nas lahko popolnoma iztrebijo.« je odgovoril gospodar. Ko je gospodar odšel po svojih opravkih in je Ivan ostal sam. ga je poskušal primerjati s svojim pokojnim očetom. Čeprav je on imel ženo in dva otroka ter so živeli iz rok v usta ob borni plači, ki jo je dobival oče kot železniški delavec, in le občasnem dinarju, ki ga je zaslužila mati kot priučena šivilja, je bil oče eden najbolj gorečih članov Socialistične stranke ter v stalnih navzkrižjih z orožniki — vse to kljub bojazni, da bo izgubil službo in bo tako vsa družina čez noč ostala brez koščka kruha. Ob tem mu je živo stopil pred oči oče. ko je ob vsaki priložnosti z navdušenjem in poln ognja govoril o revoluciji v Rusiji, kjer je sam sodeloval kot komandir čete rdečearmejcev. potem ko je prebežal k njim iz avstrijske vojske. Ali pa o veliki železniški stavki aprila 1920. leta. v kateri j stavkalo okoli 60.000 železničarjev iz vse Jugoslavije in je bil on eden njenih glavnih organizatorjev na ljubljanski železnici. Še posebno pa je bil ponosen na to. da je bil član prole-tarskih akcijskih čet v Ljubljani vse do smrti 1926. leta, ko se je ponesrečil pri delu. Sedaj se je Ivan spomnil svoje matere, na katero je po očetovi smrti padla vsa skrb zanj in za dve leti mlajšo sestro, dokler se ni šestnajstleten mladenič šel učit za zidarja. Njene moči so usahnile prav tedaj, ko se je izučil in je kot zidarski pomočnik sam začel služiti denar in ji pomagati. V tej in podobnih primerjavah, je dobil odgovor, zakaj je med prvimi borci v odporu proti okupatorjem toliko dt 'avcev. Zavedal se je tudi. da bo v prihodnje, predvsem kar se tiče partizanskih enot, treba odpor še bolj krepiti z mladimi ljudmi. Šele ko je minilo dobrih štirinajst dni in je Ivan že spet za fei'o hodil, opirajoč se na navadno palico, je pozno ponoči nenadoma prišel komandant Cankarjevega butaljona iz dvema kurirjema. Ze na hišnem pragu je dejal Ivanu: »Dokler nisem sinoči od terenca Lojzeta ;zvedel, da si še tu. sem bil prepričan, da te ne bom več našel.« Krepko je stisnil Ivanu roko, pogledal svojo zasneženo o V Ito in čevlje ter nadaljeval: »Tako se mi je mudilo, da i i nisem niti pošteno očistil sneg, preden sem vstopil. Obrnil se je in odšel spet ven pred hišo, kjer si je s Irurirjema dobro stepel sneg z obleke. Vrnil se je v sobo in položil kapo na peč, si snel z ramena brzostrelko in vojaško torbico ter oboje položil na okensko polico, nato pa spet stopil k Ivanu in se mu zazrl v oči: »Kako je sedaj s teboj in s tvojo nogo?« Malo je počakal, nato pa dodal: »Res mi je odleglo, ko sem sinoči izvedel, da se je zate vse. srečno izteklo in da si dobro okreval. Verjemi.mi, da sva oba z Žagarjem ves čas mislila nate,« je dejal Gregorčič. »Ne skrbi zame. Se nekaj dni, pa se vrnem v Ljubljansko pokrajino. Sedi, potem pa povej, kaj se je dogajalo z vami v teh štirinajstih dneh, ko se nismo videli,« mu je odgovoril Ivan »Takoj, samo da poskrbim za našo varnost,« je dejal Gregorčič. Obrnil se je h gospodarju in ga zaprosil: »Bi hoteli, oče. stopiti z menoj pred hišo, da bi skupaj pogledala, kje bi bilo najbolje postaviti stražarja?« Kmalu se je vrnil v sobo in sedel' nasproti Ivanu. Ko mu je gospodar nalil šilce domačega žganja, je začel pripovedovati: »Ko smo se z bataljonom pretolkli iz nemškega obroča na Pasji ravni, smo še isto noč neopaženo prišli na Mohor. Kakor sva s tovarišem Žagarjem ocenila in predvidela, se je tudi zgodilo. Nemci si namreč verjetno še misliti niso mogli, da bi se bataljon prebil proti Kranju, ampak so najbrž pričakovali, da se bomo prebili na italijansko stran ali pa proti Blegošu. Tako so Nemci v naslednjih dneh zaman prečesali vse gozdove ne obeh straneh Poljanske Sore, ne da bi bataljon odkrili. Bataljon se je drugega dne odpočil, zvečer pa izvedel dve manjši vojaški akciji v dolini Save med Radovljico in Kranjem. Drugega dne smo ga premaknili v vasico Dražgoše na robu gozdnega masiva Jelovice. Tam smo bataljon razmestili tako, da smo nadzorovali vse dostope iz doline in od Krope. Povezali smo se z organizacijami Osvobodilne fronte v vseh okoliških vaseh pa tudi v Železnikih, Škofji Loki. Kropi in celo v Kranju. V Dražgošah smo ostali deset dni in vse ta čas izkoristili za intenzivno vojaško in politično vzgojo enot ter za politično delo na terenu. Priredili smo več političnih zborovanj, na katere so prišli ljudje iz okoliških in celo iz zelo oddaljenih vasi Selške doline. Kmalu se je daleč naokoli razširila vest o Dražgoški republiki. Z bataljonom pa v tistem času razen nekaj manjših patrulj nismo napadali. Iz Kranja je prišel v bataljon tudi član pokrajinskega komiteja za Gorenjsko tovariš Kebe, da bi se z menoj in tovrišem Žagarjem pogovoril, kaj storiti /. bataljonom v prihodnje. Sklenili smo, da bomo iz političnih razlogov ostali, kjer smo in sprejeli tudi boj. če bomo napadeni. To smo storili kljub temu, da smo bili dobro obveščeni o tem, dd Nemci vedo, kje smo in koliko nas je. Po mojem so lahko sklepali, da bomo na teh položajih tudi sprejeli boj z njimi, če nas bodo napadli Nameravali smo se bonti na za nas ugodnih položajih na dostopih k vasi, potem pa se, če bo sila le prevelika, umakniti na zasneženo in neobljudeno Jelovico. Menili smo, da nam to v globokem snegu in s takšnimi kadri in oborožitvijo bataljona, ki je poprej že izvedel celo vrsto uspešnih akcij, ne bo tako težko. Nemci pa so verjetno ocenili, da hoče naše gibanje z zasedbo Dražgoš pokazati svojo moč. Tako je vprašanje: umakniti se iz Dražgoš ali pa sprejeti boj. postalo pravo prestižno vprašanje in simbol boja za osvoboditev Slovencev. Prav tako pa je bilo tudi za Nemce nujno uničiti naš bataljon, kar bi jim potem močno olajšalo pomiriti Gorenjsko. I. občinske Igre brez meja Duhovito in prisrčno Preddvor — Prve občinske Igre brez meja. v organizaciji koordinacijskega sveta OO ZSMS Bela, Preddvor in Olševek — H o te maže ter pod pokroviteljstvom občinskih konferenc ZSMS in SZDL Kranj, so uspešno prestale »krst«. Več kot tisoč gledalcev se je v soboto popoldne zbralo na prireditvenem prostoru za osnovno šolo Matija Valjavec, da bi videlo spretnost in iznajdljivost (ter srečo) štirih ekip mladincev z Bele. Olševka — Hotemaž, Preddvora ter iz Iskrinega tozda TEA, ki so se med seboj pomerili v osmih igrah. Vse skupaj je spominjalo na evrovizijske Igre brez meja ter priljubljena Jadranska srečanja, le s to razliko, da je bila preddvorska prireditev pripravljena s »simboličnimi« sredstvi ter z veliko truda organizatorjev. K prijetnemu vzdušju na prizorišču prvih občinskih Iger brez meja sta prispevala tudi povezovalca programa Martina Štern, igralka Prešernovega gledališča ter Janez Dolinar, radijski in televizijski napovedovalec, ozvočenje in glasbo pa je imelo na skrbi Društvo Modrina. V prvi igri, v moderni postrežbi na kotalkah se je najbolj izkazala ekipa Preddvora, ki je vodstvo zadržala tudi po končanih nogometnih vragolija h. Gostincem je bila namenjena igra »rdeča nit«, v njej se je prelijala voda in prevračali zaboji. V moderni Rdeči kapici so slavili mladinci iz Hotemaž. Pri čiščenju jezera sta ekipi Preddvora in Bele slabo vnov-čili jolvja, ki je prinašal dvojne točke. Pri gradnji gradu, kjer so vitezi prenašali material modernim zidarjem, se je št operira najhitreje ustavila mladim iz Olševka in Hotemaž. Z jolvjem v tej igri so napovedali srdit boj za prvo mesto. Najbolj zanimivo je bilo — tako kot na Jadranskih srečanjih — vlečenje vrvi, v Preddvoru v kombinaciji z nabiranjem rožic. Iskraši so dokazali, da niso prinesli zaman s sabo transparenta z napisom »Suhi, debeli smo zmage veseli«, z nekaj »težaki« v eki- #3 i 2 S smučarskimi čevlji ter z m zaboji v boj za točke v igri nit*. - Foto: N. Sladic pi so lahkotno opravili z v zadnji igri z nasjovoi promenada« so slavili Iskre. Prvi zmagovalec brez meja je postala organizacije ZSMS O!_ maže, ki je v trajno last »Ujeti Preddvor«, delo , karja — naivca Franca na. Drugo mesto so s Uw ka osvojili mladinci iz tretji so bili mladi iz TEA, zadnja pa s r sunkom ekipa Bele. » Gennaro Oliveri in Gu, — Kondi Pižorn in M sta tekmovanje srečno konca, imata pa tudi . za pripravo in izvedbo skih Iger brez meja. Vrv nj hotela popustiti, pa so morali zato mladi iz Bele. Se kt*rak Foto: N. Sladic brt r *zu,(i MATJAŽ CHVATAL Napeli smo mreže in zlezli v svoje tople spalne vreče. Zdrave je v mreži sedel in še nekaj pisal, verjetno dnevnik, ki ga je prinesel zares v častljivi globino štiristoštiriinštiride-setih metrov. Plamenčki na svetilkah samo še brlijo. Zdrave si od časa do časa piha toplo sapo v prste, s katerimi drži svinčnik. Bušman in Rožle že zadovoljno spita, tudi meni že lezejo veke skupaj, pogrezam se v odrešilni in zdravilni spanec v topli in mehki spalni vreči, šti-ristoštiriinštirideset metrov pod zemljo. Prebudi me ropotanje z lonci. Rožle je že vstal in sedaj na majhnem kuhalniku greje vodo za čaj. Mi trije pa poležujemo v toplih spalnih vrečah v visečih mrežah. Zunaj teh vreč je tak peklenski mraz, da se nam ob pogledu na Rožletovo drgetanje enostavne ne da vstati. Čaj za dobro jutro pa nam je Rožle postregel kar v »posteljo«. »Doma mi žena nikdar ne prinese čaja v posteljo. Kaj praviš, Tu'pko, če bi Rožle t a drugič vzeli s seboj kar za kuharja in strežnika9« »Bušman, hi se rad tepaj? Ne govori mi Tupko, saj nisem nič neumnejši od tebe« »Hej, vidva sta kot mož in žena naveličana eden drugega« »Rožle, ti ne dajaj pripomn,« mu zabrusi Zdrave. »Pusti ga, saj vidiš, da govori o izkušnjah s svojo Polono,« se zasmeji Bušman. »Kaj pa ti Hušman, ali treniraš zato, da se boš laže znebil svoje?« Po tej Rožletovi izjavi smo imeli nekaj ur mir pred Bušmanovim strupenim jezikom, ki ga nikoli ne more obrzdati. Sicer nam pa pride .kar prav, nas vsaj nekdo občasno, ko že vsem drugim upade morala, zabava. »Brr, kakšen mraz,« vzkliknem, ko se zadnji v ekipi skobacam iz splane vreče in prič-nem na sebe vleči trdega, na pol zmrznjega in najverjetneje močno podhlajenega pajaca. Gledam prijatelje, kako si natikajo plezalne pasove in vso ostalo opremo. Pohiteti moramo, da bomo v najkrajšem času prišli čim globlje. »imamo šestindvajset ur časa do prvega telefonskega klica. Takrat mora biti obvezno nekdo tukaj, da ne b*do oni trije mislili, da je kaj narobe in naredili nepotreben alarm« »Ze v redu, Rožle, saj bomo do takrat h-nazaj. Samo ne vem, kdo bo potem sploh slišal piskati tale telefonček, saj bomo tako utrujeni po tem šestindvajset urnem delavniku, da bomo samo popadali v vreče. Nikomur se ne bo dalo niti jesti, kaj šele. da bi govoril,« »k! vrnem Rožletu. »Bomo že nekako. Tukajle skozi tole luknjo praviš, da se gre naprej.« pokaže o» majhno odprtino v tleh. iz katere se sliši šum slapu. »Da. Gremo, smo vsi pripravljeni?« »Greš ti prvi?« »No, če že tako hočeš.« odgovorim in se zadenjski po vseh štirih skobacam sko/i ozek poševen rov. ki po dveh do treh metrih preide v navpično brezno. »Tukaj, pod previsom je sidrišč«'.« m zavpijem navzgor, preden se spustim d<> njega. Prepenjanje preko klina mi ni delalo nobenih problemov, tako sem že po nekaj se kundah pristal na polici v Čakalnici Rožle i<-prispel do sidrišča. Zadržal sem ga in se spustil nekaj metrov niže. do naslednjega sidrišča, pod katerim je trideset metrov vertikale Pre pel sem se in se spustil do vozla, s katerim sta zvezani dve vrvi sredi brezna l*o prepenjanju preko tega vozla se mi je na eni prejšnjih, manj pomembnih akcij ki je tukaj ne bom opi-soval, zahlokirala prsna prižema. Tam sem skoraj eno uro visel na vrvi sredi brezna in nisem mogel ne gor. ne dol. Če bi M pa »Kipel. t»>rej odvezal prižemo s sebe. bi padel v globi no črnega brezna. Na vse načine sem se poskušal rešiti, kar mi j<- po neskončnih mukah tudi uspelo. Vegiju. ki Bf i«- spuščal za rnenoi je prižema zahlokirala prav na istem mestu in je visel še nekaj minut dalj kot jaz. Brez večjih problemov pristanem na poševni polici m pričnem vrtali luknjo za klin svedrovec. Na vsak način se hočem izogniti plezanju skozi ozek kamin, za kar pa sem prisiljen izvrtati novo luknjo, kakšen meter naprej od stare. Oh meni se kmalu prikažejo prijatelji. ki posedejo [.., mokrih lleh |x>Sevne polac. na kater<» pada slap Spustimo St še preko zadnje stopnje m se /najdemo v dvoranici, iz kalen' voda kot majhen potoček i/.gmia med po»h»i nim Skalovjem, nad katerim se (Klpira prosto •»jretn ren rov. Med skalovjem se nekak v visok, a ozek rov in po potočku. Hodimo po t ik » akastem rovu potočku V rovu je na vsakih ne*7i stopnja. Po. ne vem točno, koliko s rov prevesi v dvome trsko s topni« katere je dvoranica, komaj toliko "J* njej v gneči stojimo vsi štirje z vso nam je Se ostala. Skozi ozko raznok" spodaj skoraj povsem zapre, zzora ' komaj toliko široka, da se lahko splazi skoznjo, smo nekaj metrov zagledali jezerce. »Sifon«, gre od ust do ust. Eden se tlačimo v razpoko in si podajaš«©" portne vreče. Razpoka se po 4akft metrih toliko razširi, da že obstaja padca v vodo. katere gladina se zn naših acetilenk štiri metre niže nadaljuje z ozkim rovom. Povleči I K) t nebno pod velikim skalnim blokom. > zamaje, če se ga samo dotakneš. V abak1 se ta kamnita gmota zruši na koga sm«> se posamično basali pod njo in se f plazili naprej po ozkem rovu. Bušman in Rožle sta odšla naprej opremit brezno s klini in vrvjo, z Zdi meriva rov. • Potegni meter.« mu rečem. »Je dovolj?« se oglasi potem, ko nekaj metrov dalje od mene. »Ne. še ni. Vleči vse do ovinka in s*< šele tam. vendar tako. da se bova še vkfc*' drugače ne morem izmeriti naklona Po nekaj minutah ujameva prijaMt* si« ž«- odšla naprej. Rožle si zadrži p razdevičevanja brezna, v katerega aw* 1 Ar ni stopila človeška noga. Za seboj meter. »Štirinajst metrov,« zavpije z prvih planinskih pisateljev, esteta in »krasnoslovca« (kot so ga imenovali sodobniki zaradi poetičnosti njegovih pisanj o gorah). Rojen I. 1877, je bil pozneje znan ljubljanski odvetnik, med planinci pa znan kot dosleden samohodec. Sam je zapisal: Planinec — estet dr. Josip C. Oblak »Potuj sam! Koliko dragocenega časa izgubiš z družbo! Sam samcat — to je najlepše pa tudi najkoristnejše na poti. To ti krepi samozavest, ustvarja lastno sodbo, ki te redko vara, in zapušča trajen vtis. Kdor hoče kaj vrednega napisati, mora hoditi in pisatTsam.« Samotnost njegovih poti pa je J. C. Oblaka pripeljala tudi v naročje smrti. Ob koncu septembra 1951 je na poti s Triglava zdrsnil v zasneženo grapo. Dolgo so ga reševalci iskali zaman. Vse je že tako kazalo,da so ga gore objele za vselej. Sele dve leti pozneje sta dve turistki, ki sta zašli z zaznamovane poti, zagledali na robu talečega ledu ostanke moškega trupla. Prepeljan v dolino, je našel svojo poslednjo posteljo v grobnici na Ljubljanskih Žalah. Najbrž bi raje ostal v gorah, sam ... če bi bilo po njegovem. RDEČI KROŽCI -PLANINSKE MARKACIJE Se o četrtem možu moram danes zapisati dve, tri besede. To je, 1. 1859 rojeni Alojzij Knafelc, avtor številnih planinskih orientacijskih zemljevidov, »izumitelj« znanih, še vedno edinoveljav-nih krožnih rdečih markacij z belo piko v sredini, ki jih srečavamo ob vseh naših gorskih poteh in stezah. Pa tudi izdelovalcu in pisalcu ličnih lesenih tablic — kažipotov na razpotjih in odcepih poti. In ne nazadnje: o zvestem »pleskarju« Aljaževega stolpa — vse do svoje smrti. Bistrogled, praktičen realist, delaven, vztrajen in točen — to so bile najočitnejše lastnosti moža, ki je nesebično utiral, kazal in vodil, kazal in vodil pota v gore. — Seveda je na planinskih stezah marsikaj dodelal, pritrdil, uredil studenčke ob poteh, da so bolje služili žejnim, zabetoni-ral razmajane kline, očistil prijeme, - skratka, opravil je kar mimogrede, brez hrupa in brez nagrad l.cjo [j I DOLINKI ESENIŠKE OBČINE š£2r pafey» . . ■ Čero drobnih del v korist planinstvu. Zares velik čin je z inženirsko spretnostjo izvršil, ko je I. 1929 slap Peričnik ne samo »popravil«, ampak celo za dva metra nad prvotno višino povišal. Pred leti je namreč voda strugo tako razjedla, da je bil slap precej nižji kot poprej. Čebelje marljivemu možu je bilo življenje - delo! Dokler se bomo v gorah ravnali po okroglih rdečih markacijah — bomo skromnega moža v mislih tudi srečevali, kajti njegova zamisel in delo sta ostala. ŠE CEL ZBOR PLANINSKIH VELMOŽ eveda bi jih moral še podrobneje predstaviti, a kaj, ko mi '.prostor in čas dopuščata kaj več kot le bežne omembe. V mislih imam ljubeznivega hudomušneža Janka Mlakarja, trentarskega Josipa Abrama, pa brata Tominška (predsednika Slovenskega planinskega društva in urednika Planinskega vestnika) Josipa in Frana, Josipa Tičarja, Arnosta Brileja in še nekatere druge. Vendarle pa se le moram ustaviti ob imenih nekaterih učenih botanikov, ki so s svojimi najdbami in razpravami odkrivali čudovito cvetje in zelenje naših gora. S svojo ljubeznijo do tega drobnega neuklonljivega življenja so nas gotovo zadolžili za vse bodoče čase,četudi so bili kar vsi po vrsti tujerodci. — Po svojem delu in odnosu do naših gora pa skoraj naši: Ivan Anton Scopoli (1723-1788), Franc Ksaver VVulfen (1728 -1805), Baltazar Hacquet (1739-1815) in Karel Zois (1756 do 1800). UČENI NARAVOSLOVCI Najstarejši izmed četvorice teh mož je bil Ivan Anton Scopoli, naravoslovec in zdravnik. Delj časa je služboval kot zdravnik v Idriji (1754-1769). V tem času je prehodil večino naših gora in snoval svojo pomembno delo Flora carnio-lica (Kranjska cvetana), ki je izšla na Dunaju leta 1772. V knjigi je navedeno prvikrat tudi slovensko botanično imenoslovje (127 slovenskih rastlinskih imen). Našo domovino je predstavil svetu kot izjemno lepo in mikavno deželo. Po njem je imenovanih mnogo rastlin. V Idriji je na njegovi hiši vzidana spominska plošča, v Ljubljani in drugih naših mestih so imenovane po njem cele ulice. Franc Ksaver VVulfen je nekaj let živel kot profesor v Ljubljani, potem pa v Celovcu, kjer je tudi umrl. Bil je vsestranski naravoslovec, ne le botanik, pač pa tudi zoolog. Najljubše pa mu je bilo gorsko rastlinstvo. Pol stoletja je hodil po slovenskih Alpah in preučeval njihovo cvetano. V njegovo čast in spomin so botaniki imenovali redko rastlino iz družine črnobin VVulfen ia Carinthiaca (Koroška vvulfenija). ki raste po tratah med vihamiki. Ohranila se je v naših gorah preko vse ledene dobe. Še droben popravek V prejšnjem zapisu, prav na dnu drugega stolpca se mora glasiti: nežaljivega, ne pa marljivega šaljiv- ca. Josip Jurčič JURIJ KOZ Riše* Jelko Peternelj Priredba: M« Zrinski je sicer bratranca Ludvika Kozjaka, sposobnega Mko delo ali nevarno?* toda tudi ta je moral na z njim. Nazadnje mu vendar ni bilo storiti s, kakor izročiti grad in sina Petru. »Brat je le *i je mislil, »predrugačil se bo, ko bo videl, da mu m. Zapreti m mu, naj bo oprezen, naj lepo ravna z om, pa še očeta Bernarda povabim, da mi bo učil in -/J I sina. Tudi sluiinčsdi za povem, da bo ravnala Lw doslej...« Tako je mislil tisti večer Marko Kozjak. 23. Peter Kozjak, Markov brat, je sedel v svoji izbici blizu starega stolpa med zaprašenimi starimi listinami, knjigami in pergamentnimi starimi pismi v latinskem jeziku. Kopica takih knjig je ležala pred njim toda notri ni gledal. Ko bi kod menil, daje opazoval pajka na steni, bi se motil. »Tema je že, kako da mi nihče večerje ne prinese?« je godrnjal predse in grdo pačil obrvi. »Tako je, če živi človek od tuje milosti, kakor drugi hočejo, kadar hočejo in če hočejo ...« In v mislih je obsojal očeta, ki je bil po njegovem kriv njegove »revščine« 24. »J „-». >Pa če se ne motim, bom imel in moram imeti tudi jaz svoje imetje,« si je dejal. Tedaj je začul glasne stopinje na mostovžu. Menil je že, da mu nesejo večerjo, pa je skozi vrata pokukal stari strežaj, hlapec Ožbe, rekoč: »Gospod želijo, da pridete nocoj doli k njim večerjat.« Peter ne reče nič, le tako temno ga pogleda izpod čela, da hlapec naglo zaloputne vrata za seboj. »To ti je čuden človek,« godrnja Ožbe. »Poznal sem lep del tega rodu, pa takega, kot je ta gospodov brat, še ne .. .« O L, A S10.STRAN Pf nm. oKTft—t- Prvak z rumeno črto JEZERSKO — Ponosno in spoštljivo hkrati nas je torkovo jutro popeljal gozdarski tehnik Matevž Bertoncelj, iz Lajš v Seliki dolini doma, vodja revirja Gozdnega gospodarstva iz Kranja na Jezerskem, ki že 17 let živi med Jezerjani, v Paradiž nad Zgornjim Jezerskim. Tod se visoko nad smrečje dviga 30 macesnov, visokih in alokih, gladkega lubja brez vej, ki se začenjajo sele visoko, v krošnji drevesa. Dlje jih opazuješ, prijetneje je očesu. Na vsakem od teh je izpisana številka. Najvrednejši med njimi je mecesen s številko 4, ki ima dober meter od tal vrisan rumen krog. Barva je posebne kemične sestave, ki je ni mogoče nadomestiti z drugo. Nad 45 metrov visoko drevo je prvak ampak važnejša ohranitev izrednega bogastva, pa se kvaliteta jezerskega macesna zbolj-šuje. Institut Jastrebarsko, ki redno bedi nad razvojem tega drevja« Že uspešno križa jezerski macesen z japonskim, kar rast še pospešuje. »Jezerski macesen je izredno čist, ima malo vej, odlikuje pa ga izjemna elastičnost. Bogat je s posebno smolo, prav tako pa čvrst, kar cenijo izdelovalci furnirjev. Od 30 do 50 kubikov ga letno namenimo trgu in ga zaščitimo s posebnim znakom, čeprav skušajo nekateri tudi kvalitetno slabši macesen prodajati pod jezersko firmo, kar je približno tako kot s pristnim cvičkom,« pravi Matevž Bertoncelj, ki je na račun prirojenega veselja do gozda dojel že obilo učenosti o gojitvi macesnov. »Jezerski macesen poznajo po svetu veliko bolje kot doma. Gozdarji skrbno varujejo ip negujejo svetovnoznane jezerske macesne. Visoko nad drugo drevje se dvigujejo njihove krošnje Na Golem vrhu, na Makekovem, v Peklu in Paradižu rastejo najkvalitetnejši jezerski macesni, spoštovani po vsem svetu, o katerih pišejo eksperti svetovnih razsežnosti, v njihovem okrilju pa nastajajo celo doktorske disertacije — Med tridesetimi izbranimi macesni v Paradižu uživa drevo s številko 4 in rumeno črto sloves najkvalitetnejšega alpskega macesna na svetu — Izredna skrb Gozdnega gospodarstva za ohrani t v jezerskega macesna, ki bi se prodajal za drag denar, vendar bi nena črtno sekanje trajno osiromašilo naravo med jezerskimi macesni, ki slovijo daleč naokoli, ki so pojem med strokovnjaki, genetiki, poznavalci lesnih sestojev, lesarji in izdelovalci furnirjev ter finih oblog. Leta 1973 se je zbrala na Jezerskem svetovna smetana poznavalcev macesnov, ki jo je k nam povabila Biološka fakulteta skupaj z Institutom na gozdarstvo. Bila je soglasna, to je v znanstvenih krogih pogosto težko doseči, da so jezerski macesni v Paradižu brez primerjave na svetu med alpskimi macesni! Drevo številka 4 med njimi izstopa. Zaradi izredno vestnega strokovnega dela gozdarjev, ki jim ni prevladujoč le iztržek od dragocenega macesnovega lesa, Nek Francoz je Iz jei macesna ie doktorirati, pa utegne kmalu doseči Mrva iz Ljubljane. N« no je že dokazal, da Jezerskem aa rast jemni pogoji: ozračje ko kisika, med srak« pa vlada popolna Matevž Bertoncelj rokava podatke o macesnu. Pravi, da trmi va življenjska doba od 180 let, kar pomeni dv* raciji smreke, da ao debele od 2 do 2,5 nallisniilis ja da morajo biti le-te rastoča* ki enakomerne. Do 30. leta ras« macesen hitreje, potem pa at rast umiri in traja letat i* kea- Gozdno gospodarstvo je odločeno ohraniti in macesnove sestoje ne skem zaradi tradicije zaradi vrednosti, ki jo česen kraju, njegovi s ti in tudi turistični Lahko bi sekali povprek i prodajali za zlate denaree, m zgolj finančni učinek ni asa Gozdarji nabirajo seme, ki ga ni najti V Paradižu je semenski nov sestoj. Ob Planin raka* jezeru je drevesnica macesen. Tri leta požene sadika iz tal, vmes treba trdega strokovne«* Narava sama sicer veliko ponudi čudovite stvari kT minejo, če ni človeka * vega dela, skrbi in znani nič drugače ni z j, macesnom! j.Ko&njek Foto: F. Pe, Matevž Bertoncelj ob macesnu, ki velja za najkvalitetnejšega Radovna — spomin in opomin Aktivisti, borci in občani ob koncu septembra počastijo spomin na prebivalce in žrtve Srednje Radovne, ki so jo Nemci 20. septembra 1944 do tal požgali — Radovna se ne sme nikdar več ponoviti Mirno, spokojno, a trdo življenje je bilo doma v Radovni, tej dolini dobrih src, dobrih ljudi. Kadarkoli pa se je pojavil v vaseh nemški škorenj, so domačini še bolj utihnili in se pogreznili vase. Nikdar in nikoli niso ničesar vedeli in ničesar povedali, čeprav so vedeli veliko in vse. Nobena zvijačnost, nobena ponudba ni mogla biti vabljiva za te ljudi tako močna, da bi povedali; nobeno strahotno^ mučenje v begunjski kaznilnici in omajalo teh ponosnih in zavednih ljudi. A Nemci so slutili, Nemci so vedeli, da je ta tihota, mirna in vase zaprta Radovna pribežališče in kraj za sestanke partijcev, skojevcev, partizanov; številnih aktivistov iz Gorij, z Jesenic in okolice, z Bleda in Radovljice. Vedeli so, da so po hri-» bih kurirske postaje, kurirska zatočišča in pobesneli so tedaj, ko sta neznanokam izginila njihova vojaka, ki sta peljala drva iz Radovne. Na najbolj ozkem delu ceste skozi Radovno so jih napadli partizani in Nemci so odločno grozili: požgali bomo vse! Jože Koželj Franc Kunšič Prebivalci so se ob grožnjah prestrašili, a minili so dnevi in dnevi in skorajda so že upali, da Nemci grožnje ne bodo izpolnili. Nihče ni pričakoval, da bo njihova obljuba tako krvava in tako zločinska ... »Bil sem komandant relejne postaje,« pripoveduje Jože Koželj, danes občinski sodnik za prekrške v Radovljici. »10. septembra sva s kurirjem nad Policami prespala. Malo po polnoči me je prebudil hrup motorja, ki se je vozil gor in dol po cesti v Radovni. Ostali so menili, da se vozijo partizani ali domačini, a sam nisem več zaspal. Ko se je začelo daniti, se Je zgodilo. Mi smo se umaknili višje, a pogled na Radovno, ki so jo Nemci požgali z ljudmi in živino vred, je bil strahovit. V Radovno so prihajali po obeh straneh, bilo jih je okoli 400. Pokalo je in grmelo, ljudje so klicali in vreščali in prosili, vse je bilo razsvetljeno in zamegljeno — tega pogleda nikoli ne pozabiš .. .« 20. septembra, v hladnem jesenskem jutru, je Radovna gorela. Zgoreli so najstarejši, zgoreli so najmlajši, dojenčki. Danes se tega pekla spominjajo le nekateri, ki jim je uspelo zbežati. Med njimi je tudi Franc Kunšič, danes upokojen, med vojno pa je bil obveščevalec: »Zjutraj so se zaslišali streli, dvignilo nas je z ležišč in takoj smo dojeli, kaj se dogaja. Nemci so streljali tudi v hišna vrata, domači kjer sem tisto noč prespal, si niso upali ganiti iz hiše. Dejal sem, da odprem vrata tedaj, ko bo streljanje za trenutek ponehalo in res sem tako storil — domači naj bi bežali za mano. Ko sem bežal proti hribu, so me zadeli rafali v nogo, a sem vztrajal in tekel in tekel, do Mrkotovega rovta in naprej v Zatrep. Se sem videl, kako so minirali Rekarjevo hišo, kjer so vsi letali na posteljah, mrtvi, le 19-letna Pepca je na smrt ranjena prosila, naj jo ustrelijo. Približal se ji je Nemec, a se je pre- :r., Janez Kocjančif mislil in obrnil - nato je pristopil domobranec in spustil rafal ...« «■ Danes M ob obletnu i požiga zberejo pri spomeniku v Srednji Ra- dovni aktivisti jeseniške« m,ax,ina ,nxobeani radovfTiaV senilke občine. Ob skrorani nosti so do solz gan|jiVe r besede, ki odmevajo do Srednje Radovne in « ljudi, ki so morali na t način žrtvovati svoja Živliea Na minuli slovesnosti M iz Gonj: nosilec partizan* menice Janez Kocjesčič Janez Robič in drugi, ki so poklonit spominu žrtvam Radovne. »V Radovni so ob vedno prireditve,« pra«n^ cjančič in Robič, »v naiaast^ so bili organiziranj pok** proslave. Letos je bilo ta V srečanje aktivistov, kaje % Radovno so med vojn* številne obveščevalne i> zanske poti, tu se je za nove akcije. Radovna se nikdar več s* I noviti...« Srednja Radovna - Med drugo svetovno vojno * skozi Spodnjo, Srednjo in Zgornjo Radovno vodile Številu* partizanske poti, številne poti kurirjev m obveščevalce' ter partizanov. Odmaknjena Radovna je bila zatočišče i* pribežališče v hladnih jesenskih dnevih m v mrzlih «sr skih nočeh, kajti vse domačije so gostoljubno in brez pn-držkov odpirale svoja vrata. Čeprav je bila zemlja v R» dovni skopa in čeprav so si Radovmčani služili.svoj tež* kruh ob visokih pečeh jeseniškega plavža, je bilo na mi* vedno dovolj tudi za partizansko vojsko, kurirje in ob«* ščevalce. f 7 s •f m«. 3. OKTOBM 1980 Francka Pogačnikova oblaga • siporeksom novo hiio na Orehku. -fatorL.M. Ženska na zidarskem odru Malo je del za katere ne bi znale prijeti tudi ženske roke, toda zidanja, kot to počne Francka Pogačnikova iz Besnice, pa se loti le redkokatera i a? klicni šoli za zidarje bi verjetno lahko »z jučjo«iskali kakšno dekle, ki bi se hotelo izučiti irskega poklica, pa je najbrž ne bi našli. Delo je ujpak pretežko, da bi bilo vabljivo za dekleta, zato bo verjetno zidarjenje še naprej ostalo izključno moško oeio Seveda pa s tem še ni rečeno, da kakšna ženska ne bi znala zidarskih veščin pravtako dobro opraviti, o urnosti in spretnosti ženskih rok pa tudi ni <« bi govorih kar tako. »Saj to ni nič takega«, se je zasmejala Francka Pogačnik, doma iz Besnice pri Kranju. Pred kratkim StA \ možein' ki ima malo obrt, na Orehku prevzela izdelavo fasade na novi hiši. Pogačnikova je ravno s kosi siporeksa oblagala zid. Lastnik hiše se ni pošalil, »o je dejal, da so potrebni trije delavci, da ji strežejo z nialto in drugim materialom. Urno, spretno, kot da to dela že vse življenje, je oblikovala kos siporeksa, ga PntisniJa na steno, zalila z malto in se sklonila po novega. »Ja, siporeks je res lahek, tudi sklanjenje me "e utruja; seveda pa ni prijetno dvigovati težko vogalno opeko, vse druge vrste opeke pa so lažje in gre delo kar dobro od rok.« % Pogačnikova je začela zidati nekako pred osmimi leti. Mož je sicer po poklicu železničar. Še sama ne ve dobro, kako je prišlo do tega, da je začela zidati: sprva je seveda šlo le za pomoč možu, da je bilo delo hitreje opravljeno, kasneje pa je še sama stopila na zidarski oder in pozidala svoj del. Zdaj celo nadomešča moža, kadar je on v službi, da tako pri delu, ki ga prevzameta, ni nobenih zastojev. Pogačnikova se suče na zidarskem odru, kot bi imela dobrih dvajset let, v resnici pa je že prekoračila petdeseta leta. Doma imajo še nekaj zemlje in dve, tri glave v hlevu, tako da je zvečer treba opraviti še živino, če sina ali moža še ni domov. »Letos z možem nisva ravno veliko zidala,« pravi, »mož je bil nekaj časa bolan. Tudi zdaj ne bova ravno dolgo še po zidarskih odrih, morda še kakih štirinajst dni, potem pa zidaki postanejo pošteno mrzli, da jih res ni prijetno prijemati, pa še malta v hladnem vremenu slabo prijemlje; takrat odnehava.« Čez zimo bosta z možem vsak pri svojem delu, on na železnici, ona doma kot gospodinja, na pomlad ko bo toplo, pa bosta morda spet, če bo le zdravje, spet pri kakšni novogradnji. S Pogačnikovo bo morda spet Še njena soseda Dana Sušnikova, ki zna prav tako spretno sukati zidarsko lopatico. Obedve tako pridno in spretno zidata, da ga ni mimoidočega, ki ne bi za nekaj časa postal in se čudil. Pogačnikova je radovednih kar vajena, ne moti je več: urno se obrača, hiti, da bi bilo pred nočjo kar največ narejenega. L. M. Otroški vadbi in igram več pozornosti Otrokom pripada prihodnost, v kateri se uresničujejo njihove možnosti, delovne, športne in druge življenjske navade. Zs oblikovanje zdravih navad, pravilnega dozorevanja in harmonične raati otrok skrbijo družba, družina in starši. Pomembno nalogo opravljata zdravilstvo in gibalna omika, ki že v prvih letih v grajata temelje bodočega zdravja in razvoja, saj mlad rastoč organizem nosi v sebi veliko življenjskih možnosti in prav bi bilo, da bi te postale resničnost. Na tisoče otrok obiskuje jasli in vrtce — ustanove, ki po svojem namenu presegajo vlogo varstva ali zatočišča, temveč opravljajo pomembno družbeno in vzgojno poslanstvo. Otroci se privajajo na dnevni red, pridobivajo higienske navade, se igrajo, opravljajo razne vaje in se že seznanjajo s prvinami bodoče športne tehnike, ko . krepe prvobitne gibalne odzive, da bi ti prerasli v športne in delovne navade. Otrok doživlja razvojna obdobja z rastjo in dozorevanjem, obdobje gibalnega telesnega razvoja so pomembna za razvoj organizma in zavestnih dejavnikov. S širjenjem gibalnih navad, večanjem hitrosti, krepitvijo ravnovesja se boljšajo gibljivost, gibalna skladnost in splošna bistrost. Že dolgo je znano, da živahni otroci prej shodijo, hitreje osvajajo prostor, hitreje dojemajo okolje, pridobivajo pojme, nazorne misli in predstave, saj je v gibalnih pobudah uspešen razvoj govorjenja in mišljenja. Otrokov gibalni vzpon je hiter in spontan. Bolj gibljivi so že ob letu starosti kar dovolj trdni v nogah, se urno plazijo in nenehno povezujejo gibalne prvine v sestavljene celote. Te so naj preje kažejo v krožnih naravnih načinih gibanja, kot so hoja, tek in vožnja z raznimi kotači — navada, ki je odlična vaja za vožnjo s kolesi in drugimi otroškimi vozili. Tako se gibalne navade vgrajujejo v otrokovo življenje, stopicanju, hoji in tekanju se pridružuje še vzpenjanje, osvajanje višine, ki jim podobno kot odraslim širi gibalno in zaznavno miselno obzorje. Predšolski otrok rad opazuje okolje z višine, zato ni naključje, da večkrat prosi za pomoč odrasle, naj ga primejo, dvignejo in mu pomagajo dosegati razne predmete. V otroku se v budnem stanju nenehno oglaša naravna gibalna sla. Zeli si zibanja, guganja, skrivanja, sodelovanja v igrah. 2al otrokovim gibalnim potrebam večkrat ne ustrežemo, bodisi zaradi osebnih ali pa splošnih, bolj objektivnih razlogov. Osebni so v nemoči, delovni utrujenosti, slabi kondiciji in drugih tegobah staršev. Zato jih preusmerjajo k bolj mirujočim zaposlitvam. S tem pa jim duše naravne spodbude, omejujejo gibalno okolje, ko jih silijo k sedenju, jim povzročajo kvarne posledice. Sedenje, risanje, ogledovanje televizijskih risank in zgodb sicer odkriva otrokova nagnjenja, vendar tako dolgotrajno početje otrokom bolj škoduje kot koristi. Nadaljevanje sledi Jože Ažman Poslednji kitajski evnuh Sun Ju Tingu je bilo deset let, ko so ga starši kastrirali in 1 ponudili v službo kitajskemu carskemu dvoru. Danes se tega nerad spominja, tako kot dolgoletnega življenja v palači, kjer je bil obkrožen s sijajem pa tudi z grobostjo ;~ spletkami vladarjev. in tyi ikstraciji desetletnega Sun Ju Tinga je h K a1 nJeno na družinskem sestanku. Izbire odo. Ponuditi dečka kot evnuha kitajskemu arskeniu dvoru je pomenilo zanj in za j^ružino boljšo, varnejšo prihodnost. Druiina un je namreč živela od danes do jutri na posestvu nedaleč od Tjan Djina v X*i?VzJlodni Kitaj8ki Desetletja je delila ^Sčino z milijoni drugih kmetov, brez tj*'— a bi 86 odrni,° na bolje. £daj je Sun Ju Ting star 79 let in ga imajo £a zfidnjega živečega avnuha. Upokojen je. ^jvi v severnem delu Pekinga, nedaleč od j&alače, v kateri je delal leta in leta, obkrožen s ^J>jem, spletkami in okrutnostjo. No, ti dnevi ^° minili in Sun pravi, da je srečen, ker V>nuni nanje bledijo. »Moj oče je bil dober človek« pripoveduje. ***J*^un, da nihče od staršev ne želi otroku SAbo. Za nas takrat ni bilo drugega izhoda. h smo v revščini. Sest lačnih ust. Moj odhod na dvor je pomenil usta manj in priložnost, da svojci dobijo kak novčič. Mnogi starši so takrat kastrirali otroke in jih ponujali dvoru« Znano je, da na kitajskem dvoru ni mogel živeti noben »popoln« moški, saj se je carska družina želela izogniti tudi najmanjši možnosti, da bi se njena kri pomešala s katerokoli drugo. Danes to zveni nesmiselno, posebno, ker ni bilo nikakršnega zagotovila, da bodo kastrirani otroci zares sprejeti na dvor. Lakota je bila močnejša in ljudje so tvegali. »Doma so izbrali mene, ker sta bila brata še premlada, starejši pa že prestar za evnuha. Kastriranje je bilo, kot je bil običaj, opravljeno v hiši. Oče mi je pojasnil, kaj bo storil in zdel se mi je žalosten. Preveč sem bil prestrašen, da bi jokal. Ko je začel rezati, sem se onesvestil. Sele deset let sem bil star. Anestetikov ni bilo. Rezanje je trajalo nekaj minut. Potem je oče položil na rano nekakšen i. I j Jelovica Lesna industrija Škofja Loka razpisuje v sredo 8. oktobra lt80 ob 14. uri javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev - MONTAŽNA HI8A - velikost 11 x 7,4 m izklicna cena 90.000 din _ MONTAŽNA WEEKEND HIŠA - velikost 5 x 4,4 m izklicna cena 24.000 din - MONTAŽNA GARAŽA - velikost 6,6 x 3,2 m izklicna cena lO.OOOdin Licitacija bo na obratu Stari dvor, Kidričeva 58. Ogled osnovnih sredstev bo možen od ponedeljka t. j. 6. 10. dalje od 12.- 14. ure. Interesenti pred licitacijo morajo položiti 10 odstotni polog od izklicne cene. papir, natopljen s sezamovim oljem, ki ga je prej prekuhal. Vsakih nekaj ur je papir zamenjal. Dva meseca sem ležal v postelji, preden sem spet lahko hodil.« Sun Ju Tinga so sprejeli na dvor šele po šestih letih. Medtem ga je vaški zdravnik naučil brati in pisati ter ga seznanil z nekaterimi zdravniškimi veščinami. V sili bi lahko s tem znanjem preživel. Na dvor je prišel 1916. leta. Dinastija Čing je bila odstavljena nekaj let prej, vendar je bila tedanja vlada precej popustljiva, tako da je lahko še naprej živela v bogastvu in sijaju. Sun pripoveduje, da je bilo njegovo življenje na dvoru posebno v začetku zelo težko, saj je kot mlad evnuh moral opravljati najslabša dela in prenašati izživljanja starejših. »Nekoč me je eden od starejših avnuhov vprašal, če sem videl carja Pu Jia iti v rezidenco kraljice Vang Rong. Rekel sem, da sem ga videl, on pa me je začel prepričevati, da ni prišel iz svojih soban. Ponovil sem, da je. Evnuh je pobesnel in me z vso močjo udaril. Tudi car je bil večkrat slabe volje in je tepel svoje podložnike.« Tri leta zatem, ko je prišel na dvor, je Sun Ju Ting delal za carjevega strica, kasneje pa so ga dodelili kraljici Vang Rong. Ona je bila. pravi, dobra. Moral je skrbeti zanjo in jo zabavati. Čeprav je bila stara blizu dvajset let, Sun pa celo nekaj več, sta se igrala kot otroka in vozila angleško kolo po dolgih hodnikih palače. »Delo evnuha se je takrat videlo idilično, vendar ni bilo tako. V začetku 1923. leta je bilo na dvoru okrog tisoč evnuhov, potem pa so jih devetsto odpustili. To je bil zanje hud udarec, saj so se ponovno srečali z revščino in lakoto. Ničesar pametnega niso znali delati. Razen tega so nas ljudje zunaj dvora sovražili.« Tudi Sun Ju Tinga so odputili. Odšel je domov, delal eno leto na poljih potem pa so ga spet poklicali na dvor. Ni vedel, kako dolgo bo tokrat ostal. Negotovosti se je pridružila še bolečina, ker si ni mogel ustvariti lastne družine. Kitajska vlada je uvrstila Sun Ju Tinga med nesrečne primere državne ureditve pred osnovanjem Ljudske republike Kitajske. Dala mu je hišo. Oskrbuje ga z obleko, zdravili in denarjem za hrano in druge potrebe. Sun je posvojil bratovega sina, ki zdaj dela na letališču v Tjan Djinu, in njegovega vnuka, ki je še šolar. Rad pripoveduje o svojem sedanjem življenju, nelagodno pa mu je, ko se spomni bivanja na carskem dvoru. GLAS12.STRAN /- PETEK, 3. OKTOBRA V Skofjeločan Janei Lampič se je doslej ukvarjal z različnimi iporti, največ z rokometom in nogometom. Vendar pa ga veselje do koleaarjenja, ki se mu je hotel zapisati te v šestem razredu osnovne iole in ga je po nasvetu izkušenega Draga Preliha zatajeval ve« let, ni minilo. Lani, ko mu je bilo šestnajst let, je menil, da je dovolj star in krepak, da se pridruži mladincem kranjske Save. Že prva sezona je bila za neizkušenega kolesarja dokaj uapešna. Na prvi dirki v Pomurju je osvojil odlično drugo mesto, kar je bila zanj velika spodbuda. Pozimi so pod vodstvom trenerja Nejca Kalana tudi mladinci trdo delali, vendar Janezu Lampicu to ni bilo dovolj. Veliko je treniral tudi sam. Uspeh je kmalu prišel. Postal je državni prvak v ciklokrosu. »Največ sem dosege! letos na dirki Po poteh Avnoja, na kateri sem se pridružil članski ekipi in — zmagal. 8e pred startom sem se slabo počutil. Mislil sem, da bom lahko pomagal starejšim klubskim tovarišem.« 8reča, brez katere niti v Sportu ne gre, se je Janezu Lampicu nasmehnila te v prvi etapi, ko je bil tretji z istim časom kot zmagovalec. V drugi je bil spet zelo soliden, tretja in obenem odločilna, pa mu je prinesla končno zmago. »8 pogoji in z delom v klubu sem zelo zadovoljen. Delati je aeveda treba trdo, vendar uspehi poplačajo ves trud. Tre-niram vsak dan, ob sobotah in nedeljah pa tekmujem.« Dejal je, da bi se zelo rad udeležil letošnjega mladinskega svetovnega prvenstva. Iz reprezentance je izpadel Naši športniki Janez Lampič: malo izkušenj, veliko uspehov ze za balkanske igre in potem se za svetovno prvenstvo, čeprav bi ga po letošnjih rezultatih skoraj morali vključiti. Zaradi tega je nekoliko zagrenjen, hkrati pa upa, da bo tudi zanj napočil čas. Na mednarodni mladinski etapni dirki Po Istri je bil v skupni uvrstitvi četrti, drugi najboljši Jugoslovan. Po mnenju trenerja Nejca Kalana je »zamudil« v drugi etapi. Lahko bi zmagal, če bi se držal navodil. Napravil je dve veliki tehnični napaki, ki se lahko zgodita sicer talentiranemu, vendar še ne dovolj izkušenemu tekmovalcu. Kljub temu bi bila jugoslovanska mladinska reprezentanca lahko ponosna nanj. Zal je sodeloval v prvi slovenski ekipi... Trener o Janezu Lampicu meni vse najboljše. Glede na izredno kratko dobo intenzivnih priprav in tekmovanj ga uvršča ob bok Tuniču, Marnu in Kavašu, največjim talentom med kolesarji kranjske Save. Če se bo še naprej tak dobro razvijal, marljivo vadil in postal »pametnejši« na tekmah (izkušnje so pač potrebne), se bo lahko kmalu zapisal med vrhunake jugoslovanske kolesarje Z državnim prvenstvom v gorski vožnji se je tekmovalna sezona za mlajše in starejše mladince v glavnem sklenila. Bila je najuspešnejša doslej, saj so Savčani osvojili večino letošnjih zmag. Ts mesec bodo počivali, odmor so si zares zasluzili, po 16. novembru pa jih je trener Nejc Kalan spet pritegnil h kondicijskim pripravam za novo sezono. H. Jelovčan Avtomoto šport Vene tretji KjRANJ - V soboto je bil v organizaciji AKTK Srbije iz Beograda predzadnji rallv za državno prvenstvo, raUy »Bratstva in enotnosti«. Na «70 km dolgi progi s 6 gorsko hitrostnimi preizkušnjami je nastopilo le 00 posadk, na cilj pa jih je prišlo N. Na rallvju bi morali nastopiti tudi dve posadki AMD Skorja Loka, vendar je nastopila le posadka Vene-Udovič, ki je v kategoriji do UMccm skupina 2 zasedla zelo dobro tretje mesto. Purlan in Jankove« sta imela težave z avtomobilom te na treningu, tako da na rallvju sploh nista nastopila Med vožnjo je bilo tudi nekaj nesreč, s proge pa je /letel tudi Andrej Vklic, ki si je tako zapravil vae možnosti za osvojitev naalova državnega prvaka v razredu do UM cem skupina 1. Na sestanku tekmovalne komisije so tudi sklenili, da bodo prihodnjo sezono ukinili razred do 2000 cem akupina 1 in uvedli nov odprt razred do 3000 cem skupine 2 do 6. Rezultati: do 7Mecm: 1. Savi« (Donit Olimpija), 5. Gruden (81. avto); do 1160 cem skupina 1: 1. Tomič (Akademac), 4. Satler (81. avto); do 1160 cem skupina 2: 1. Zon ta (81. avto), 2. Pirjevec (Donit Olimpija), S. Vene (Skorja Loka); akupna uvrstitev: 1. ZonU. 2. Skurič, 3. Pirjevec, 7. Satler, 8. Saksida, 0. Vene; AMD: 1. Slovenija avto, 2. Donit Olimpija, S. Titove Uzice, 4. Akademac, 6. INA, 6. Skorja Loka; delovne organizacije: 1. Avtotehna, 2. Tigar, 3. Raketa. PADCI NA GROBNIKU REKA - Na drikališču Grobnik je bila v nedeljo zadnja dirka za drtavno prvenstvo v motociklizmu, ni pa še gotovo, če bo za drtavno prvenstvo tudi veljala. Organizatorji namreč niso uspeli poravnati finančnih obveznosti do dirkačev. Oganizacija dirke je bila brezhibna, čeprav je bilo videti, da je organizator organiziral dirko le zato, da bo tudi prihodnje leto izpolnjeval pogoje za izvedbo dirke za svetovno prvenstvo. Favoriti tokrat na Grobniku niso imeli sreče. Ze na treningu je padel novo-meščan Pavlic in se toliko poškodoval, da na dirki ni mogel nastopiti. Da bi kljub temu oavojil naslov državnega prvaka, je posodil motor Kranjčanu Janezu Pintarju, le-ta pa bi moral premagati Ljeljaka. Pin-tar je po prvih krogih res vodil, pozneje pa ae je izkazalo, da hitrega motorja ni vajen in je padel ter odstopil. Tako je naalov državnega prvaka v razredu do 126 cem oavojil Ljeljak pred Pavlicem in Pintar-jem. JONES SVETOVNI PRVAK MONTREAL - V nedeljo je bila na1 dir-kališču v Montrealu (Kanada) predzadnja dirka za svetovno prvenstvo avtomobili ■tov formule 1. Dirka je bila izredno razburljiva in polna preobratov. Najprej se je takoj po startu zaletelo več tekmovalcev, tako da so morali start ponoviti. V trčenju je poškodoval vozilo tudi do takrat vodeni v točkovanju za vetovno prvenatvo Piquet (brabham), ki je na dirki potem vozil z rezervnim vozilom. Kljub temu je vozi odlično, aaj ae je te po nekaj krogih prebil na prvo mesto in začel uhajati svojim zasledovalcem z Jonsom na Nh.h»»t»»-mm tempa pa rezervni avtomobil ni izdržal In na polovici dirke je Plquet moral odstopiti. Vodstvo je prevzel PIroni (liger), ki je tudi prvi pripeljal akozi cilj. vendar je bil na koncu uvrščen šele na tretje mesto, ker je zaradi prezgodnjega starta dobil eno kazensko minuto. Po vseh teh pripe jevnih skupnosti pod Krvavcem je bilo organiziranih tudi več zem mivih prireditev in športnih tekmovanj. Na strelišču v Poženiku * ZRVS Cerklje organizirala tradicionalno tekmovanje ekip krajem* skupnosti za prehodni pokal v streljanju z vojaško puško. S preet&p prednostjo je zmagala in osvojila prehodni pokal krajevna shmpn* Brnik s 187 krogi pred PoŽenikom s 159 in Velesovim 155 krogCjttt člani ZRVS pa je zmagal Bobnar Stane ml. s 45 krogi predCimfr Lojzetom z 38 in Mam Francijem ter Bavdek Srdjanom s 36 krop. -J. Kuhar Judo Obveze ob jubileju JUDOISTI KRANJSKEGA TRIGLAVA Judoisti kranjskega Triglava stopajo v novo aezono 80/81. Mineva le 26 let. ko so se na pobudo nekaterih ljubiteljev tega borilnega športa prvič v Kranju zbrali in začeli z delom in treningi na blazinah. Ta sezona bo imela za kranjski judo še posebni pečat, saj vemo. da bodo praznovali srebrni ljubilej drugo leto v začetku marca. V tej panogi je bilo v prehojeni poti veliko problemov, saj ni bilo za vadbo ter dejavnost kluba nikoli veliko interesa. Tods. fantje so vztrajali in nenehno dokazovali, da je tudi judo potreben kranjaki mladini, če ne kot šport, pa kot veščina za obrambo sposobnosti milice in oboroženih sil. V vrstah aktivnih članov je aedaj preko 40 občanov. Vendar se klub ne bavi samo s treningi članov, pač pa imajo tudi pionirje, mladince ter dekleta. Sezona 74/76 je bila preobrat in preporod v tem športu. Prej so bili tekmovalci starejšega kova in so gojili to veščino za rekreacijo. V tej sezoni pa se je začelo delo z mladimi, ki je čez nekaj let dalo prve sadove. Med tem časom je prišlo do menjave vodstva in trenerja ter generacije. Fantje so naatopali v slovenski judo ligi ia»!j__ ruzo, čeprav bo z denarjem ixm*Z£l nastopal v slovenski judo Umi >-> kostnih skupinah in doka«aX sezoni, da sodi v vrh slovennkaaaa»i«av V pretekli sezoni je bilo todt^-k-a" pitev v klubu med člani in anLa so mojstri judo •porta n Martin, Remic Marjan ter Nea» ki so se pridružili že ve* ko* TiTII, šim nosilcem črnega pasu v *• ■* novi sezoni pa velja omeniti 2 ve v Romuniji ter sedanji treT* vadnici Gimnazije v Kranj« bodo v novi sezoni dosegli dnkJZT Tako bo v oktobru judo klak*' začetni tečaj, v katerega v«kj "L. fante. Redni treningi ae odv«-L niči Gimnazije ob 10. url. T1 Ob strokovni pomoči kluba__ ziral na osnovni šoli FrazsemtaT^L— Kranju Markič Robert začeli «_7*T nirje in pionirke, ki naj blkaam2S!» mladinske vrste. M.1 V sredo tržiški kros TRŽIČ - Komisija za r*kr*~, Tržič in S8D Polet m ^2?***' heroja Bračiča bosta v srednja 16.30 v Ročevnici prtpraV" jeaenako občinako prv^,^ Prvenatva se lahko udeletjt-. Z. fci stalno prebivališče v ob*|nf%^7J: fc valci in tekmovalke, ki inaail^ naravi in se bodo prijavili-Ti/ do 8. ure zjutraj na TKS Trži* (tel. 50-342), bodo tekmovali!, nih kategorijah, tako kot ~ tekmovalni pravilnik za i aki kros Dela. Proge bodo d, 6CH> metrov glede na ir-traTjlL Najboljši v posamezni hmt^T.TZ uvratili na republiško tokS^L vabijo vse tekače, da se prve»-*W^ jo v čim večjem številu! J M Jesenski kros Občinsko prvenstvo v krosu Z KO Radovljica prireja v »«*><»««'• 4. oktobra ob 16.30 pred kopališčem v Radovljici tekmovanje za starejše pionirje in starejše starostne kategorije. Prijave sprejemajo pol ure pred startom ns startu. Jesenski Cooperjev test v Kranju Partizan Kranj prireja v okviru P™£«>n» rekreativnošportnih prireditev v nedeljo. 5. oktobra 1000 ob S. uri do 12. ure tradi-cionalni TRIM TKHT (12 minut), na stadionu St. Mlakarja v Kranju. _ Ker je zdaj čaa priprav na zimske napor, in za udeležbe n. mnžičnlh t******** tivnih prireditvah, je to izredna pH>»«n< ! da testirate svojo pripravljenost »rav tako je to preiskus stan/s telesne P;£r-V Ijrnosti r. tiste, ki šele mislijo pričeti a športno aktivnostjo V.sk ^i't'"ro^l dobil po teku ksrtonček z vpisom ••»poje pripravljenosti in pa seveda lopel ca) /a okrepitev. V torek je 8SD EASC orgmuarsšt t aki kros na Strupijevi jasi v bnzšai na Stanko Mlakar. Sodelovali M mWj dijakinje EASC vseh letnikov. E#+] in slabemu vremenu so bili dosece rezultati. Odlična organizacija ia vedenje vseh dtjskov je pripoaaagfek' ri izvedbi tekmovanja. Takih #»6> *; nega udejatvovanja si še selimo, asj^ irkom »družili prijetno s korist*** ^ u so tekls en krog, fkn»e P*i**?7' i Kron je bil dolg okoli 800m. Dssfš** M I n.slednji rezultati: i.,št 2 36. 2. Stiglic 2:41. 3. Baje-' * dekleta 3. letnik: 1. Kurent 2:3*6J 2 JO 6 S. Jeraj 2:30,6; fantje 3. ia 4-1 i Mrak 4:41. 3. Markič 4:67, 3. u***; dekleta 2. letnik: 1. Stalse *f* 1 !*♦ PETEK, 3. OKTOBRA 1980 GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas zelo zahtevno vzdrževanje elektro strojev in naprav Pogoj: — dokončana poklicna Sola elektro stroke. — 2 leti delovnih izkušenj. — poiskusno delo traja 1 mesec Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjih del v 15 dneh po objavi na naslov GRADIŠ TOZD Lesno industrijski obrat Škofia Loka Kidričeva cesta 56, 64220 Škofja Loka. Tekstilna industrija »TEKSTILINDUS« Kranj razglaša naslednja prosta dela oz. naloge: 1. ELEKTRlC ARSK A DELA I / VES II/ Pogoji: — poklicna šola elektrosmeri — K V obra tovni električar, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju elektro naprav, — odslužen vojaški rok, — poskusno delo 3 mesece. 2. KOVINOSTRUGAR8KA DELA I / VES II/ Pogoji: — poklicna Sola strojne smeri — K V kovinostrugar, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece. 3. ZIDARSKA DELA I / VES II/ Pogoji: — poklicna šola gradbene smeri - K V zidar, — najmanj 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca. Za opravljanje različnih del oz. nalog v proizvodnji plemeni-dlnlee rabimo večje število delavcev za pri uči te v, in sicer: - pomoč pri razpenjalno-sušilnem stroju II - pomoč pri likalnem stroju - upravljanje vodnega kalandra - barvanje tkanin na jiggrih Obratovanje je dvo oziroma troizmensko. Za zgoraj navedena dela oz. naloge morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: ** najmanj 6 do 8 razredov osnovne šole ~ odslužen vojaški rok * poskusno delo 2 meseca kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene Priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 15 dni od dneva objave. v»a pojasnila lahko kandidati dobijo vsak dan od 6. ure do 14. Bre v kadrovskem sektorju. SOZD ALPETOUR DO CREINA TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE KRANJ razpisuje prosto učno mesto za poklic AVTOMEHANIKA v obratu Cerklje. Sprejemni pogoji: - uspešno končana osnovna šola, - zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica. - starost do 18 let Pismene vloge sprejema SOZD Alpetour, kadrovski oddelek Skofli Loki, Titov trg 4 b, ali v Kranju, Koroška 5. GPMegrad - TOZD Elmont Bled Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge vodje priprave dela Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - biti mora elektro ali strojni inženir. - imeti mora najmanj 4 leta delovnih izkušenj. - imeti mora opravljen strokovni izpit in izpit iz varstva pri rlelu po programu A Kandidat naj pošlje ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Elmont Bled, 9p. Gorje S/a, za komisijo za delovno razmerja. Kandidat bo o izidu oglasa obveščen v 30 dneh po poteku oglasa. Vzgojno varstveni zavod Radovljica objavlja dela in naloge 1. VZGOJITELJICE — za nedoločen čas, za otroški vrtec Lesce 2. VARUHINJE za nedoločen čas, za 4 ure dnevno, za otroški vrtec Srednja vas Pogoji Podi.: — dokončana vzgojiteljska šola, — moralno politične lastnosti Pod 2.: — dokončana šola za varuhinje, — starost 18 let Razpis traja 15 dni. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 15 dni. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD KMETIJSTVO Kranj JABOLKA IN HRUŠKE za ozimnico bomo začeli prodajati v sadovnjaku PREDDVOR 13. 10. 1980. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure. POIZKUSITE ENKRAT NAŠO KAKOVOST! Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja Loka TOZD Jelen, g~«tinstvo Kranj objavlja prosta dela oziroma naloge 1. POSLOVODJE 8P restavracije v Frankovem naselju v Skofji Loki Pogoj: - KV ali VKV gostinski delavec in dve leti prakse 2. VEC KV KUHARJEV v Hotelu Jelen Pogoj: - končana poklicna gostinska šola za kuharje, — možnost pridobitve samske sobe 3. SOBARICE v Hotelu Jelen 4. ČI8TILKE v Hotelu Jelen Pogoj: — delo se opravlja v nočnem času Vsa dela se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo pod zaporedno št. 1. traja 60 koledarskih dni, pod zaporedno št. 2. traja 45 koledarskih dni in pod zaporednima št. 3. in 4. pa traja 30 koledarskih dni. na 5 Osnovna sola Matija Valjavec Preddvor Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge POMOČNIKA RAČUNOVODJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, Pogoj: — ekonomski tehnik, poskusno delo 3 mesece PSIHOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: — FF, psihologija šolske smeri Dela in naloge bo opravljal na dveh šolah in sicer: polovico delovnega časa na OŠ Matija Valjavec Preddvor, polovico na OŠ Josip Broz Tito v Predosljah. Poskusno delo 3 mesece. Dokazila o strokovni izobrazbi in življenjepis naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja 08 Matija Valjavec Preddvor. Kmetijsko živilski kombinat zn.sol.o., Kranj, C. JLA2 TOZD KLAVNICA KRANJ objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge: mesarja prodajalca za opravljanje delovne naloge sekanje in prodaja mesa in mesnih izdelkov Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj v prodaji, — zdravstvena sposobnost za delo z živili Kandidati naj pošljejo prošnje Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi. CENTRAL TOZD VINO Kranj ODKUP STEKLENIC Obveščamo, da vsako soboto od 8.—12. ure odkupujemo vse vrste steklenic od: vina buteljčnih vin piva radenske žganih pijač (z navojem) olja itd. Odkup bo na dvorišču »VINO« Kranj. G LAS J4.SJRAN S ŠOLSKIM KLOPI PETEK, 3. OKTOanVi Sola v naravi je zaživela tudi pri nas Učenci četrtih razredov osnovne sole karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli smo v dneh od 7. do 14. septembra imeli šolo v naravi. Z nami so bili tudi učenci iz osnovne šole 16. december iz Mojstrane Nestrpno smo pričakovali dan odhoda v Novigrad. V nedeljo zjutraj smo se zbrali pred šolo na Koroški Beli. Avtobusa sta nas popeljala proti morju. Med potjo smo peli in opazovali pokrajino. Po nekaj urah vožnje smo prispeli v Pineto, kjer je letovišče Društva prijateljev mladine Jesenice. Sprejeli so nas lepo. Razveselili smo se hišic, ki so za teden dni postale naš drugi dom. Naslednji dan smo začeli s poukom. Šli smo v šolo. Ta šola ni bila navadna šola, ampak šola v naravi. Zanimiva se mi je zdela zato, ker smo si lahko vse, o čemer smo se učili, tudi ogledali. K šoli v naravi spada tudi šola plavanja. Tisti, ki niso znali plavati, so se naučili, drugi pa smo izpopolnili znanje. Videli smo veliko novega. Zelo zanimivo je bilo v pristanišču Novigrada, kjer smo videli ribiške ladje in se pogovarjali z ribiči. Bili smo tudi v Poreču. Izlet po morju je bil za nas veliko doživetje. Nekateri smo se prvič peljali z ladjo. Dnevi so hitro minevali. Sola v naravi se je bližala koncu. Bili smo žalostni. Radi bi še ostali. Nič nismo mislili na meduze, ki so nas ožgale, pa na morske ježke. Morali smo domov. Vedeli smo, da bomo spet hodili v navadno šolo. šola v naravi nam bo ostala v lepem spominu. Trikrat hura za šolo v naravi! Milan Noč, 4. c r. osn. iole karavanških kurirjev NOB, Kor. Bela Pionirji praznovali delavno Prva šolska ura se je v ponedeljek za več kot 200.000 slovenskih pionirjev začela drugače kot vsak dan. Namesto običajnega spoznavanja znanj iz tega ali onega predmeta so se delegati razrednih skupnosti zbrali na svečanih delovnih pionirskih konferencah. Na njih so pionirji sprejeli delovne načrte za to šolsko leto in se dogovorili, kako se bodo z najrazličnejšimi aktivnostmi vključevali v letošnje Jugoslovanske pionirske igre, ki nosijo geslo Rastemo pod Titovo zastavo. Z obiskom na pionirski konferenci v osnovni šoli Lucijan Seljak v Kranju smo želeli ugotoviti, kako najmlajši samoupravljala uresničujejo svoje pravice in dolžnosti, kako se učijo abecede samoupravljanja. Niso nas razočarali. Pionirji, ponosni na svoje delegatsko poslanstvo, so bili na moč podobni odraslim, ko so se pogovarjali o delu pionirske organizacije v lanskem šolskem letu in ko so načrtovali program za letos. Ta sloni predvsem na uresničevanju nalog, ki jih zastavljajo nove Jugoslovanske pionirske igre Rastem o pod Titovo zastavo. To pomeni, da se bodo v vsakem razredu, v šolski samoupravni skupnosti, v vseh interesnih oblikah dela in v pionirski organizaciji samoupravno organizirali in delegatsko povezali. Pomeni, da bodo postali samoupravljale! ob reševanju konkretnih vprašanj z dogovarjanjem, s sporazumevanjem, spoštovanjem dogovorov, z uresničevanjem sprejetih nalog ter s kritičnim presojanjem dosežkov in rezultatov dela. Da bodo sledili Titovi poti, razvijali njegove ideje in nadaljevali revolucionarno delo. V letošnji program dela so pionirji iz osnovne šole Lucijan Seljak med drugim zapisali, da se bodo vključili v vse oblike usposabljanja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, da bodo krepili stike s pripadniki JLA, prijateljske vezi s pionirji bratskih republik in pokrajin ter s pionirji, katerih starši so začasno zaposleni v Stuttgartu. »Posebno pozornost "bomo posvetili delu šolskega športnega društva in interesnim dejavnostim,« je dejal p edsednik pionirske konference Tomaž Križnar. »Nadaljevali bomo z akcijami zbiranja steklenic, odpadnega papirja ter uvedli zbiranje kozarcev za vlaganje. V o olici šole bomo še pred zimo postavili ptičje hišice, p ipravili bomo seminar za pionirje prometnike ter izpite za kolesarje, skrbeli za čisto okolje in podobno« Pionirji bodo sodelovali tudi na natečaju z oblikovanje znaka Jugoslovanskih pionirskih iger, v radijskem Pionirskem tedniku ... Še bi lahko naštevali. Program dela ki so ga sprejeli na pionirski konferenci, je obsežen in zahtevan, da ga bodo uresničili, pa zagotavlja pripravljenost in zavzetost vseh pioniriev, ki so jo pokazali le z lanskim uspešnim delom. Na konferenci so namreč tudi spregovorili, kaj so doslej napravili, kje se je zataknilo in zakaj, katere akcije so dobro izpeljali S pesmijo Lepo je v naši domovini biti mlad, ki jo je zapel šolski komorni zbor, in s simboličnim prikazom vsebine Jugoslovanskih pionirskih iger Rastemo pod Titovo zastavo, so strsžiški pionirji sk.enili konferenco. Praznik so nadaljevali s tekmovanjem ^ krosu le prej pa sts mentoric, pionirske organizacije Metka H*™* m Metka Rančigaj povedali, da so pionirji vedno pn- d» "° Mf,° »nioiniciativni. da Si B nT -tanke, skratka, da so prav, samo-upravljale i. m Novo kolo Dobila sem novo kolo, bilo je res lepo, svetlo. Popeljalo meje v sončni dan. ki še nikoli ni bil tako svetav. Vrtela sem pedala, veselo se smejala. Kot kolesarka že velika, pripeljala sem do ovinka. Pod cesto je pristala naša Minka. ker zvozila ni ovinka. Minka Klemenčič, 4. r osnovne šole Selca ZAPISALI SO SE V ZGODOVIN HUMOR Ji/ftfT* NAGRADNA UGANKA Poznate gorenjske športnike? V uredništvu smo se odločili, da za nekaj časa prekinemo s tradicionalnimi literarnimi ugankami in začnemo s serijo vprašanj o znanih gorenjskih športnikih. Vsi šolarji gotovo ne firebirajo knjig, smo si deja-i, ampak jih v prostem času veselijo tudi druge stvari, šport, na primer. Tokrat vam predstavljamo fotografijo kranjskega plavalca, ki se ponaša z več državnimi članskimi in mladinskimi rekordi. Obiskuje drugi letnik gimnazije, star je sedemnajst let, žal pa je bil doslej nekoliko v »senci« slavnejšega brata, tudi plavalca, Boruta. Letošnja sezona je zanj najuspešnejša. Sodeloval je na olimpijskih igrah v Moskvi, kjer je želel izboljšati lastna rekorda na 400 in 1500 metrov kravi. Uspel je v drugi disciplini, v kateri je prvič zaplaval pod šestnajstimi minutami. Kdo je plavalec s fotografije? Odgovore pošljite do 13. oktobra na naslov: CP Glas Kranj, 64000 Kranj. Moše Pijadeja 1 - nagradna uganka. Žreb bo odločil, komu bomo poslali serijo Glasovih značk. Prvo bo dobila Mateja Glavač z Jame 19, Mavčiče. Mateja je pravilno napisala, da sta odlomek in ilustracija, ki smo ju objavili v prejšnji literarni uganki, iz knjige Beli očnjak pisatelja Jacka Londona. Jožef Štefan H. Jelovčan KORUZA - Karmen Sernr. osnovna šo/o Simon Jenko v Kron,,, Veliki slovenski Jožef Štefan, po njem imenovasa* zakona o sevanju, * s rodil 24. marca MS * Sv. Petru pri CeJasn skromnemu trgovca i moko Alešu Štefana s Mariji Startinikovi. Štefana je na a vezala globoka zen. Dokler sta mati živela, ju je skoval vsako lete počitnicah, pite Cermelj v svoji fiji Jožef Štefan, nje in delo velikoj, ka. Se tedaj, ko je njegovo ime že zaslovelo po _. je v času, ki ga je preživel doma, učil svojo materi in pisati. S tem spominja na drugega nafti aja fi Mihajla Pupina, ki se je tudi rad vračal k materi z njo pogovarjal o velikih učenjakih. N orma 1 ko in gimnazijo je Štefan obiskoval v lovcu, nato pa se je vpisal na filozofsko fakulteto < najske univerze, kjer je študiral matematiko h 1857. leta je iz teh dveh predmetov opravil ~ izpit, leto kasneje pa je postal doktor filozofije. Odločilno za njegovo življenje je bilo predavanje * 1 absorpciji v plinih«, ki ga je imel 10. decembra 1667* dunajski akademiji in ga je poslušal tudi fiziolog1 Ludwig. Ta je Štefana povabil, naj bi z njim d ' fiziološkem inštitutu. S svojim znanstvenim delom si je Jožef pridobil tolikšen ugled, da je že s tridesetimi knj predni profesor na dunajski univerzi in "nvodn— fizikalnega inštituta, ki je pod njegovim vodstven i slovel kot »dunajska fizikalna šola«. Filozofij teta ga je za šolsko leto 1869/70 izbrala za naslednjem letu pa je bil rektor univerze. 1865. leta je postal pravi član Dunajske _ znanosti in umetnosti, deset let kasneje je bil za tajnika njenega matematičnonarevoelo> reda, od 1885. leta do smrti pa je bil podpredau de mije. Sodeloval je v komisiji za raziskovanje kalnih razmer Jadrana in v komisiji za normalno] sodstvo. Za zasluge, ki si jih je pridobil za medh elektrotehniško razstavo, je dobil viteški redt „ krone III. razreda s pravico do dodatka plemiške* ke »von« k svojemu priimku, vendar za ui te oznake nikoli ni zaprosil. V svojih mlajših letih se je Jožef Štefan i tudi kot pesnik in pisatelj. Ze v celovški gimnaziji vse sloje našega naroda zajel val prebujenja, se ie i žil z enako mislečimi sošolci in ustanovil K krožek, ki je izdajal tudi pisan dijaški list Ct Slavijo. V študentskem obdobju je dopisoval v slovenskih časopisov in revij. Z besedo in dej segal v naše kulturno in javno življenje. Leta 1858, ko se je odločil izključno za delo. ie nehal pisateljevati v slovenščini. ~Pn>T vesel mladenič se je zaprl vase. Živel je v pravi preprostosti samo za znanost in dolžnosti. vedrejŠi je spet postal šele v jeseni svojega 1891 leta, ko se je poročil. Toda že spomina? slednjega leta je težko zbolel in ni več okreval £ tedaj, bolj kot kdaj prej, hrepenel po življenju 1893. leta, ko še ni bil sar 58 let. Jožef Štefan je bil izvrsten teoretik, prakt učitelj. Njegova znanstvena raziskovanja so vsa področja fizike. Najpomembnejše ekapei delo je bila določitev toplotne prevodnosti pni jo je določil s svojim izumom, preprosto in napravo, ki jo je imenoval diatermometer. Štefan je dognal, da se prenaša toplota od toplejše posode na steno hladnejše tudi s sevaw Tako je nastal nov zakon, ki ga danes poznejšo Štefanov zakon o sevanju, vendar pa se je el talna potrditev posrečila šele po njegovi smrti. Podrobno se je ukvarjal z raziskovanjem „ akustike, elektrike in magnetizma. V času, ke* močno razvila elektrotehnika, je Štefan s svojim postal eden od voditeljev elektrotehnike v svetu. Po smrti se mu je znanstveni svet dostojno Slovenci smo ga skoraj prezrli. Priznali smo ga osvoboditvi. 1953. leta ie naša največja zrM raziskovalna ustanova dobila njegovo ime. H.* Srečanje mladih bralca 17. september je slavnosten dan. Je obletnica ro in smrti našega pisatelja Franceta Bevka in dan^lat* knjig. Ta dan smo proslavili dvajsetletnico bralnih značk. Zbrali smo se v Ljubljani. Prihajali smo iz cele Slovenije. Se pred prireditvijo v Cankarjevem domu. kjer so naši najbolj priljubljeni pesniki, pisatelji im ilustratorji prejeli nagrade za svoje delo, so nas učsatf osnovne šole Ledina v Ljubljani povabili v svojo šale. Omogočili ao nam, da smo se seznanili z ilustratora« Jelko Reichman. pisateljico Polonco Kovač in peaai* SašoVegri Saša Vegri nam je predstavila svojo novo pesem o VI* Vikinim Polonca Kovač pa nam je prebrala zgodba** nove knjige o Urškah. Najbolj pa srno bih, vsaj jaz. vesel, ko nam je ilustratorka Jelka Reichman narisala slona in pionirčka. Kot navadno, smo tudi tokrat, ko bi bilo treba ..mitnice kaj vprašati, vsi molčali. Toda Jelki, kot kaže t iima ni všeč in kar sam. nam e povedalatantal zanim vost. ,z svojega življenja. Mislim, da matekde ve da n. opravila vozniškega izpita, da najraje * m* ,^dV.oboluje« smucanje.Nszadnje nam J»bdo kar Žal da jc urica, predvidena za pogovor, tako hitro minila. TMji čakal ns »e še Cankarjev dom. Tam namje Hmsimi govoril tudi profesor Jože Zupsn, predse K^EE/nack Prisrčno je pozdravil vse značkami« SSovaT d- Slovanijs nima dvorane, ki bi lahko °. rl,e a vseh 130.000 mladih ljubitehev kni«ge K!Saril? di P" tem tekmovanju n. prvih in zadaj* I 1« um.g«v«lci. zato naj delegat, poneao iolel^rijaafl^U**.^" UTEH 3. OKTOBRA 1980 .15.STRAN G •OfJOTA, 4. okt rrripragraan U0 Dobro jutro! - 8.08 rnasiki tednik - 9.06 Z ndion na poti • 9.40 Turi-•očni napotki za naše goste b tajne • 10.06 Sobotna metana • 11.06 Za pojmo pesem MPZ 06 Danile Kumar-Ljubljana • 11.20 Po repub *ab in pokrajinah • 11.40 Zanjte z nami • 12.10 Go-«a v ritmu - 12.30 Kme-ojtki nasveti - 1240 Veseli domaći napevi - 13.00 Danes *> 1100 - Iz naših krajev • h našit sporedov - 13.20 Ob-nttia in zabavna glasba -11» Priporočajo vam . . . 14X6 Glasbena panorama -1530 Zabavna glasba - 15.50 Rano danes, radio jutri! -1600 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17X0 - Zunanjepolitični ■apna - 18.00 Škatlica z tubo • 18.30 Mladi mladim -1'25 Obvestila in zabavna fktba • 19.35 Mladi mostovi - 20X0 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 2130 Oddaja za naše iz •djeace - 23.05 Lirični utrinki • 23.10 Portreti jugoslo-ttoakih ustvarjalcev in po-"tvarjsjcev zabavne glasbe -®05 Nočni program - glasba Dragi program *W Sobota na valu 202 -UM Dober dan na drugem E. 13.05 Radi ste jih • 13.35 Glasba iz Amerike - H.00 S^fcnja republik in pokra-jj • 15.30 Hitri prsti - 15.45 štirofon za Meto Močnik -J}» Naš podlistek Guy de ■•spiaant: V pristanišču -M15 Lepe melodije 16.40 pksbeni casino - 17.35 ^*kka glasba jugoslovanskih *«orjev - 18.00 Pol ure za ^*aaoii - 18.35 Iz naših knjev - 18.50 Glasbena med - 18.55 Razgledi po kul- - 19.25 Sobotna stereo-• 20,00 Dnevi slovenske glasbe »Ljubljana TJ**aposredni prenos za g*»«p večera - 22.30 f** Bočna glasba - 22.45 dneva - 22.55 Glasba a*°nec programa (SPL adldaš^ ^™HJA, 5. okt. ^program Dobro jutro! - 8.07 2*9fka igra za otroke • 8.47 J*adbe za mladino - 9.06 Se j*"«*«, tovariši - 10.05 Ne-matineja - 11.00 2*?** * poslušalci - 11.10 2j* poslušalci čestitajo in 25*«djajo - 13.10 Obve-^~"n i« zabavna glasba -Za kmetijske proizva-* 13-50 Pihalne godbe V^* H umore* ka tega tedna ^**rto Moravia: Lopovski ^ru - 14.25 S popevkami po •***°«laviji - 15.10 Pri nas 5? 15 30 Nedeljska re-^rtata -1555 Listi iz notesa ^*6» Gremo v kino - 17.05 l <3ff*ni* operne melodije -Zabavna radijska igra -e^gfl Na zgornji pol™ - 19.30 |?!?*fla in zabavna glasba Lahko noč, otroci! ^a.46 Glasbene razglednice -^••«1 V nedelio zvečer - 22.20 Skupni program JRT - Skopje - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov - 00.06 Nočni program - glasba Drogi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo -šport, glasba in še kaj - 13.30 Pet padi - 14.20 Iz roda v rod - 16.00 Pet minut humorja -19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.46 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 6. okt. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan -8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Makso Pirnik: Jesenska 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Reaervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Spanring: Pridelovanje poljščin v luči republiškega načrtovanja - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 V go-steh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Sturio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -]9.36 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek, na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur »Kčlnskega simfoničnega orkestra« in zabavnega orkestra »Herbert Ku ster« - 17.55 Filmski zasuk -18.00 Pesmi svobodnih oblik -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 16.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Iz zakladnice jazza -Wes Montgomery - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa adidas^ TOREK, 7. okt. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z giasbo v dober dan - 8.30 Iz ^ADIO TRIGLAV JESENICE •r**-Flf področje za ia-C^djako občino 87,7 mega- t» _ n_-______l. /4s\lina Cj** - Gora je savska dolina a^*M megaherza - Jesenice ^ okolica 100,6 megaherza Vednjivtl 1496 KHz Lokalna poročila — ^««tua - 16.30 Kulturna - Morda vas bo za JV"1]0 ~ Kaj je novega v t^jtakciji kaset in plošč TV Ljubljana Nkata: Lokalna poročila -\T«tik, 16.30 Kam danes Vx Ftri _ Jugo ton vam pred-Sjjjjji - Morda vas bo zani- X 08 Mi pa nismo se uklonili Koledar važnejših dogod->C « preteklosti - Rekla ^> - Nedeljska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš obzornik - Morda vas bo zanimalo - Po domače za vas glasbenih šol - Glasbena šola Domžale - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam. . . -14.06 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Opeme arije in monologi - 18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz. naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja diiielanda - Ljubljanski jazz ansambel - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Berry Lipman - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avotrjev -16.40 Disco čez dan - 17.35 Iz partitur orkestra »Kurt Krammer« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin- 21.00 Misel in pesem -21.45 Jazz na II. programu -Violinist jazza - 22.15 Rezervirano za disco novitete -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA. 8. okt. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila* in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost -18.30 Odskočna deska Zdenko Korenjak - Klarinet -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin -20.00 Koncert za besedo -Trgatev - 20.25 Johannes Brahms Godalni kvartet št. 3 v B-duru Igra Janačkov kvartet - 21.05 Charles Gou-nod: Odlomki iz opere »Faust« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev za ha ne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.25 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 140.5 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture -17.40 Iz partitur orkestra »Franck Pourcel« - 18.00 Orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 13.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa mm tli adidaš Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Anton Zajec: Uspešnost narave gozdov na Pohorju - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . . .14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce Glasbene podobe živali -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo • 18.35 Flavtistka Irena Grafenauer-Krstiče-va predstavlja 19.25 Obvestila in zabavna glasba • 19.35 Lahko noč otroci!' -19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.06 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba z jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki • 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.30 Novice - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana -16.00 Tam ob ognju našem -16.15 Francoske popevke -16.45 Jazz - klub - Gost kluba: Tone Janša - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Beseda v rocku - 20.50 10 minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 S festivalov jazza -22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA adidaš ^ PETEK, 10. okt. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti • 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Miloš Kus: - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Iz pravljičnega sveta -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Milana Križana 20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 24.00 Poročila - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Gladkowski (Zgraja-Stivin) Dašek - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.40 Minute za EP - 15.45 Vroče -hladno - 17.10 Odrasli tako. kako pa mi - 17.35 Odmevi z gora - 17.45 Vodomet melodij 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ,1 3— 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 i6 ■ iS ■ ,. 20 21 1 22 L ■ 23 24 25 L r 28 29 ■ 31 32 33 ■ 35 ■36 ■ 1 39 41 1 ■ L 45 ■46 ■ 49 51 52 53 54 Vodoravno: 1. v slovnici pasiv, trpni način, 7. način, postopek, oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja, za dosego kakega cilja, 13. ime glavne ženske osebe v Verdijevi operi »Trubadur«. 15. mitološko bitje, ki se je lahko spremenilo v razne živali, volkodlak, vampir. 16. Anton Nanut, 17. strokovnjak za energetiko, 19. kemični simbol j za renij, 20. reka na vzhodu Tajske, pritok Mekonga, tudi znamenita Prešernova pesem. 22. grški in rimski bog zdravilstva. Asklepios, 23. okrasna ptica, sorodnik fazana. 24. dodatek, pristavek. zlasti k pogodbi, 26. menično jamstvo, utrditev plačila meničnega zneska. 27. kraj na otoku Lanzarote Kanarskih otokov v Atlantskem oceanu. 28. gora v severnem delu Italije, zahodno od Bolzana. 30. mešanica encimov proteinaz in peptidaz iz tankega črevesa in pankreasa, ki dokončno razgradijo beljakovino, 32. poveljnik oddelka vojnih ladij, 34. brezbarven, zelo strupen plin. spojina ogljika in dušika. 35. plaha gozdna žival. 36. reka v južnem delu Mehike, tudi ime ameriške filmske igralke Turner. 38. gosto tekoč lepljivi izdelek iglavcev, 41. v grški mitologiji mati bogov, žena boga Kronosa, 42. skupina petih igralcev košarkarskega moštva. 44. odposlanec, kurir. 45. latinski veznik in 46. površinsko aktivna snov za pranje, čiščenje, 48. kratica za voltamper. 49. ime španske revolucionarke Ibarruri. ki je bila znana pod imenom La Pasionaria, 51. naslovni junak Petra Cajkovskega opere »Evgenij O ...« 53. kdor ima anemnijo, slabokrvnost. 54. zaliv na jugu otoka Ceram. največjega otoka Moluških otokov. Navpično: 1. kmečko delo v tlačanstvu. 2. francoski filozof in zgodovinar religije. Ernest. 3. severnoitalijanska reka Pad. 4. kratica za North-North -East. severo-severovzhod. 5. francoski dramatik romunskega rodu. Eugene, 6. velik ogenj na predvečer kakega praznovanja. 7. kdor kaj meče, posebno v športu, 8. v grški mitologiji sin tebanskega kralja Laja in Jokaste, Oidipus. 9. etui. tulec, tudi struja. 10. desni pritok Irtiša v zahodni Sibiriji. 11. francoski slikar, eden glavnih predstavnikov fauvizma (1880-1954). Andre. 12. makedonska politična delavka in borka NOB. Vera, 14. biblijska Noetova ladja, s katero se je rešil iz vesoljnega potopa. 15. v slovnici mehkonebni glas, mehkonebnik. 18. predstojnik emisijske banke. 21. rumeni sladki sadež, dinja, 23. kaka jed, ki se jo prinese; botrinski kruh, 25. narodni izraz za botro. 27. pogorje in pokrajina v Indiji, 29. kar odleti. 31. kar je napisano, star izraz za pismo, dopis. .12. bombažna tkanina v platneni vezavi, navadno potiskana. 33. obala Antarktike, tudi tuje moško ime. 36. dan v tednu. 37. ladja v bajki o argonavtih. 39. pomočnik duhovnika, diakon. kadar streže pri bogoslužju. 40. iransko nomadsko pleme, ki je živelo v južni Rusiji, predhodnik Osetov. 42. italijanski skladatelj in pevec, avtor prve opere (»Dafne« 1594). Jacopo. 43. grofija na jugovzhodu Anglije. 46. prostor, hiša. kjer kdo stalno živi. od koder izhaja. 47. kratica za telefon, telefonski. 50. avtomobilska oznaka za Leskovac. 52. kratica za Gozdna uprava. Rešitve pošljite do srede, 8. oktobra, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 26. septembra: 1. krmar, 6. pust. 10. kras. 14. liana, 15. astronavt, 17. Jard, 18. artist, 19. sla, 20. ul. 21. igra, 23. Lari. 25. IT, 26. čiv, 28. Roza. 30. Toledo, 32. planota 35. Šolar, 36. Priam, 38. lopatka, 40. Lesbos, 42. mrav, 43 nos, 46. OG. 47. afta, 49. Eros. 61. GK, 52. vrh, 54. orbite, 56. vila. 58, carinarne, 60. nadav. 61. ITTF,62. Haar. 63. start. Prejeli smo 1*8 rešitev. Izžrebani ao bili: 1. nagrada (150 din) prejme Mohorič Janez, Stara cesta 18. 64000 Kranj. 2 nagrado(120din) prejme Danilo R oblek, Ul. Heroja Bračiča 9,64290Tržič. 3. nagrado (100 din) prejme Satler Janko, Naklo 109.64202 Naklo. Nagrade bomo poslali po pošti. V Globusu v Kranju ao se tudi te kar dobro zalotili z ženskimi zimskimi plašči. Tale, ki vam ga predstavljamo, je narejen v Muri, dobi ae pa v petrolej zeleni, modri, vinsko rdeči, violet in rosa barvi. Zraven gre tudi zanimivo črtasti tal. Oboje je iz kvalitetne čiste volne. Na voljo so velikosti od 34 do 46. Cena: 4.1S7.80 din IZBRALI SO ZA VAS Na oddelku moške konfekcije v GLOBUSU pa imajo tople bluzone iz ko-amatene tkanine, ob vratu in zapeatju pa so kombinirani s pletenino. V drap, modri in temno rjavi barvi jih imajo. Prodajajo pa tudi bluzone iz Almirine nove valk pletenine. Velikosti so na voljo od 48 do 52. Cena: 1.200 do 1.5*0 din K ok rinem oddelku otroške konfekcije v GLOBUSU imajo priljubljene zametne jopice za šolarje za starosti od 10 do 1« let. V rjavi, drap in zeleni barvi se dobe. Športno so krojeni, zapirajo ae na zadrgo in tudi dosti »epov imajo. Cena: i.OSO do 1.140 din G LAS 16.STRAN PETEK. 3, OKTOBRA f* TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 4. X. 8.00 Poročila - 8.05 MinigooVi v glasbeni deželi - 8.15 Zbis -Rla Peroci: Modri zajec -8.35 čudežna čepica, japonska pravljica • 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje - 9.20 Poletavček. otroška odd. TV Beograd 9.50 A. Halev: Korenine - naslednje generacije, ameriška nadalj. 11.25 Po sledeh napredka -11.55 V izjemnih okoliščinah, izobraževalna oddaja - 12.25 Ljudje in zemlja - ponovitev 13.25 Poročila (do 13.301 -14.55 Nogomet Budučnost : Crvena Zvezda - prenos v odmoru propagandna oddaja - 16.45 Poročila - 16.50 Lassie - nov začetek, ameriški film -18.30 Muppet Show: Elke Sommer - 18.55 NaS kraj -19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe • prenos • 21.00 Košarka Bosna : Real (Madrid) vključitev v zaključni del prenosa - 21.35 Propagandna oddaja - 21.40 Poročila - 21.45 Ujetniki vesolja, ameriški film • 23.50 TV Kažipot Film Lassie se vrača je navduševal staro in mlado od 1943. leta, ko so ga posneli z Elisabeth Taylor v glavni vlogi. Zgodba o škotski ovčarki in njenih otroških lastnikih je ravno prav melodramatična ter obenem prisrčna, da je imela ne-sluten uspeh tudi pri nas. Po prvi inačici so 1964. leta posneli še drugo Lassijeva velika pustolovščina, vendar bomo tokrat gledali zadnjo, nastala je pred dvema letoma, Lassie — nov začetek. Ujetniki vesolja je film znanstveno fantastične zvrsti. Z razvojem znanosti, posebno s človekovim osvajanjem vesolja, tudi ta zvrst dobiva nove, zanimivejše razsežnosti. Vendar so si le nekateri filmi, bodisi zaradi izpovedne moči ali izredne dramaturgije, zagotovili svoje mesto v filmski zgodovini. Nocojšnje delo ne prerašča ustaljenih okvirov, torej ne gre za moj- strovino. Zgodba govori o vesoljcih, ki se zaradi okvare ladje ne morejo vrniti na Zemljo. V glavni vlogi bomo videli Gre-gorija Pecka. Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Test - 17.45 Kontaktna oddaja - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV . . . -19.30 TV dnevnik - 19.55 Košarka Bosna : Real (Madrid) prenos, slov. komentar -20.45 Včeraj, danes, jutri -20.50 Košarka. II. polčas • 21.35 Iz oči v oči. dokumentarna serija - 22.05 Športna sobota (do 22.25) TV Zagreb - I. program: 9.50 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor. Zadnjih 5 minut - 11.15 TV v soli: TV koledar. O. Postružnik. Folklora • 12.15 Varnost v prometu, izobraževal, odd. (do 12.45) - 13.55 Zabavni koledar - 14.55 Nog. Budučnost : CZ - 16.50 Dokumen-tar. film - 17.20 TV dnevnik -17.35 TV koledar - 17.45 Otroška odd. - 18.45 Zabava za vso družino - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Igrani film -21.45 TV dnevnik - 22.00 Za konec tedna £3 adidaš^ NEDELJA, 5. X. 8.20 Poročila - 8.25 Za ne deljsko dobro jutro: Srečanje oktetov 80. I. del - 8.55 Priljubljene zgodbe: Obuti maček - 9.20 Jazon iz vesolja, angleška mladinska nadaljevanka - 9.45 Zgodovina pomorstva, poljudno znanstvena serija - 10.35 D. Markovič: Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka • 11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan • 13.35 Lendava: Speedway za zlato čelado, prenos - 15.25 Poročila - 15.30 Pot na vzhod, potopisna reportaža TV Zagreb - 15.55 Dirkalna mrzlica, italijanski film - 17.25 Košarka Bosna : Francana, prenos v odmoru Propagandna oddaja in športna poročila -19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 T. Partljič: Ščuke pa ni, ščuke pa ne, I. del dramske serije -20.50 Propagandna oddaja - 20.55 Slovenska mesta: Idrija - 21.30 V znamenju "21.45 Zabavno glasbena oddaja 22.00 Športni pregled Danes se začenja nova TV nadaljevanka, ko medija Toneta Partljiča v sedmih delih. Ščuke pa ni, Muke pa ne. Na duhovit način riše na videz smešne, v resnici pa zahrbtne situacije, s katerimi so se in se še otepajo v marsikateri delovni sredini. Vrsto resnic je avtor izpovedal na zabaven, izrazito komedijski način. Sicer pa nadaljevanke verjetno ni treba podrobneje predstavljati. Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00) - 15.25 Test -15.40 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ameriški fragmenti, dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Neusmiljeno mesto, ameriški film (do 22.45) TV Zagreb -1. program: 9.50 Poročila - 10.00 Radost Evrope, prenos - 11.30 Narodna glasba • 12.00 Kmetijska oddaja • 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Guliver. mladinski film - 15.40 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ščuke pa ni. Ščuke pa ne - 20.55 Popotovanja - 21.25 TV dnevnik -21.45 Zabavno glasbena odd. -22.00 Športni pregled adidaš *M PONEDELJEK. 6. X. 8.45 TV v soli: TV koledar. Igre v ritmu, Pogovarjamo se z I. Kušanom, P. Hektorovič: »Ribiči in ribarjenje« - 10.00 TV v Soli: Materinščina. Ljudje in predeli. Risanka, Zemljepis, Zgodba, Kocka, kocka. Iz arhiva šolske TV, Moja glasba (do 11.55) - 14.55 TV v Soli - ponovitev (do 16.00) - 17.15 Pqročila - 17.20 Vrtec na obisku: Ciciban kolesari - 17.40 Ustvarjalni miselni vzorci, oddaja iz poljudno znanstvene serije Delaj z glavo - 18.05 Znana - neznana Jugoslavija, izobraževalna oddaja - 18.35 Obzornik - 18.45 Pop godba -19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.2« Zrno do zrna - 19.:«) TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Dario FO: Sedma zapoved - kradi malo manj. predstava SSG Trst - 22.30 Propagandna oddaja - 22.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: lfi.55 Test - 17.10 TVD v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Medvedek uhec, otroSka oddaja - 18.00 Bajke daljnih ljudstev - 18.15 Izobraževalna medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Bemus. prenos slovesne otvoritve -21.35 Glasbeni trenutek 21.40 Srečanja, kulturna oddaja - 22.25 TV dnevnik (do 22.40) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Medvedek uhec - 18.00 Bajke daljnih ljudstev - 18.15 Zaščitena narava SRH: Lokrum - 18.45 Mladinska oddaja - od 19.30 dalje isto kot na odd. II. TV mreže adidaš TOREK, 7. X. 9.00 TV v Soli: TV koledar. Geologija, Bodimo čisti. Dnevnik 10 - 10.00 TV v Soli: Naravoslovje. Ljudje in predeli, Risanka - Književnost in jezik. Zgodba, Kocka, kocka. Glasbena vzgoja. Moja glasba (do 11.55) - 16.05 Šolska TV: Slikarski jezik. Kaj je film - 17.05 Poročila -17.10 Dimnikarček se potepa po svetu, sloveSka risana serija - 17.20 Pisani svet: Šibenik - 18.05 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Tanec, 3. del - 18.35 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita - 19.15 Risanka -19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 Vzponi in zatikanja: Zakaj so stanovanja pri nas tako draga? - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 Ža-vattini-Bagnasco: Ligabue, italijanska TV nadaljevanka - 22.00 V znemanju - 22.15 Iz baletnega arhiva naše TV hiSe Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TVD v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma, otroSka oddaja - 18.15 Književnost - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zabavno glasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Prvi sledovi, dokumentarna serija" - 22.00 Poezija (do 22.30) T V Zagreb -1. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Književnost -18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Odprt ekran 20.55 Usoda, igrani film -22.35 T V dnevnik mm tli adidaš = SREDA, 8. x, 9.20 TV v Soli: TV koledar. Za učitelje. Otok BiSevo -10.00 TV v Soli: Izobraže valni film. Ljudje in predeli. Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba, Kocka, kocka (do 11.20) - 17.30 Poročila - 17.35 Zbis-Ela Peroci: Ankine risbe - 17.50 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija -18.15 Od vsakega jutra raste dan: Ravne na Koroškem. II. del - 18.45 Obzornik - 19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka -19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 Film tedna: Verino Šolanje, madžarski film - 21.35 Propagandna oddaja - 21.40 V znamenju - 21.55 625 -22.30 Športni pregled Jeseni 1948. leta je bila Vera sramežljivo dekle, zaposlena kot strežnica v neki bolnišnici. Na sestanku javno pove o nepravilnostih pri delu in za nagrado jo poštfejo v partijsko šolo. Okolje šole in internata je za Vero povsem novo. Težko naveže prijateljstvo z drugimi učenkami, zelo kmalu pa se zaljubi v učitelja 1stvarna. Razpeta med partijsko dolžnostjo, ki prepoveduje njeno ljubezen, in čustvi. Vera klone, prizna napake, pri tem pa onemogoči lst-vana. Na koncu šolanja proglasijo Vero za najboljšo učenko. Film je režiral in zanj tudi napisal scenarij madžarski filmski ustvarjalec Pa l Gabor. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test -*17.10TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Alkoholizem, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bitef na TV: G. Lorca - Krvava svatba, predstava kubanskega gleda- lišča - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21..35 Pot na vzhod, potopisna reportaža - 22.05 Bemus 80 Koncert (do 23.05) TV Zagreb -1. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 OtroSka oddaja - 18.15 Dokumentam film - 19.30 T V dnevnik 20.00 Prosta sreda - 21.30 Glasba iz ateljeja - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Športni pregled - 22.45 Dokumentarni film tu adidaš ^ ČETRTEK, 9. X 9.00 TV v Soli: TV koledar. Zgodba o jabolku. Matematika, Prijateljstvo - 10.00 TV v Soli: Kemija, Ljudje in predeli, Risanka, Kocka, kocka. Biologija. Predšolska vzgoja. Moja glasba (do 11.40) - 14.55 Šolska TV: Slikarski jezik, Kaj je film? - 14.55 Nogomet Vojvodina : Sarajevo - prenos (do 16.50) v odmoru 17.05 Poročila - 17.10 Zgodovina pomorstva, poljudno znanstvena serija - 18.00 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja • 18.35 Obzornik - 18.45 Dokumentarna reportaža - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 V živo: Za vse ljudi - 21.30 Propagandna odda ia - 21.35 V znamenju • Glasbeni magazin V današnji oddaji V živo bomo spregovorili o neodložljivi nalogi, da si zagotovimo lastni pridelek hrane, kar zahteva zelo razsodno ravnanje z rodovitnimi površinami. Z gosti oddaje se bo pogovarjal Zoran Lešnik. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Zeleni oblaki, otroSka oddaja - 18.15 Nuklearna revolucija, izobraževalna oddaja - 18.45 Paja Pazjanija. zabavna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 To sem jaz - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Po izbiri... (do 22.50) TV Zagreb -1. program: 14.55 Nogomet Vojvodina : Sarajevo (do 16.50) - 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zeleni oblaki -18.15 Nuklearna revolucija -18.45 Paja Pazjanija. zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna* daja - 20.50 Dugi ja*. 21.40 TV dnevnik -Glasbena oddaja PETEK, 10, X. 8.45 TV v Soli: TV Prometna vzgoja. Rusčst j 2ivljenje v naravi, M 10.00 TV v Soli: Anj Ljudje in predeli Zgodovina. Zgodba. Kada kocka, Izobraževalna rep* | taža. Moja glasba Ido 113 14.55 TV v šoli -(do 16.00) - 17.20 17.25 Leti, leti lutkovna 17.40 Družina Smola, žarska risana serija -Ročk koncert: Weataar Dort - I8.3S Obzornik - Ili. Človek in Jadran, oddaasl izobraževalne serije - Spašavajmo naše morje -Risanka - 19.20 Cikcak 19.26 Zrno do srna - lUCT* dnevnik - 19.56 oddaja • 20.00 Zabavno S* j bena oddaja - 20.56 P*f> gandna oddaja - 21J00 m\ kovih sedem, serij aki f 21.50 V znamenju Nočni kino: Cesar film Zgodba film Cen postavljena v leto Pripoveduje o om prizadetem otroku Stromu, ki jjw- z ^ na jugu Švedske, r rahah za poljske Otrok ni nikoli matere, očetovo njenost in skrb po «. kakor ne pomama, i bi se vklopil v trdo grobo okolje. Oddajniki II. TV am 16.55 Test - 17.10TV v madžarščini . 173a. dnevnik - 17.45 Otroška daja - 18.15 Mladinska' daja - 18.46 Jazz aaTua« 19.30 TV dnevnik - 20J»1 dnevnem redu i« v!r 21.00 Včeraj, dan«!?™ 21.15 Spoiium: aSnf od 1945-1975 - 22*05 smerni asfalt, am*.mi (do 23.45) W,B TV Zagreb -1. 17.15 TV cmevnik^" koledar - 17.45 Ot*™ daja - 18.15 Mkadmdb daja - 18.45 JazTaT 19.30 TV dnevnik Zabavno glasbena « 21.00 Serijski fum - 2L dnevnik kuha« NOVO V KINU Film Ona to dala bolj« je zgodba o ženski v vlogi tajnega agenta 007. Zaigrala jo je privlačna C orne ho Sharpe. partnerka Rogerja Moora v zadnjem filmu o Jamesu Bondu Vohun, ki sem ga ljubila. Ob njej bomo srečali še Omaha Sharifa, A ni to Ekberg, Fabia Tentija in druge. Vohunski film Projektil X je nastal s sodelovanjem Američanov. Irancev in Zahodnih Nemcev. Pripoveduje o skupni akciji ameriških in sovjetskih obveščevalnih služb proti mednarodni teroristični organi* zaciji, ki je zasegla atomsko bombo. V glavnih vlogah so nastopili Curd Jurgens. Peter Graves in John Carradine. * if #: 4 g-■ * * i Zskonske skrivnosti, označene kot ljubezenska drama. Je posnel Philip Saville in za igralce izbral Jacquelwe Bisset. Peni Oscarssona in Roberta Pmvella. Pokaže del intimnega življenja očeta, matere in hčerke, ki so t enem dnevu, vsak na svoj način, doživeli drobno ljubezensko pustolovščino Zvečer se vračajo domov s pok/oni. Za darovalce 1 e le 1 \sak sam Sovjeti so film Moja mila in nežna zver posneli po zgodbi Antona Cehova Nesreča na lovu. Režiserje Emil Lotianu, ki je posnel delo Cigani lete v nebo. Tudi ta film govori o ljubezni in strasti, vendar v drugi sredini, med bogato smetano, ki je v začetku tega stoletja že obsojena na propad Nekdaj bogati grof prirejo lov za svoje prijatelje. Hči lovskega čuvaja s svojo lepoto osvaja in lomi moška srca. Njena smrt je nesreča na lovu. Ali umor? KINO KRANJ CENTER .?. oktobra amer. bare. krim. film ZMAJ V SA N FRANCISCU ob 16., IS. in 20. uri 4. oktobra amer. ban: krim. karate film ZMAJ V SAN FRANCISCU ob 16.. 18. in 20. uri, premiera amer. bare vohun*k. filma PROJEKTIL X ob 22. uri 5. oktobra amer. ban: dokum. film TA ČUDOVITA BITJA ob 10. uri. amer. ban: knm film ZMAJ V SAN FRANCISCU ob /.5.. 17. in 19. uri, premiera amer. ban: puni. knm. filma ONA TO DELA BOUSE ob 21. un 6., 7. in S. oktobra amer. ban: eohun. film PROJEKTIL X ob 16.. IS. m 20. uri 9. oktobra amer. ban: pust. krim. film ONA TO DELA BOUSE ob 16., IS. in 20. uri KRANJ STORŽ iC .?. oktobra amer. bari: komidtjn CIRKUS Z JERRYJEM ob 16., 1H. in 20. uri 4. oktobra amer. ban: aki: film PAST ZA NEVIDNEGA ob 16. IS. in 20. un 5. oktobra a/ur/ ban film MUPPETKI GREDO V HOLLYWOOD ob 14. un, amer ban: glasb, film POSLEDNJI SHAW ELVI SA PRESLEYA ob 16. in IS. uri. premieni angl ban: ljub filma ZAKONSKE SKRIVNOSTI ob 20. uri h oktobra premiera «117. narav filma MOIA MILA IN NEŽNA ZVER ob 16., IS m 20 uri 7. in S. oktobra angl bare ljub. film ZA KONSKE SKRIVNOSTI ob 16. IS. m 20. uri 9. oktobra amer bari: akri/ film TEXAS HXPRESS ob 16 .18. m 20. un KINO TRŽIČ 4. oktobra angl. ban glasb, film MUPPET KI GREDO V HOLLYWOOD oh IH t„ is un. amer ban komedija CIRKUS Z JERRYJEM ob 20. uri. premiera amer. ban: pust filma ONA TO DELA BOUSE (TAJNI AGENT 007) ob 22. uri 5 oktobra amer ban glasb risani film ANA IN ANDY ob 15 uri, amer ban ko medija UJETNIK DRUGE AVENIJE ob 17 tn 19. uri, premiera amer ban vohun filmu PROJEKTIL X ob 21. un 6 oktobra amer. bare akvij film /A V t s EXPRESS oh 18 un. pnmtera angl barv l/uh filma ZAKONSKE SKRIVNOSTI ,,h 20 un 7 oktobra amer barv akt krim film PAST ZA NEVIDNEGA oh is ,„ jo Ur, H oktobra hangk harv CSkuratv film ROKA SMRTI ob IH. tn 20 uri 9 oktobra amer. harv glasb film POSLE I) NJI SHAW KI VISA PRESI EYA „h is ,„ 20. uri KAMNIK DOM 4. Oktobm amer han glasb film PO SLEDNJI SH A W K L VISA PRESI EVA oh li in 18 uri. amer harv akcij film TEXAS EXPRKSS ob 20 un, premiera angl han l/uh filma ZAKONSKE SKRIVNOSTI ,,b 22 uri V__. 5. oktobra amer ban: dokum. film TA CU DOVITA BITJA ob 15. uri. amer ban. akcij krim. film PAST ZA NEVIDNEGA ob 17. tn 19. uri, premiera franc ital. ban komedije KLETKA NOROSTI ob 21. uri 6. oktobra amer. ban: knm. film ZMAJ V SA N FRANCISCU ob IS. in 20. uri 7. oktobra amer. ban: komedija CIRKUS Z JERRYJEMob 18 in 20. uri 9. oktobra hongkon ban: CS kanite film ROKA SMRTI ob 18. in 20. uri - KOMENDA .?. oktobra amer ban glasb film POGLED NJI SHOW ELVISA PRESLEYA fur,> 4. oktobra amer ban dokum film la t 1 ■ IX)VITA BITJA ob 18 m 20 un DUPLICA 4. oktobra amer. ban pust film UUDJE ONI 1 ob20 ur, mm*** 5. oktobm amer ban akv film LXPRESS ob IS uri. amer ban ivesl. film PEKLENSKI PREGON oh 17 m 19 un 8. oktobra amer ban pust knm film oha TO DELA BOUEnb 20 uri 9 oktobm amer harv vohun film I HO JEKT1L X oh 20 un CE8NJICA ,1 oktobra OSMI harv knm film BOJK\ NIKI PODZEMUA oh :>ou)„n . oktobra amer han am (Urnimi Mi** GA TOR ob 17 un H M »K IA LOKA - MOKA .1 Oktobra ital komed PRVA UUBEZEN oh 18 m 20 uri um rt. i 4. in r» oktobra amer drama TV MKt.S.A ob is. m 211 uri ... ,,-uuv 7. oktobra amer risani film TOM IN JER Rt VELIKA PARADA »b 1» uri. *" mtdUo ZENTTNA POSREDOVALNICA 0» J"s"oktobra fmnv komed ŽENITNA POSKb' DOVAI.NICA oh ih in90 uri »»■■v 9 oktobm amei rimm film roM /A jkkr* VELIKA PARADA ob is uri.fninv kometi 1 BARABE i / PLA VOLASKA nh " >"■ MREŽA oh /KI K/Nlkl - CNNKNUI 4 oktobra amer film TV 4,oktetn mmm mlad (Um 1 Assih:\'IiCA tiOVNUE "h ih u>, Ital komemjo mi PRA VNICA oh 20 un , oktobre ,t„i kamedua PRVA I >\' ' f ZEN ob 18 un. ital komed,,,, PRIPRA I NH A oh 20 uri mnnmmtdi II' h alMsrs a«*f 1 PODMKMM* SEXA ob 20 un JESENICE RADIO .?. oktobm amer. zabav. fUn. zittm R0.1ENA ob 17. in 19. uri 4. in 5. oktobra amer. pust CIJA ZEBRA ob 17. in 19. uri n 6. in 7. oktobm amer. krim «/_ NOST ŠVICARSKE BANKE o*/7 i 5. oktobm bongk. karate film —" SMRTI ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ ■1. oktobm amer. film IZGA NJAIJT 0 DlCAobt8.in20.uri ^^ALM " 4. in 5. oktobm amer. film «a-»n-v ŠVICARSKE BANKE ob Ig i^Oari 6. in 7. oktobm amer. film naursAtl ZEBRA ob 18. in 20: uri ' * OPEMAO 9 oktobra hongk. film GOSPOIiA» ttB* oh 18. in 20. uri KINO KRANJSKA GORA 8. oktobm amer. film SKRf\ryn$T CA RSKE BA NKE ob 20. uri KINO RADOVLJICA ■f. oktobm *ongk. ban: film ČLOVS* NAMOobt0.uri 4 oktobra kongk. bare. karate film čl DINAMO ob 18. uri. nem. bart er VANESA ob 20. uri > oktobra nem. ban: entt. film V'A*» ih uri, hong han: film ČLOVEK DIX4\ :<> uri 6 oktobra amer nem. bari: eami 0 f KRA DI Ml OTROKA ob 20. mri 7 oktobra angl. ban: fant. grxKk POTNIK ob 20. uri h oktobra amer. nem. ban: eom ' I KRA DI Ml OTROKA ob 20. un v oktobm angl ban: film ZVEZIm\ SKO KLUBA oh 20. uri KINO BLED i oktobra angl. ban: film NENAVA* KRAJA ob 20. uri i oktobra angl ban: film SESAVA. KRAJA oh 18 m 20. uri r, oktobra amer. ban. eojm knm £ VISOKA TARČA oh 18. un. amer. *a*rT NE VMEŠA VAJ SE V MOJO UUBSt^ \ 20 ur, m S oktobm hongkon. han: karate fibn i-\ K K DIN A MO ob 20. un , oktobra nem. harv en>t. film \ASS& tO un . . t . h oktobra angl barv fant. *ror* *^ POTNIK ob20, un KINO BOHINJ - BOH. BISTRICA ./ oktobra amer ban: vojn. fttm TARČA ob 18,n 20. un ^ .5 oktobra angl ban: film NKNAVA* K KAJ A ob 18. tn 20 un ^ j u oktobra nem. ban erot. film M>*N* j 'O ur. gT«, 3. OKTOBRA 1980 KAN? m KOMPASOV »BELI PROGRAM« _ IN POMLADANSKA 8MUKA 1981 - DOMA IN V TUJINI Kranjska gora - Kanin - Pampeago - Alleghe - Passo Toaale — Nevegal — Paaao Pordoi - Avoriaz - Chamoniz - Obertauern - La Touaauire - Val Senales Tudi za letošnjo zimo je Kompas rezerviral zmogljivosti v najbolj znanih smučarskih centrih doma in v tujini. Pri izbiri smučišč je poleg dolgoletnih izkušenj upošteval tudi mnenja in predloge udeležencev njihovih smučarskih počitnic v preteklih letih. Tudi letošnji program je aestavljen tako. da si vsak po svoji želji, potrebi in zmožnosti izbere Mželjeni aranžma. Izberete lahko celoten paket uslug ali po želji samo posamezne storitve: penzion oziroma polpenzion, prevoz, karta za žičnico. Vse avtobusne aranžmaje bodo vodili izkušeni Kompasovi v d- OB PRIJAVI JE POTREBNO VPLAČATI AKONTACIJO, OSTALI ZNESEK PA POLJUBNO V POSAMEZNIH OBROKIH,VENDAR JE TREBA ZADNJI OBROK PLAČATI TRI DNI PRED ODHODOM. GOSTJE, KI BODO VPLAČALI AKONTACIJO DO 10. DECEMBRA 1980. IMAJO 5 POPUSTA NA HOTELSKIH CENAH! TUDI ZAKLJUČENE SKUPINE NAD 20 OSEB IMAJO POSEBEN POPUST NA CENI ARANŽMAJEV! Danes vam bomo predstavili Kompasovo smuko v Kranjski gori, na Kaninu in Pampeagu v italijanskih Dolomitih. V Kranjski gori je Kompas organiziral v sodelovanju g SD Novinar 7-dnevne smučarske »caje. Prvi bo od 29/1-81 do 1/11-81, drugi pa od 2/II do 8/II-81. Cena J* 2.300 din po osebi, vanjo pa je vračunan avtobusni prevoz, 150 točk *■ žičnice, smučarski tečaj ter vodstvo in organizacija tečaja. 4.000 din Po osebi pa stane 5-dnevni smučarski tečaj s krajšimi smučmi — GLM, iJiL10 vra*unano: smučarski tečaj, uporaba krajših smuči, 150 za žičnice. 5 polnih penzionov v hotelu Kompas, kopanje v Pokritem bazenu, turistična taksa in stroški organizacije tečaja. Te-frjniki morajo prinesti s seboj svoje smučarske čevlje. Prvi tečaj se bo Mcel 11. januarja, naslednji pa se bodo vrstili do 10. februarja. V modernem hotelu A kategorije Kompas pa so vam v januarju na voljo Woevni aranžmaji za 4.300 din po osebi. V ceno je vračunano 7 polnih P^roionov, kopanje v bazenu, taksa in stroški organizacije. 8-dnevno smučanje na Kaninu z namestitvijo v hotelu visoke B •JjkfMije Kanin v Bovcu stane 3.200 din po osebi. Otroci do 7 let imajo *Jdin popusta, če koristijo tretje ležišče. V ceno je vračunano 7 pbl-"•pinzionov, kopanje v pokritem bazenu, turistična taksa in stroški ^fcttzacije. Termini: 1071,17/1,24/1,31/1-1981. .Parapeago je trenutno eden najbolj znanih in najboljših smučar-** centrov v Italiji. Nad dolino Val di Fieme se na treh pobočjih l*IPW8tirajo smučišča z okoli 70 km smučarskih prog in več kot 30 žičnic, ki so med seboj povezani. Kompas je rezerviral zmogljj-v°"ti v treh hotelih. Hotel Pampeago je najboljši hotel na Pampeagu, "P^jen v tipičnem alpskem slogu. Vse sobe imajo tuš in WC, v hotelu P8 «e nahaja poznana restavracija, aperitiv bar, TV salon, slaščičarna, ^■"»opostrežna restavracija in diskoteka. Hotel organizira družbene in smučarsko tekmovanje za goste. Otroci do 6 let imajo 900 din PjgJMta, če koristijo tretje ležišče. Hotel Erika je preurejen in ima vse **• s TWC. Primeren je za družine z otroci in zaključene skupine, j}***! do 12 leta imajo 600 din popusta, če koristijo tretje ležišče. H°tel Rododendro leži na 1750 metrov nadmorske višine. V njem so 'Jt*n na voljo lepo urejeni apartmaji: 2 spalnici, TVVC, dnevni prostor z oodatnirn ležiščem in kombinirano kuhinjo, kjer lahko pripravite P^jco, čaj ali kavo. Hotel ima tudi pokrit bazen s toplo vodo (kopanje ^ ^Ujučeno v ceno), pa tudi za zabavo bo poskrbljeno. V apartmaju se J*nko namesti 3, 4 ali 5 oseb. V apartmaju za 5 oseb ima peta oseba Dr*zplačno bivanje, plača samo prevoz in žičnico. I SODOBNA ELEKTRONIKA 80 Od ponedeljka, 6. oktobra pa do petka, 10. oktobra bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 27. mednarodni sejem SODOBNA ELEKTRONIKA, na katerem se bo letos predstavilo 567 razstavljalcev. Zastopana je vsa .jugoslovanska industrija in instituti s področja elektronike in njej sorodnih panog, sodeluje pa tudi 430 inozemskih razstavljalcev iz 19 držav. Večina razstavljalcev • bo poleg rednega proizvodnega programa predstavila tudi novosti, ki bodo prvič razstavljene v Jugoslaviji. Sejem bo na dan otvoritve odprt od 12. do 18. ure, naslednje dni pa si ga boste lahko ogledali od 11. do 18. ure. NA BLEDU... sta muzeja na Gradu in Otoku odprta vsak dan. Na otok vozijo pletne in hidrobusi. Jutri bo ob 14. uri pred Festivalno dvorano promenadni koncert pihalnega orkestra iz Gori j. TRIM ORIENTACIJSKI POHOD V ŽIROVNICI Jutri bo v Žirovnici orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev memorial. Hkrati s tekmovalnim pohodom v orientaciji pa bo tudi TRIM ORIENTACIJSKI POHOD za vsakogar. Startno mesto bo pri železniški postaji. Prehoditi bo treba 10 km dolgo pot po gozdnih stezah in travnikih in se pri tem orientirati po zemljevidu. Na startnem mestu se prijavite kadarkoli med 9. in 11. uro. Ne bo vam treba hiteti, uživajte v hoji in prelepem naravnem okolju. Na cilj je treba priti do 13. ure. Vsak udeleženec pohoda bo dobil kontrolni kartonček in po prehojeni celotni progi (z vpisi na vseh kontrolnih postajah) tudi TRIM značko. Hotel Pampeago Pravoz Cena 7 polnih avtobus Žičnica celotnega ** hotela Odhodi penzionov v. v. 7 dni aranžmaja H. RODODENDRO 3., 10., 17., 24., 31. 1, 4.800 750 1.700 7.250 H. PAMPEAGO 10., 17., 24., 31. 1. 5.500 750 1.700 7.950 H. ERIKA9 24., 31. 1. 4.000 750 1.700 6.450 Holel Erika — prevoz z avtobusom v obe smeri — najmanj 30 prijavi Motoi ErHta—7 pofpanzlono v 0t"ci do 12 let Imajo na žičnici 20 % popuna! KOMPAS - SKI CENTER - 10. OKTOBER Od 10. oktobra bo v Kompasovi poslovalnici na Titovi v Ljubljani posloval »KOMPASOV SMUČARSKI CENTER«. Več o njem naslednji petek. r NASLEDNJI PETEK VAM BOMO PREDSTAVILI ALLEGHE IN PASSO TONALE. OBVESTILO: Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bo testa II/321 na odseku KROPA — JAMNI K zaprta za ves promet od 15. 11. 1980 dnevno od 6.-18. ure, razen ob sobotah in nedeljah. Obvoz za ves promet je določen na relaciji KROPA- PODNART-KRANJ-BESNICA-NEMILJE JAMNIK in obratno. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi izgradnje propustov in asfaltiranja vozišča v vsej širini naenkrat. Navedena dela pa se iz tehničnih razlogov ne morejo izvajati med prometom. T^ne^j8k° Ži Vi,8ki k<™binat Kranj tlJStV° ~ ODrat VRTNARIJA Obveščamo kupce, da smo v STRAŽlSČU na Kritnarjevi 4 razširili in obnovili našo znano vrtnarijo, kjer lahko kupite: RAZNO CVETJE ARANŽMAJE LONČNICE VENCE LONČKE. GNOJILA IN ŠKROPIVA SADIKE ZA VRTOVE IN GROBOVE nudimo pa tudi druge vrtnarske usluge! Odprto vsak dan od 7. —18. ure, ob sobotah od 7. —15. ure. telefon: 21-600. 21-600. štoru"10 ~ prepričajte * 0 Postrežbi, izbiri blaga in parkirnempro- /—X PLANUM n. sub. o. / /7 Investicijski razvojni center / /— DSSS Radovljica, Gorenjska 26 tel. 75-452 p. p. 46 razpisuje po sklepu delavskega sveta delovne organizacije v skladu z določili ZZD, statuta DO in družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občine Ra* dovljica opravila in naloge za generalnega direktorja delovne organizacije Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba. — poznavanje predmeta poslovanja delovne organizacije. — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. — da je moralno politično neoporečen. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici z oznako za razpisno komisijo na naslov Planum IRC - DSSS, 64240 Radovljica, Gorenjska cesta 26. Kandidate bomo opravljeni izbiri. o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po KOMPAS,___ ^JUGOSLAVIJA Spi 1 - Beograd, sprejemamo naročila OOS za oktober - Okrid - 3dni,24.10,7. 11., 11. 11. - 6dni, 12.10., 19. 10., 26. 10. - Crna gora - 8 dni, 12. 10. in 19. 10. - Gradec - l aan, 4. 10. - »i«.- 5dni, 15. 10. - Krakow - posebno letalo - 3 dni, 24. 10. - Budimpešta - 3 dni, 24. 10. in 8. 11. - Madrid - Toledo, Granada - Sevilla Cordoba - H dni, 6. 10. v Pariz in dolina Loire - 8 dni. 11. 10. - 8ejieli - 10 dni, 17. 10. STROKOVNA POTOVANJA - Kairo - mednarodna razstava šolskih učil »INTERDIDAC-TA,5dni, 2. 11. Bologns - 8AIE - med. gradbeniška razstava - 3 dni. II 10. -n 17.10 Vsi programi so na voljo v Kompasovih poslovalnicah! Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica razpisuje v skladu s 135. členom zakona o osnovni soli prosta dela in naloge ravnatelja Pogoji: — strokovna usposobljenost za opravljanje del in nalog pedagoškega delavca po 89. in 96. členu zakona o osnovni šoli: — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraževalnih nalogah in opravljen strokovni izpit. — kandidati morajo imeti moralno-politične lastnosti za pedagoške delavce. «, Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica, 64245 Kropa, Za razpisno komisijo. Umrla Je naša draga žena, mama. sestra in stara mama Oplenac z grobnico srbskih kraljev je pogost cilj slovenskih izletnikov, ki so bili ali se odpravljajo v Srbijo. Foto: D. Sedej CILKA ČRETNIK roj. Zorman — gostilničarka na Zg. Brniku Do pogreba, ki bo danes, :i. oktobra, ob 16. uri. na pokopališču p Cerkljah, leži v domači hiši. Žalujoči vsi njeni! telefon 23-341 PRODAM Prodam okrog 150 kg težkega PRAŠIČA. Poizve se: Marta Cven-kelj, Ljubno 103 8006 Prodam KAVO z drugim teletom - bikcem: ter ŠKODO 110-L, letnik 1972, registrirano do 15.11.1980, cena po dogovoru. Zbilje 1/c, Medvode 8116 Prodam rabljena OKNA in VRATA. Satler, DemSarjeva 5, Škofja Loka, tel. 60-617 (064) 8161 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Informacije po tel. 23-125. Baje Ivan. Kranj, St. Rozmana 5 8162 Prodam večjo količino CEMENTA PC-550, star dobra dva meseca. Ogled popoldan. Naslov v oglasnem oddelku 8163 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46, Šenčur 8164 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lipovec, Zg. Laze 182, Gorje 8165 Poceni prodam SEDEŽNO GAR NITURO. Bajželj, Jezerska 42, Kranj 8166 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Hribar, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013_ 8167 Prodam dva OKNA glin - Na-zorje. 140 x 140 in 210 X 140 (solo) ter 200 kosov STREŠNIKOV, gra-fitno sivih, novoteks. Šenčur. Partizanska 23 8168 Ugodno prodam rabljen KAJAK. Mandelc Drago. Gradnikova &3/L. Radovljica, tel. 74-937 po 19. uri Prodam zidan ŠTEDILNIK, ogrodje iz nerjavečega jekla, na trda goriva in elektriko, 2 pečici, levi. Ogled vsak dan. Zaje Milan, Forme 20, Žabnica 8170 Prodam »zadnji« traktorski NA-KLADALEC za gnoj. Crnilec, Naklo 42 8171 • Prodam mlado KRAVO, brejo 6 mesecev. Uranič Andrej, Sp. Veter-nol, Tržič 8172 Prodam po 15 kg težke PUJSKE. Zupan Ivan, Hudo 10, Tržič 8173 Prodam svež domači MOŠT Podgorje 58, Kamnik 8174 Ugodno prodam rabljen VOZIČEK - AVTOSEDEZ. Kličite po tel.27-714 8175 Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Štefe, Ul lav gusta 11 (nasproti AMD) 8176 Prodam stereo KASETNI RA DIO. Vojsk Beno, Staneta Rozmana 11, Kranj 8177 DONIT emulzijo, 190 kg in suho MALTO (600 kg), ugodno prodam. Dr. Lavrič, Porodnišnica Kranj, tel. 064-22-733 8178 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, žamet, star 2 meseca. Burja, Stošičeva 5, Kranj 8179 Poceni prodam GOBELINE: »Zimska noč«, spomenik »Kozara« in »Rože«. Telefon 22-181, Mandelj-čeva 8, Kranj 8180 Prodam KAVČ s fotelji in KAVČ. Ogled popoldan. Šorlijeva 29, Kranj, stan.16 PETEK, 3.0KTMM1 \m ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage TEREZIJE VALENČIČ se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč in darovano cvetje, organizaciji ZB — Šenčur za venec, posebno tov. Drakslerju za lep poslovilni govor in gospodu župniku za opravljen obred. Šenčur, 29. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi nase dobre mame. stare mame POLDKE PEČNIK roj. Kalan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v dnevih naše bolečine, za darovan«) cvetje in tolažilne besede. Predvsem se zahvaljujemo g. dekanu za pogrebni obred, vsem pevcem za lepo petje in bivšemu sodelavcu za poslovilne besede. Hvala tudi vsem. ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Sin Kristl z ženo Marico in vnučka Mojca in Tomaž! Škofja Loka, 3. oktobra 1980 V SPOMIN V nedeljo, 5 oktobra bo minilo leto dni, ko mi je kruta usoda iztrgala mojega dragega in nepozabnega sina SREČKA ZUPANČIČA Iskreno se zahvaljujem vsem, obiskujejo njegov prerani grob. ki so ga ohranili v lepem spominu Neutolažljiva mama in Stanko! Prodam rabljena vhodna in stop-niščna VRATA Malovrh, C. na Klanec 22, Kranj 8182 Prodam 3 kW termoakumulacij-sko PEČ Zadnikar Jože. Preddvor 69 81&3 Prodam novo plinsko PEČ super ser elra, po ugodni ceni. Telefon 064-25-497 popoldan 8184 Prodam ŠTEDILNIK kiippers-buseh. Brodar, Mencingarjeva 1, Kranj 8185 Prodam 2 toni PREMOGA raša in rabljeno PEČ kiippersbusch. Partizanska 33, Kranj 8186 Prodam 75 kosov betonskih ZIDAKOV. 200 x 300. Radovljica, St. Žagarja 14, tel. 74-713 8187 Prodam MLADIČE, pasme NEMŠKI BOKSER, starši odlični. Mar-kovič Aleks, Mengeš, Glavarjeva 10, tel. 061-737-158 8188 Prodam KRAVO po tretji telitvi. Meglic, Lom 19, Tržič 8189 Prodam dolgo poročno obleko, drap barve, št. 42. Vrhovnik Stanka, Zasavska 59/a, Kranj - Orehek 8190 Prodam trajnožarečo PEČ kilp-persbuseh. Telefon 40-615 8191 Poceni prodam PRALNI STROJ obodin superavtomat bio. Informacije po tel. 88-689 8192 Ugodno prodam otroško SPALNICO z dvema ležiščima. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure in v nedeljah od 9. do 13. ure. Culo, Levstikova 1, Kranj 8193 Prodam 9 PALM, visokih 80 cm, tudi posamezno, primerno za pisarne, dvorane, šole. Jalen Ciril, Rodine 18, Žirovnica 8194 Prodam skoraj nov električni RADIATOR na olje z avtomatskim vklapljanjem. Informacije po tel. 26-909 8239 Prodam večjo količino »MOZNI-KOV«, 8 mm. Prevodnik Janez, Zminec 19, Škofja Loka 8251 . Prodam STREŠNO OPEKO bo-brovec, v betonski in opečnati iz-' vedbi. Mokorel, Ljubo 8253* PIONEER SA-706 ojačevalec, tuner 3ANSUI T-80 in ZVOČNIKE indiana line 4.x a, prodam. Zupanec, Savska c. 10, Kranj 8253 Prodam LESTENEC za v dnevno sobo in »TEPIH« asir, 2x3 m, strojne izdelave, dvojno tkan iz 100-odstotne volne. Tepina, Planina 16 8254 Prodam vezano OSTREŠJE, primerno za vikend. Ogled 4. in 5. 10. Krnica 1. Sp. Gorje 8255 Prodam GOBELIN, 60xi20cm »LOVSKI MOTIV«, že uokvirjen. Ptiček. I^sce. Alpska 55, tel 74-130 8256 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Oman Nevenka. Benedikova 16, Kranj 8257 Prod (2 elektrik AVTOSEDE... novanje 20, Kranj' H2.r>H Prodam dva kub. m HRASTO VIH PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku. 8259 Prodam stereo RADIO HSR 48 Majkič Rat ko, Gorenjskega odreda 14, Kranj 8260 Prodam tarmoakumulacijsko PEČ, 4 kW Cešrijevek 25, Cerklje 8261 Prodam kino KAMERO chinon 45. 8 X ZOOM Telefon 064-60-944 8202 Prodam OTROŠKO POSTELJI CO / jogiiem More Jaka, Gorenja vas - Heteče 18, Škofja Lok« 8263 Prodani MOTORNO ŽAGO stihi, novo, I brusilno napravo in mečem 410. Ogled v nedeljo od II do 1.1 ure. Vešter 22, Škofja Loka H264 Prodam novo lito železno KOPALNO KAD Telefon 064 80 54* 8265 Prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za v dnevno sobo Kmeršič. Partizanska 47. Škofi« Loka. lel 62-99H( od 15 ure dalje 8266 Prodam neobrana ZIMSKA JA molka Pevno 5, Škofja Loka 8260 Prodam OTROŠKO POSTELJICO C. talcev 8/a.Skofji Loka *26* Prodam DNEVNO SOBO In formacije po lel. 23 61S od 14 M do Id ure 8289 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 90 kg. Potavec 16, Podnarl «270 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in JEDILNI KOT Telefon 08447-643 H271 Prodam K KAVO Meglic. Lom pod Storiičem 19, Tržič 82T2 Ugodno prodam 400 kosov MH-4 zidakov velik električni KUhalnik na dve pJesči, par timna-iil» vzmetnic m prenosni TRAN SISTOR (baterije omrežje) Atman, Zasavska e 0), Kranj 8273 Prodam 1.5 kul> m balega PESKA M leranoVfl Eržen Ivan. Sp niča 178 Prodam 200 kj bitumenski LE, stresno LEPENKO, oeka) /idne OPEKE armaturnega ŽELEZA m MREŽO R 287 Bertoncljeva 4, te 21-627 8275 Prodam sedem malo rabljenih OKEN. 100X60 in VRATA. 210 x x Hr, s podboji, Cerklje 110 H'27h Ugodno prodam suha ali sveža DRVA v »goleb. Dostop možen z 1 PRIMC MARIJA Cesta na Klanec S Kranj (v bližini gostilne Blatna) Vam nudi kvaliu in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! avtomobilom. Ambrož 6. Po ugodni ceni prodam DRVA v »klaftrah« in CI Praprotna polica 14, Cerklje Prodam večjo količino a KROMPIRJA. Sp. Brnik 5, Prodam krmilno PESO ali njam za gnoj. Sp. Brnik 57, Prodam 10 kub. m suhih La novo PRIKOLICO za osebni Cerklje 128 Prodam 6 let starega Kt sposobnega za vsa kmečka primernega za starejše lji zamenjam - za starejšega. 40, Šenčur Prodam KUHINJSKE H MENTE, dva ŠTEDILNIKA elektriko in trdo kurivo in Jakara, Gosposvetska 11 pri stvenem domu Prodam dve trajnožareči Vešter 38, Škofja Loka Prodam strojni PRIMEŽ, cena 1.500 din. Vraničar, C. * Žagarja 8, Kranj Prodam črn obe 1 iskra — panorama. nedikova 36, Kranj — Straži Poceni prodam 2O00 STRESNE OPEKE špicak u stekljenih OKEN, 80 x 100 dvojno zapiro, s kovinskimi sredini. Jošt Joža, Naklo 50 Prodam športni OTROŠKI ČEK. Seferagič, Vrečkova 11 tel. 27-324 Prodam PŠENICO, polica 4, Cerklje Prodam 100 kg izravnalne Frlic, Zevnikova 5, Kranj — Prodam 2 meseca stare Noj OVČARJE. Peternelj, Kopriio*] Sovodenj Prodam PSIČKO, p,*; čarko z mladičem. Sv. Duh Loka Prodam PEČ tam stadler anj ozn/ .----■■■ " „ stadk»r * lam ŠTEDILNIK gorenje lerJen?' 35000 * cal, rtS^Lui trika, 4 plin) in OTROŠKI ***om< za polovično ceno S SEDEŽ Moša Pijade 9, sta oglasnem oddelku. :_ o/\ rs___' f onco D.«J.» DnDVTn Prodam BOBNE arnati s mi. Frlič Jože. Telefon 26-961 Prodam zelo dobro ohran, tnoakumulacijsko 3 KW PRf Kranj, Staneta Žagarja 8 KUPIM Kupim 8 - L in 8 — D STREŠNIKOV trajanka ve. Telefon 064-24-369 Kupim mlado KRAVO talko s teletom. C. talcev 20, Loka Kupim HRUŠKE za mošt. "Kupim ELEKTROMOTOR do :ikW, s 1400 obratov. 064-60-253 Kupim jelšove in lipove • m »PLOHE«. Sp. Brnik 36, VOZILA Bei 8274 smo Prodam ZASTAVO ?v» 1974. Vrba 16. Žirovnica Prodam Športno KOLO ft amater s števcem ali lamini* MOTORNO KOLO. IWša? t ovije 38, Poljane nad Škofje' Prodam MOPED 14-LS Marko, Lenart 21, Selca i Škof j o Loko Prodam ZASTAVO i3on 1977. 32.000 km. Telefon 23-8 poldan Zelo ugodno prodam osebni PZ-125, star štiri leta. cena dinarjev. Štefe, Ul. 1 avans (nasproti AMD) Po ugodni ceni prodam ohranjeno ZASTAVO 101. soboto in nedeljo. Previšič. ink 153, pritličje Poceni prodam avto KOMBI (odprti), letnik 1967. Lipar U Kožna ul 39. Šenčur, tel. 41-,---- Izdaja . -. « 8205 Kidričeva 26, Kranj 8292 Po zelo ugodni ceni prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1972. obnovljen in registriran do maja 1981. Kekič R., Jezerska c. 95, Kranj 8293 Prodam LADO 1200. Cerklje 272 8294 Prodam KAROSERIJO za spačka. Ostojič, Medetova 1, Kranj 8295 Prodam prednji ODBIJAČ ter original ZIMSKE GUME za fiat 126-P in globok OTROŠKI VOZIČEK iz žameta, zložljiv. Krnica 1, Sp. Gorje 8296 Prodam 126-P, letnik 1978. Zu, [W™»P generalno oDnovijen panec, Savska c. 10, Kranj 8297 lEL. Oaled vsak dan. Mar- Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. PŠevo 2, Kranj 8298 Prodam VW, letnik 1975. Naslov v oglasnem oddelku. 8299 Ugodno prodam ŠKODO 1000-MB. Langus, Breg 40, Žirovnica 8300 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Rodo, Kranj, Mlekarska 27 8301 Ugodno prodam odlično ohranjen GS - CLUB, letnik 1971. Ogled možen vsak dan po 18. uri. Perko Pavel, Hrušica 96, Jesenice 8302 Prodam MENJALNIK in STROJ za zastavo 750, letnik 1969. Potočnik Bernard, Selca 46 nad Škofjo Loko (Pintarčk) 8303 Prodam AUDI super 90, letnik 1967. Prevodnik Janez, Zminec 19, Škofja Loka . 8304 Prodam VW 1200, letnik 1964, v dobrem stanju, s priključkom za prikolico. Ceferin, Na Kresu 54, Železniki 8305 Prodam FORD CAPRI 1500, letnik 1970. Bešter Anton, Ovsiše 5, Podnart 8306 Prodam avto WARTBURG karavan, letnik 1969, neregistriran, lahko tudi po delih. Frelih Jure, Begunjska 9, Kranj 8307 Prodam -ZASTAVO 750, letnik 1974. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v jami 8308 Prodam skoraj nov MOTOR tomos na 5 prestav. Arsovski Dobre, Jenkova 2, Kranj 8309 Prodam AMI-8, po delih in »FI-ČOTA«. letnik 1972 ter ŽELEZO, premera 10 mm. Grašič Peter, Gorice 44, Golnik 8310 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije dopoldan po tel. 26-682; popoldan — Novak, Sp. Bes-nicalll . .8311 Prodam MOSKVlCA, starejši letnik, registriran do septembra 1981, cena 21.000 din. Sabljak 2., Tomšičeva 32, Kranj 8312 Ugodno- prodam NSU 1200, registriran do oktobra. Poljanec. Mestni trg 31, Škofja Loka 8313 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do septembra 1981. Simonič, Stara cesta 9, Škofja Loka, tel. (064) 61-717 8314 Prodam MOPED APN-4, star eno leto. Krajnik, Breznica 5, Škofja iAV0iniWU|^',I-w i"oViT"97o7k3km Loka 8315 K'^* ™l% 27°SofTa Prodam dobro ohranjeno ZASTA-»Mcije po tel. 60-726 - Skorja VQ m , ,etmk 1977 Cufar ,van Studeno 5, Železniki 8316 Prodam FORD CAPRI 1500. Informacije po tel. 75-941 od 12. ure dalje 8317 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Zdešar Milan, Pševska 8, Kranj 8318 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972 in 1977. Stražiška ul. 15, Kranj, tel. 61-161 - int.48 8319 .Prodam OPEL KADETT, starejši JJni. Hafhar Miro, Veljka Vlaho-*^8,Kranj 8205 ^Prodam R-4, letnik 1974. Jože ^»»kater, Golniška 1, Kokrica 8206 . l*rodam VW - BUGI, nedokon-Ogled popoldan. Dobida Slav-^V*nje 15, Radovljica 8207 Modam zimske GUME s športni-obroči, 13x165 za opel aacona It kora). Križman Jože, Gregoričeva ^frjnj 8208 "Mam 4 mesece star APN 4-T. Rado, Planina 32, Kranj. W popoldan 8209 "Wam ASCONO 16. Ferlan, a 18/a, Kranj 8210 » ZASTAVO 101, letnik Sp. Brnik 90, Cerklje 8211 jTOam generalno obnovljen EL. Ogled vsak dan. Mar-Lovro, Ljubno 34, Podnart 8212 ni prodam VW 1300 z obnov-»trojem. Kondič, Podlubnik ^fcofja Loka, tel. 62-429 8213 ™*m VW 1303-J, vozen 4 leta, ih 75.000 km. Šuštar Jože. v trg 20, Radovljica 8214 n generalno obnovljeno AV0 750, letnik 1969. Zupan, 70, Kranj 8215 un WARTBURGA, letnik 96.000 km. Informacije po onu 064-22-491 od 16. do 21. ure 8216 VW 1300, letnik 1972. Miran, Kranj, Cirče, Smido-8217 o prodam ZASTAVO 750, 1973. Ogled do nedelje, 5.10. Lom 20 8218 dobro ohranjeno LADO fe|T8trirano do maja 1981, pre-* 70.000 km. Bogataj Dane, jjJ6, Škofja Loka 8219 dobro ohranjeno ZA-4V0 750, letnik 1969. Terlikar, *>wava 2, Kropa 8221 »m ZASTAVO 750, letnik v voznem stanju, neregistri-cena 6.000 din. Kmica 33, LG«Je 8222 n NSU 1200 C, letnik 1971, n do junija 1981. C. na Kla-5, Kranj 8223 osebni avto WART-turist, letnik 1977. Naslov v oddelku 8224 d»m ZASTAVO 750, letnik tt>povlje 19, Cerklje 8225 ii 850 special, registriran do 1981, prodam. Robnik, Tu-33, Preddvor 8226 **ni ZASTAVO 750, letnik Jj* menjam za večjega. Ogled Kokrški log 14, Kranj dobro ohranjeno ZA-cena 22.000 din. Ogled v * soboto popoldan. Zadražnik ?pBela 33, Preddvor 8228 «m ZASTAVO 750, letnik focagar Ivana, Breznica 36, 8229 karamboliran FIAT 850, ktnik 1969 in ŠKODO 1000 Po delih. Telefon 064-62-712 8230 odlično ohranjeno ZA- PRIREDITVE DRUŠTVA MODRINA Disko »M« klub te vabi v novo urejeno dvorano Delavskega doma v Kranju, vhod 6, vsak petek in soboto od 20. — 01. ure in nedeljo od 18. — 24. ure. Obisk je omejen. V prostorih Gorenjskega sejma v Kranju prirejamo v nedeljo od 18. — 22. ure ples z živo glasbo in nastopajočimi gosti (pevci, ansambli, humoristi, plesnimi skupinami . . .) O nastopajočih gostih vas bomo sproti obveščali. Poskrbljeno je za prijatno počuti«. CTOsm Jrod 4V0 »m ZASTAVO registrirano do Kovačič, Lesce, 8231 750, letnik septembra Blejska 8 8232 101, lesnik 8233 150, Te 0 *«m ZASTAVO *Uvan, Kropa 44 L\ "Sponi ceni prodam ZASTA-'ffl. letnik 1972 in OPEL OLIM-»etnik 1952. Informacije po te-/«-012 8234 »no prodam R-4, letnik 1974. Popoldan. Albinini Anton, 14'a pri Radovljici 8235 *m dobro ohranjen NSU Jetnik 1969, registriran do w» 1981. Nikulavčič Marjan, 2, Jesenice 8236 no prodam ZASTAVO 101, 1973. Informacije po telefonu od 14. do 15. ure 8237 S&^*m ZASTAVO 750, cena »Avguštin Polona, Frankovo . ofJaLoka 8238 m korambolirano ZASTA-• letnik 1971. Ogled možen pri rju Rešek, Frankovo na-Jt Trata. Informacije po tel. 8351 ZASTAVO 750, letnik "*jfar, Ul. Janeza Puharja 4, ,tel.28-896 8352 «m vrstni red za R-4 -vplačano feLruarja. vl, Bistrica 81, Tržič 8353 TAUNUS 17 M, z vgrajeno o napravo, prodam. Kozina, J*kega odreda 18, Kranj, tel. >-9l7 8354 1KOLICO s »cerado« za osebni prodam. Kozina, Gorenjskega 18, Kranj, tel. 064-27-917 8355 tn R-4, letnik 1973, eenA din, registriran do maja 1981. Mencingerjeva 3, Kranj od 14. ure vsak dan 8356 no prodam FIAT 850. letnik Telefon 27-600 8357 m karambolirano ZASTALI, letnik 1973, celo ali po delih. Pri Zupan Cirilu, Brezje 76/c *opopoldan ali v nedeljo 8358 nudbe pod šifro: Gotovina — Kranj 8322 Ogrevano SOBO, oddam. Telefon 23-937 dopoldan 8323 V Kranju oddam opremljeno, centralno ogrevano, dvosobno STANOVANJE, za dobo 1 do 3 let. Šifra: Pogoj predplačilo 8324 Zamenjam enosobno komfortno STANOVANJE za družbeno -manjšo GARSONJERO ali SOBČ v Kranju. Novak Zdenka, Savska Loka 9, Kranj 8325 Dekle išče enosobno STANOVANJE, v Skofji Loki ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. ~ 8326 Mlad fant išče SOBO v Skofji Loki ali okolici. Pod šifro: Pošten 8327 V najem vzamem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici, za dobo enega leta. Nudim predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 8328 Oddam ogrevano SOBO študentki. Telefon 26-535 8329 Zamenjam nekonfortno dvosobno, družbeno STANOVANJE, z možnostjo adaptacije podstrešja za enosobno ali garsonjero. Ponudbe pod: Dogovor 8330 Enosobno ali dvosobno STANOVANJE, vzamem v najem na Bledu, Radovljici, Lescah ali Jesenicah. Ponudbe pod: Predplačilo — devize 8331 Oddam opremljeno SOBO v Kranju, telefon, centralna kurjava, souporaba kopalnice, brez kuhanja — potniku ali dvema študentoma' oziroma študentkama. Ponudbe pod: Predplačilo 8339 1 POSESTI ZAPOSLITVE! STRUGAR s šestletno prakso išče kakršnokoli popoldansko zaposlitev. Naslov v oglasnem odelku 8246 Redno zaposlim fanta, za pri uči-tev v AVTOKLEPARSTVU. Naslov oglasnem oddelku 8247 Sprejmem honorano delo na dom. Šifra: Begunje 8248 Iščem kakršnokoli HONORARNO ZAPOSLITEV. Cenjene ponudbe pošljite pod: Elektromehanik 8337 Dekle z nepopolne PAŠ, išče redno zaposlitev v dopoldanskem Času/Ponudbe pod: Pridna 8338 STANOVANJA Opremljeno SOBO, oddam samski osebi, za posojilo 15.000 din. Vse po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 8240 Pošteno dekle išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. V poštev pride predplačilo za eno leto. Šifra: Redno plačilo 8241 SOBO s souprabo kopalnice, vzamemo v najem. Šifra. PPK 8242 ENOSOBNO lastniško STANOVANJE v Kranju, novo, komfortno. 34 kv. m, zamenjam za manjši vikend ali ustrezno stanovanje čim bližje gorenjskemu smučišču. Ponudbe pod: Zamenjava 8321 ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju (40 k v. m) komfortno, s centralno kurjavo in telefonom, kuhinja z vsemi elementi, vseljivo, prodam najboljšemu ponudniku. Po- GARAZO v Šorlijevem naselju v Kranju, najamem. Plačam dobro in v naprej. Ponudbe po tel. 22-991 8332 Kupim novo HIŠO v Radovljici, vredno do 2,000.000 din. Oglasite se: Frenk Troha, Poljše 9, Begunje na Gorenjskem 8333 Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO z več zemlje v okolici Kranja, do 100 SM. Šifra: Gotovina-K 8102 Na lepem kraju v Poljanski dolini prodam 2000 kv. m SADOVNJAKA in 3000 kv. m PAŠNIKA v eni parceli, komunalno urejeno, z gradbenim materialom. Šifra: Pogoj gotovina 8334 V najem vzamem manjši PROSTOR za mirno obrt v Kranju ali bližnji okolici. Telefon 24-191 8335 V Martuljku zamenjam manjšo HIŠO, s centralno, za enako, novejšo na Gorenjskem —.do Kranja. Šifra: Ob potoku 8336 Kupim zazidljivo PARCELO z urejeno ali neurejeno dokumentacijo, na območju Škofje Loke ali Selške doline. Šifra: Devize-S 7866 Kupim GOZD na območju Besnice. Naslov v oglasnem oddelku 8243 Prodam nekaj nezazidljive ZEMLJE, primerne za vikend. Naslov v oglasnem oddelku 8244 Prodam TRAVNIK, velikosti približno 1 hektar Naslov v oglasnem oddelku 8245 g OBVESTILA! Popravljam SISTORSKE vseh vrst TRAN-SPREJEMNIKE. GRAMOFONE. KASETOFONE Mulej Silvo. Staneta Žagarja 57 pri plinarni 8107 MONTIRAM, ČISTIM in PO-, PRAVLJAM termoakumulacijske peči. Telefon 061 -737-466 8153 Izdelujem načrte za CENTRALNO OGREVANJE. Telefon (064) 81-393 8155 EKSPRES VEZAVO - diplomskih nalog in revij, kasiranje slik, izdelavo map in albumov, po meri. vam izvrši solidno in po zmerni ceni KNJIGOVEZ - OREHEK IVAN, Kokrica, Snediceva 12. telefon 25-447 8341 Uokvirjam slike. goMinc. priznanja, diplome itd., hitro in solidno. Križnar Vladimir, Linhartov trg 23 Radovljica OKRASNO DREVJE za vrtove: Srebrne smreke, črne smreke in cedre ter cimprese, za ograje, dobite pri Kancilija, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/a — (takoj za številko 12) v bližini vodovodnega stolpa 8342 Obveščam cenjene stranke, da dvignejo gotove izdelke, oziroma naj se zglasijo za dokončno fazo izdelka, sicer po 14. dneh ne odgovarjam za tiste, kateri so bili pred dvema mesecema dostavljeni v obdelavo. LI-CANJE RADIATORJEV IN OSTALIH KOVINSKIH PREDMETOV V PECI, Zupan, Kranj, Tekstilna 14 8343 V delo vzamem manjša rezilna orodja in orodja za brizganje plastičnih mas. Frelih Martin, Sr. Dobrava 18, Kropa 8344 Izdelujem cementne cevi, od premera 10 do 40 cm. Cena je ugodna. Brečko Vinko, Sebenje 67, Bled, tel. 77-756 8345 Montiram napeljavo centralnega ogrevanja. Ponudbe na naslov, Brane Zakotnik, Kropa 3 v večernih urah. Vsako soboto, ob 20. uri PLES v hotelu KAZINA na JEZERSKEM. Igra ansambel SIBILA v prenovljeni zasedbi 8249 KONJEREJSKO DRUŠTVO SLOVENIJE - Podružnica za Gorenjsko v Radovljici, priredi v nedeljo, 5. oktobra 1980 KMEČKI DAN na hipodromu pod Lescami s sledečim programom: Dopoldan: ob 9. uri dogon in razporeditev konj, ob 10. uri ocenjevanje konj in naraščaja ter ob 11,30 podelitev nagrad. Popoldan: ob 14. uri kmečke dirke, dirke s kočijami, športne ga-lopske dirke, preizkus vlečne moči in podelitev nagrad. Vabljeni! 8250 IČESTITKE Metodu za opravljeno diplomo na EF čestita Andrej IZGUBLJENO V soboto, 27. 9. je iz trgovine v Šorlijevem naselju odšel neznano kam PES - IRSKI SETER (ARO - rdeče-rja v, dolga ušesa). Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: Gregorc, Ulica XXXI. divizije 38, Kranj (22-990) 8340* OSTALO SPREJMEM dekle, ki bi rado nadaljevalo šolanje, tečaje, se izučilo ali zaposlilo. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana 7930 V VARSTVO vzamem otroke: Ropret Mojca, Titova 4/A, Jesenice 834/6 Iščem VARSTVO za 6. mesecev starega fantka. Zupane Marija. DRIRFniTVF==^ Polče34, Begunje 8347 Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok na domu, starih 6 in 2 leti, v centru Kranja. Cas varstva po dogovoru. Informacije po tel. 26-909 8348 OO ZSMS - LENART, priredi v soboto, 4. 10. 1980, ob 20. uri VESELICO. Igra skupina AMARO. VLJUDNO VABLJENI! &360 /JBgp\ VELETRGOVINA M W KRANJ TOZD MALOPRODAJA V NAŠIH ŠTEVILNIH PRODAJALNAH LAHKO NABAVITE ZA ozmmeo KROMPIR PAPRIKO ČEBULO JABOLKA —JONATAN — ZL. DELIŠES 5 din-kg 15 din-kg 15 din-kg 13 din-kg 13,50 din-kg PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP Exoterm Kranj Delavski svet Kemične tovarne Ezoterm Kranj razpisuje na podlagi 101. člena statuta dela in naloge vodje sektorja za vzdrževanje Za opravljanje gornjih del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolo strojne smeri in aktivno obvlada vsaj en svetovni . jezik, — da ima 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih delovnih nalog, — da je moralno politično neoporečen, — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bo pri svojem delu uspešen. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Ezoterm, kemična tovarna Kranj, Strutevo 66, z oznako za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izidu razpiss obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. Završnica pričakuje goste Podlubnik dobil svojo banko — Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske je v sredo v novem poslovnem centru v Podlubniku odprla svojo poslovalnico, ki je že 19. njena poslovalnica na Gorenjskem in 5. v Skofji Loki. Zanimiv pa je delovni čas poslovalnice, saj je resnično prirejen potrebam prebivalstva: ob ponedeljkih, torkih in četrtkih je odprta od 12. do 18. ure. ob sredah pa od 9. do 13. in od 14. do 18. ure - Foto: F. Perdan Plavž bodo spet zakurili V temelji organizaciji Plavž jesniške železarne, kjer so 19. avgusta ugasnili ogenj v prvi visoki peči zaradi pomanjkanja koksa, od danes ponovno obratujeta obe peči — To so dosegli s prizadevanji jeseniških železarjev pa pomočjo slovenskih železarn in izvršnega sveta naše republike JESENICE - V jeseniški železarni so prvotno predvideli, da bo začel prvi plavž, ki so ga 19. avtusts letos ugasnili zaradi pomanjkanja koksa, ponovno obratovali C oktobra. Po dogovoru z delavci pri vzdrževanju so na seji delavskega sveta temeljne organizacije Plavi sklenili obnoviti tehnološki postopek na prvi visoki peći te S. oktobra in s tem prispevati k uatalitvenim prizadevanjem v železarskem kolektivu. Prve tone taljenega železa iz plavža, ki je neprekinjeno proizvajal grodelj vse od 1937. leta, bodo ponovno pritekle v noči z današnjega na jutrišnji dan. Proizvodnja grodlja v obeh plavžih bo zagotovila povečanje proizvodnje tudi v jeklarni. To pa obeta, kakor so poudarili predstavniki železarne, da bo izgubo v polletnem poslovanju, ki jo zmanjšujejo ob se vedno manjši proizvodnji od načrtovane, moč v bodoče uspeineje odpravljati. Pogoje za ponovno obratovanje prvega plavža so zagotovili jesenitki železarji ob pomoči delavcev sestavljene organizacije Slovenske železarne in prizadevanjih izvršnega sveta nase republike. Zagotoviti je bilo namreč treba dodatna devizna sredstva, okrog 2,5 milijona dolarjev, za nakup 40 tisoč ton premoga, iz katerega jim je kok-sarna Lukavac predelala 35 tisoč ton koksa. V jeseniški železarni porabijo za proizvodnjo grodlja poprečno 12 tisoč ton koksa na mesec. Približno tolikšne so tudi sedanje zaloge koksa za obratovanje obeh plavže v. Ob tem predvidevajo, da bo oskrba s koksom iz Lukavca in Bakra pa s Poljske do konca leta normalna. Prav tako menijo, da z nakupom uvozne rude ne bo težav, nekoliko težje pa bo priskrbeti 30 tisoč ton domače rude, ki bi jo potrebovali do konca letošnjega leta. Za pojasnitev problema plav-žarstva je treba poudariti, da se težave začenjajo v koksarnah in železovih rudnikih. Gre za pomanjkanje koksa kljub uvozu premoga in pomanjkanje železove rude, ker so proizvodne zmogljivosti pri pridobivanju grodlja večje kot pri izkopu rude. Problemi se poglabljajo tudi zaradi težkih delovnih razmer in neustreznega vrednotenja dela plavžarjev. Slednje je v jeseniški železarni prišlo do izraza ob težavni vrnitvi nekaterih delavcev na delo pri prvem plavžu. Kljub takšnim razmeram jeseniški plavžarji dosegajo dobre delovne rezultate. Po ustavitvi prvega plavža, na napravah so tačas opravili nekaj vzdrževalnih del, so septembra na drugi visoki peči proizvedli poprečno kar 272 ton grodlja na dan, to je dobrih 40 ton nad normalno proizvodnjo. Ob tem so jeklarni zagotavljali v glavnem tekoči grodelj in znatno omilili težave pri proizvodnji jekla. S. Saje Nova športna obutev g£\ iz tovarne obutve Peko za celo družino Žirovnica — Poročali smo že. da bo jutri, 4. oktobra, v Završnici pri Žirovnici 19. orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev memorial. Prireditev pripravlja občinska konferenca Zveze socialistične mladine na Jesenicah v sodelovanju z republiško konferenco ZSMS, Zvezo tabornikov Slovenije, TVD Partizan Slovenije in poveljstvom ljubljanskega armadnega območja v počastitev .35. obletnice osvoboditve. 30. obletnice taborniške organizacije in spomin na prvega sekretarja Skoja Dragoljuba Milovanoviča. Organizatorji ocenjujejo, da se bo tekmovalne in trimske orientacije udeležilo kar okrog dva tisoč mla-dincev^ tabornikov, planincev, šport- KOŠARKA Slovan zmagal tudi v Kranju KRANJ - Podrobni slovenski košarkarski pokal Triglav : Slovan (Ljubljana) SO: 122 (40:5»), i po rt na dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Hafner (Kranj), Djordjevič (Ljubljana). Triglav - Erlah 7, Metelko 5, Zupan 13. Omahen 13. Skubic 13, Strniša 15, Bidovec 7, Horvat 2. Fartek 5. Slovan - Volaj 7, Brodnik 34, Milo-sa v I je vič 10, Vidmar 2, Križnar 17, Jesen-sek 8, Lorbek 22, Krusič 16, Santelj 6. Domačini SO proti favoriziranim gostom iz Ljubljane dobro zaceli. V prvih minutah srečanja so bili boljši nasprotniki. Čeprav so Mostčani v preteklem kolu v pokalnem srečsnju premagali tudi Iskro-Olimpijo. Toda, prehitro je posla sapa domaćinom, ki so tokrat po dolgem času spet zaigrali s Skubicem in Fartkom. Oba sta s svojo igro pokazala, da trener B rumen lahko računa na njuno pomoč. Posebno sta se oba odlikovala v obrambi in v napadu. Odbite žoge pod obema košema so obile namret večkrat njihov plen. Slovanu se pocns, da se že dlje pripravlja na novo košarkarsko sezono. S hitrimi protinapadi so zmedli Triglavane in zlahka polnili njihov kos. Trigiavani so bili visoko poraženi. Poraz ne gre jemati tragično, saj so igralci Tri glavs sele v začetni fazi priprsv. Do ponovnega nastopa v slovenski ligi imajo Ae veC kot mesec dni časa. Ta čas pa bo s trdim in resnim delom pokazal, koliko to moštvo velja v Sloveniji. -dh nikov in pripadnikov armade, teritorialne obrambe ter milice. Letošnji manifestaciji v krajevni skupnosti Žirovnica, orientacijsko tekmovanje se bo začelo ob 8. uri, se bodo pridružili tudi jugoslovanski počitničarji, ki bodo s pohodom pričeli 10 shod Počitniške zveze Jugoslavije. Vsi udeleženci se bodo zbrali na prireditvenem prostoru pri spomeniku Dragoljubu Milovano-viču, kjer bo ob 15. uri in 30 minut sklepna slovesnost. Na njej bo imela slavnostni govor podpredsednica republiške konference Socialistične zveze Tilka Blaha. kulturni spored pa bodo pripravili recitatorji osnovne šole Tone Cufar in centra srednjih šol na Jesenicah. Po slovesnosti bodo nu rezultate tekmovanja za II novičev memorial. Srečanje slovanske mladine in bodo nadaljevali z zabavni in sklenili s tabornim ognjem. Okrog 350 udeležencev shoda jugoslovanskih bo svoje srečanje m Goz^ Martuljku. Tamkaj' soboto zvečer pripravili ti no kulturno prireditev Plavi večer. V nedeljo sklenili s slavnostno sejo stva Počitniške zveze Ji izleti po gorenjskih krajih. Si VRSTE ZA PLIN - Že nekaj let nas občasno preseneti pamamkmfl plina. Tudi te dni plina ni dovolj. Pošiljke hitro skopnijo in mani* I mora v vrsto naslednji dan. Da bi v plinarnah zagotovili plin * večjemu Številu občanov, so se odločili za pozitivno potezo; vsega dopoldne ne pustijo v prodajo, ampak ga zadržijo tudi za ga lahko dobi vsaj del tistih, ki dopoldne zaradi služ obveznosti ne morejo ponj. (jk) - Foto: F. Perdan NESREČE PREMAJHNA PAZLJIVO*!*! STARA LOKA - Ko je * osebnega avtomobila Marija * 1 stara 30 let, iz Podlubniš* r * ^ nedeljek, 29. septembra, ** vozila skozi Staro Loko, ie bntff * malo pazljiva. Na ravnem de*f * je videla pešca Franca Potoci % Stare Loke, starega 48 let i.* ^ polnoma slep), ki je hodil dvi» ^ od roba ceste. Nenadoma jer cesto. Voznica ga je zadela *J njim delom vozila in m ri* cesti. Hudo poškodovanega * prepeljali v ljubljanski K*f center. SMETI PREKRIVAJO BREGOVE - Nit kaj vabljiva slika za oko sine pokaže obiskovalcu Jezerskega, ki zaide na jaso nasproti gostišča Grabnar. Ob razpadajočem poslopju ga pozdravi kup pločevinastih odpadkov, zraven pa čaka na »Usmiljenje* .opuščeni osebni avtomobil. Bližnji breg pa je dobesedno zasut a nesnago, ki zaudarja po okolici, odpadki in predmeti, ki na takšen kraj ne sodijo Mogoče bi se v krajevni skupnosti Ig naše/ primernejši kraj za odlagališč, smrti, ki bi jih bilo mogoče sproti zasipati. To je na se,lan/, m odlagališču nemogoče. Razen tega pa navlaka drsi v strugo Kokre Hihiči ifl vodnogospodarski inšpektor na to že nekaj časa opozarjajo. Kaj če se na smetišču pojavi strupena snov. Kdo bo odgovarjal za pogin ribjega zaroda, za zastrupitev reke v celotnem toku m ta posledice ta OBOO* Sedanje smetišče res m vsem na očeh. vendar to ne sme biti nrerladu joče pri izbiri krajev za odlaganje odpadkov' (jk) - Foto: F Perdan PO TRČENJU POBBG1* NEVARNA VOŽNJA PO LEVI - Vožnja po levi strani je bila vzrok ,„ „____j________. .. . . J ' J..I...L -m Kt-ntemora. za prometno nesrečo, ki se je pripetila v ponedeljek. 29. MP**" okrog devete ure dopoldne na magistralni cesti v Pinltaboru am odcepa ceste za Tržič. Dve oseb, sta bdi lažje poškodovani t™'}"" škoda pa je precejšnja. 20 letni voznik osebnega avtomobilu vi Vrhovnik iz Lahovč je vozil proti Kranju in iz neznanega zapeljal levo na nasprotni vozni pas. po katerem je v tem tn'ni pripeljala zahodnonemška državljanka Fneda Heetz Kljub "m'*inJ. . .. ---vbil se fe prevrnil. trčenja ni mogla preprečiti Vrhovnikov avtomobil se je Pret voznik in sopotnik Lovrenc Vrhovnik, star 51 let. pa •« """ > vračanjem padla iz vozila Vozilo zahininonemške ';'u'",rt\'J.n itdbilo i tovornjak, ki ga je po ,utstavnem posu IW« Vm*o iz Grosupelj. (jk) - Foto: F Perdan NEPREVIDEN OTRO* j % STARA LOKA - V srečo Š tobra. se je na lokalni cest '* S Loki pripetila hujša proa««fj sreča zaradi nepazljivosti kolesarja, ki je bil v nesreč' telesno poškodovan. 7.je Žagar iz Stare Loke je okrog enajste ure dopokji* kolo proti Skofji Loki. I2 n**1 strani pa je pripeljal tovor«* ga je vozil 27-letni Josip R** Stare Loke. Ko je Grega 2af*^ /iI tovornjak, je zapeljal * bližnje hiše in ustavil, rte da ^ s kolesa. Ko je bil tovoAJ^L njem, je otrok zgubil ravn^f«. v omahnil in padel z nog*** zadnje tovornjakovo kolo. £ S? poškodovanega so ga presoj ^1 NAKLO - Na magistrat*] Jv pri Bistrici nad Naklem * \ sredo. 1. oktobra, pripetila art^ ^ nesreča, ki jo je zakrivil »_| vV voznik osebnega avtomobili bele barve. Voznik osebne*«/! \ mobila kranjske registracij* M * Pogačnik, star 28 let, je vji a^k; Podtabora proti Kranju. Pn**» Vj»V je za njim pripeljal Je «*3 neznani voznik. Pri prehite*^! $7^ trčil v zadnjo stran Pogača>f,| 5S avtomobila, nato pa pdtaf] smer, iz katere je pripeljal SMRT MOTORISTA JEPRCA - V torek, 3ft bra, ob pol dveh popoldne *• f magistralni cesti pri odcepu C^f Skofjo Loko na Jeprci pnr* metna nesreča, ki je terjala motorista. Voznik motorja ?J> Korinšek, star 19 let. doma * Ijane, je peljal od MeoW Kranju Na Jeprci je vosa* p* voznem pasu in se zalem ' vrata in keson nasproti v* tovornjaka, ki ga je upravfy*L Cerkovnik, star 34 let iz Trčenje je bilo tako stiovn* motorist na kraju nesreče aasi