56
Iz mladih peres
NASA  NADICA.
Imam petletno sestrico. To vam je pravo živo srcbro. K.akor vsak otrok. je tudi naša Nadica včasih pridna, včasih pa poredna. A po večini je pridna in tudi rada je, to je pri njej glavno. Opisati Vam hočem zanimiv dogodek, po katerem boste povsem   spoznali   Nadico.
Neko popoldne, ko sem se vrnila \z Šole, mi reče Nadica: »Elza, ti se muraš z mano igrati!« Jaz pa setn se sevcda zo* perstavila temu in kratko rekla: »Ne!« Ona pa v jok in k mami. Prišla jc mama in ipi rckla, da sem otročja. Nadičina tr= mica je obveljala. Sedaj je priŠlo glavno vprašanje: kaj se bova igrali. Ona na vsak način «ravbarje«, jaz pa seveda ne. No, nazadnje sva se odlcČili za »bulnico!« Jaz sem bila torej zdravnik. Nadica ima štiri lepe punčke, toda vse so »invalide«. Jelici manjka nos. Rožici uho, Barici leva roka, Ljubici pa stekleno oko. Nato tma Nadica tudi še medvedka, ki grdo gudrnja. Torej, Nadica je zložila punčke in medvedka enega vrh drugega na voziček in jih pripes ljala gospodu dokturju: »Oh, gospod doks tor, moje punČke so taku straŠno bolne. Poglejte, Jelica je imela škrlatinko, zato ji je odpadcl nos.« Navide/ni doktor se seveda mora smejati, kar Kadico silno je2i. Pridemo do medvedka: »Temu pa niL ni, cenjena milostljiva,« se izgovarja doks tor, ki sam nič ne more od smeha. In se« daj se rnlada mamica razjezi. Kar nena: doma. Še dobro se nisem zavedla, je skos či!a vame in čof, pa sern dobila eno mast= no. Seveda da sem sc hudo razjezila. Vstala sem in odšla v sobo. Mala milost: ljiva pa se je takoj pokcsala za svoje de= janje. Po licih so ji začele padati solzice, grenke solzice polne odkritosrčnega kesas nja. Prišla je matnica. Ko je od Nadice izvedela vso zadevo, ji je rekla, naj mc gre prosit odpušcanja. Sestrica se je za* mislila in se končno odloČila, da pajdc. Tiho, tiho jc prišla k meni, me od zadaj objcla in z jokajočim glasom rekla: »Elza, ali si še kaj huda namc, prosim, daj mi poljubček!« Do dna srca se mi je zasmilil dobri otrok iu na njena rdeca ličcca je padel gltisen poljubček. Vsa srečna se jc vroila k rnami v kuhinjo. kjer je s pom>; som rekla: »Elza ni veČ huda name!« Ma= mica ji je dala še en poljubcek, tako dn je imela kar dva.
Ta dogodek se mi je vtisnil glcbnku v spomin in priznati moram, da imam Nadico, če sem prav včasih huda nanjo, od srca rada.
Tudi vam bi bila vŠeC, če bi jo po* znali. Skoda, da  jc  ne!
Elza  Kunčeva,  Ljubiiana.
(PrispeTkl »Zvončkaifer«.)
PRIRODA.
Jutranje   solnce   pozdravjja   te   —   priroda. ptičji spev proslavlja te — priroda.
Šum  gozdov uspava  te — priroda, cvetic opoj  opaja te — priroda.
Sadežev obilo te sladi — priroda. jesenskih barv pestrost te krasi — priroda.
Kako bi pak ne vzljubii te — priroda, kako bi vsak dan nt* zasnubil te — priroda.
Bogduov.
ROGAČ IN KRESNICA.
(Basen.)
V iepi majski noči, ko so vsepovsod duhteli pomladni cvetovi, sta se pud glos govim grmom blizu bcle ceste srečala mojster rogač Zabavljač in kresnica Erna Laterna. Crni rogač je takoj debelo po* gledal razsvetljeno kresnico in se ji obs lastno   porogal:
»Ti si pa menda slepa ali pa vsaj zelo brljava. ker ne tnoreš nikamor brez luči. Kaj pa tako iŠČeš ponoči po tem božjem svetu, podnevi te pa nikjer ni videti. Cakaj no, upihni vcndar tisto svojo leščerbo, da te bom bolje videl, saj se mi kar črno dela pred očmi od same sve= tlobe. Tetka Lcnica Gosenica mi je zad^ njič praviia, da imus obleko vso zamaza* no in nacefrano, čevlje pa vsc raztrgane in hlatne. Da bi sc tc vsak pošteno ustra. ši!, čc bi te srcčal pod solnčnim svitom. Ponoči pa taka noblesa! .laz sem pa vedno enak in izvrstno mi pristoja frak. pa naj bo svctlo ali rnrak ...«
Kresnica   pa   takolc:
»E. rotjač Zabavljač, kaj bi sc ti raz* kazovala tule v temi pod glogovim grmara. Na cesto stopi z menoj. tam ti pa v mc* sečini rada upihncm svojo lučko, da se me boš lahko do sita nagledal.«
In sta res šla; rogač ponosno in žurno naprej, kresnica Erna Latema pa ponižno in počasi za njim. Pred ovinkom in srcdi ceste se je rogač ustavil in oblastno nkre: nil, da bi tovarišici spet kaksno zasolil. V tistem hipu je v ostrtm diru vi bliž* njega mesta privozil avtomobil in zdrcal čez frak, čez reberca, čez noge in Čez zas bavljiva usta raojstra rogača, da je od vse* ga napuha ostal samo droben črn madež sredi bele  ceste.
Kresnica pa je v znak snžalja upih* nila   svojo   lučko ...
Pavel   Pika,  Trnovo.