OredntltT« • apravai LJubljana, Kopitarjev« 1 felefoa UeaeGna naročnina B llx. ■ Cek. ruA. ljubljen« 10.SM ■■ naročnino ln 10 3U» m Inserate, U ključu« sestopat™ u oKlaae Is Italije ln inoiematvai UPI & A. MIlana Kokopliot vrafiamo. Erbitterter Widerstand gegen den bolsche-wistischen ftnsturm Durchbruchsversuche nm Ostrand des oberschlesischen Industriege-bietes gescheitert. — Neuer feindlicher Ansturm in Kurlaml zerbrach nn der Stuudhuftigkeit unserer Truppen. — Siidvvcstiich von Budapest wciter Boden gevvonncn. Bu-vvir-Luft- Ans dem Fiilirerhnuptquartier, 21. Januar. DNB. Das Oberkommando der Wehrnincht gibt bekannt: Der Angriff siidwestlich von d a pes t gewann auch gestern, kungsvoll durih Verbiinder der vaffe unterstiitzt und nach Abwehr sliirkcrer feindlicher Gegenangriffe velteren Raum nach Norden. Zvvischen der Nordgrenze der Slo-vvakei und der Weichsel vvurden die bis im Gebiet von Makovv vorge-drungenen Bolschevvisten im Gebirge aufgefangen. In Obcrschlesien scheiterten sovvjctische Durchbruchsversuche am Ostrund des Industriegebietes. Gegen den Nordrand und gegen dic Oder zvvischen Kosel und Brieg verstarkte sich der feindliche Druck. Heftige Kiimpfe toben in dieseni Frontabschnitt besonders um Gleivvitz und Op-P ein. Im Kampfgebiet ostlich Bres-lau vvarfen entsehlossene Gegennii-griffe unserer Verb.nde die Bolsche-v.isten aus mehreren Ortschnften. Aus dem Raum ostlich Schieratz kiimpl-t n sich starke Teile der in der Tiefe d rs Schlachtfeldcs verbliebenen deutschen Kriifte in die liefohlene Auf-nahmclinie zuriick. Fiihrung und Trup-i pn haben hier in heldenmiitigen Kampfen unter sehvvicrigsten Verhlilt-uissen Ilervorragendes gcleislet. Bei Knlisch, Posen und nm Brom-berger Kanal dauern die erbitterten Kiimpfe an. Im Westteil Ostpreussens schob sich der Feind gegen den ziihen Wi-derstand unserer Divisionen nach Norden und Nordvvcsten in die Riiume siidlich Elbing und Mohrungen vor. Im ostlichen Ostpreussen haben sich die Kiimpfe nn die masu-lische Seenplatte verlagert. In-sterburg ging nach harten Strassen kampfen verloren. Am Pregel und nn der De ime vvurden Cbersetzversuche ilcr BoIschcvvisten abgeschlngen In Kurland traten die Sovvjets nach starker Feuervorbereitung mit Schvverpunkt sildiistlich Libuu sovvic siidlich Frauenburg und nordvvest-lich Doblen mit zahlreichenSchiitzcn-divisionen und Panzern zum Angriff an. Der feindliche Ansturm zerbrach an der Standhnftigkeit der dort einge-sctzten Truppen. In schvvercn Kiimpfen Vzhodna bitka divja naprej vvurden 101 sovvjctische Panzer vernichtet. Im Westen scheiterte zvvischen R o r m o n d und Geilenkirchen erneut die Mchrzahl der englisehen Angrilfe. Nur bei Ilcinsberg driiekte der Feind unsere Linien zuriick. Die 7-ahl der i m Rur-Briickenkopf seit Be-ginn der englisehen Angriffe abge-sehossenen Panzer hat sich auf 150 erhdht. Im I.aufe ihrer starken von Norilen und Westen gefiihrten Angriffe konn-ten die Amerikancr gestern in das viillig zerstdrte S t. Vitli eiiidringen. Gegen unsere Front siidvvestlich St. Vitli und nm C1 e r f-abschnitt gefiihrte fcin illiche Vorstosse scheiterten. Im Raum von V in n d en, vvo der Gegner mit zusnmmcngefnssten Kraften den gntizen Tag iiber bis zu l-tninl angriff, sind heftige Ortskiimpfe im Gnnge. Zvv isc h en Reipertsvveil e r u n d Ha g en ou ilrnngen unsere Truppen bis an den Kotli- und M oder-Abschnitt vor und siiuberten das Gebiet nordlich davon vom Feinde. Auch der llagenauer Forst ist in seiner gun-zen Ausdehnung durchschritten. Ein feindlicher Angriff nus Schlett-stadt vvurde abgeschlagen. Im Gebiet von Ruppoltsvveiler sind heftige Ali-vvehrkiimpfe mit den dort angreifen-den Aiiieriknnern entbrannt. Iin Kani|)f gegen »len nnglo-ameri-kanisehen Nachschub versenkten unsere Sclmellboote vor der Schelde-iniindung nncli harten Gefechten mit leichten feindlichen Seestreitkriiften einen Dumpfer von 7000 BRT; ein vvelterer vvurde torpediert, drei feindliche Artillerieschnellboote beschhdigt. In Italien besehriinkte sich der Feind auf einzelne Vorstosse im mittleren und ostlichen Frontabschnitt, die nbgevviesen vvurden. Bei einem c i gen eni Stosstruppunternehmen siiil-vvestlich des Comacchio-Sees vvurden mehrer feindliche Unterstiinde gesprengt. Gefaiigene und Beute ein-gebracht. Anglo-nmerikanische Terror-flieger griffen am gestrigen Toge vvestdeutsches Gebiet an. Besonders in Neuss entstanden groBere Hfinserschiiden. Durch Tiefflieger vvurden unter Verletznng d<-s Volkerrechts zvvei Laznrettziige bei Remagen nnd bei II a m ein bonibnrdiert und mit Bordvvaffen beschossen. Ogorčen odpor proti boljševiškesnu navalu Probojni poskusi ob vzhodnem robu gornjcšlezijskogn industrijskega področja so se izjalovili. — Nov sovražni naval v Kurlandiji sc je zrušil ob vztrajnosti naših čet. — Jugozahodno od Budimpešte smo nadalje napredovali. Fiihrerjev glavni stan, 24. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil po- roča: Napad jugozapadno od Budimpešte je tudi včeraj ob uspešni podpori letalskih oddelkov ter po obrambi močnejših sovražnih napadov še nadalje napredoval proti severu. Med severno slovaško mejo in Vislo smo v gorovju prestregli bolj-ševike, ki so prodrli do področja Makova. V zgornji Sleziji so se izjalovili sovjetski prebijalni poskusi ob vzhodnem robu industrijskega področja. Proti severnemu robu in proti Od ri med K osi o m in Briegom se je ojačil sovražni pritisk. Siloviti boji divjajo nn tem odseku bojiščn zlasti za Bleivvitz in Oppeln. Na bojišču vzhodno od Vrntislave smo vrgli z odločnimi protinapadi 'naših oddelkov boljševike iz več krajev. S področja vzhodno od Schieratza so se prebili močni deli v globini bojišča ostalih nemških sil na določeno sprejemno črto. Vodstvo in čete so se tu v junaških bojih in najtežjih okoliščinah sijajno izkazali. Pri Kališu, Poznanju in ob bromberškem prekopu sc nadaljujejo ogorčeni boji. V zapadnem delu vzhodne P ruši je je prodrl sovražnik kljub žilavemu odporu naših divizij proti severu in severozapadu do področij južno od Elbinga in Mohrungen a. Na vzhodnem delu vzhodne Prusije so se premestili boji na Mu z ursko jezersko ravan. Insterburg smo po trdili pouličnih bojih izgubili. Ob Pregeiu in Deimi smo odbili boljševiške poskuse za prekoračenje rek. V Kurlandiji so prešli boljševiki po močni topniški pripravi s težiščem jugov/hodno od Liepaje ter južno od Saidusa in severnozapadno od Doblen a v napad s številnimi strelskimi divizijami in oklepniki. Sovražni naval se je zrušil zaradi vztrajnosti tamkajšnjih čet. V težkih bojih je bil uničen 101 sovjetski oklepnik. Na zapadu se je med Riirmondom in Geilenkirchen oni ponovno zrušila večina angleških napadov. Samo pri Heinsbergu je potisnil sovražnik naše črte nazaj. Število nn mostišču ob Rur ii uničenih sovražnih oklepnikov se jc zvišalo od pričetka angleških napadov nu 150. Med močnimi napadi s severa in za-pnda so vdrli Amerikanci včeraj v povsem razrušen S t. Vitli. Sovražni sunki proti našemu bojišču jugozapadno od S t. V i t h a ter proti odseku Clerf so se izjalovili. Na področju V i an den a, kjer je napadel nasprotnik z osredotočenimi silami preko dneva do štirinnjstkrut, so v teku silni krajevni boji. Med Reipertsvveilcrjem in Hagenauom so prodrle naše čete do odseka ob Rothu in Moder u ter očistile ozemlje severno od tod. Tudi gozd pri Hagenauu smo v vsej širini prekoračili. Sovražni napad iz Schlettstadta smo odbili. Na področju Rapollts-vveilerja so se razplamteli silni obrambni boji s tamkaj napadajočimi Amerikanci. V boju proti angioameriški oskrbi so potopili naši hitri bojni čolni pred izlivom Schclde po trdili spopadih ■/, lahkimi sovražnimi pomorskimi silami en parnik s "000 tonami, nekega nadaljnjega torpediruli ter poškodovali 3 sovražne topniške hitre bojne čolne. V Italiji se je omejeval sovražnik na posamezne sunke na srednjem in vzhodnem bo.jiščnem odseku, ki smo jih odbili. Pri lastnem podvigu napadalnih skupin jugozapadno od jezera Co-maccliio smo razstrelili več sovražnih postojank, zajeli ujetnike ter plen. Angioameriški strahovalni letnici so napadli včeraj zapadno nemško področje. Posebno v Neussu je nastala večja škoda na poslopjih. Nizko leteči letalci so s prekršitvijo mednarodnega prava bombardirali in obstreljevali s strojnicami dva bolniška vlaka pri Rcinagenu in Hamclnu. Boljševiki pošiljajo otroke iz Srbije Dunaj, 24. jan. Boljševiško od pošiljanje otok iz Srbije v Sovjetsko zvezo je v polnem teku. Prevozi otrok gredo večinoma preko Bolgarije in od tam po morski poti v Odeso ali Nikolajev. Kakor poroča radio Sofija, je prispela pretekli teden v bolgarsko glavno mesto Berlin, 24. jan. Velika bitka med Karpati in Kuronsko lokvo se odvija še vedno v dveh zaporedno ležečih bojnih pasovih. Za hrbtom sovražnih oklepniških konic 60 boro močni nemški oddelki proti pritiskajočim sovjetskim pehotnim množicam. Boljševiki se trudijo, da bi po možnosti čim hitreje strnili oba pasova. Zato so jugozahodno od Lodža in pri Kališu močno napadli, vendar je pri tem napadu neka častniška šola vojaške SS uničila vse sovjetske oklepnike. Napredovanje sovražne pehote in njen stik z napredujočimi oklepniškimi konicami je uspelo le na nekaterih odsekih, tako zlasti na gornje-šlezijskem in vzhodnopruskem obmejnem ozemlju, koder je bil sovražni pritisk izredno močan. Prav na teh odsekih pa so boljševiki v glavnem brezuspešno napadali. Večji premiki sovražnih oklepnikov so se vršili v pokrajini ob Warti. Tu prodirajo Sovjeti preko Gnjezna in Wrzesnja (Wreschen) proti Poznanju. Vendar so se izjalovili njihovi poskusi, da bi se tudi v pokrajini ob Warti razširili proti severu. Prav tako, kot hoče sovražnik zgostiti svoje napadalne oddelke, zvišuje nemško vodstvo obrambno moč tankega i/, oporiščnih posadk, zapornih edinic in bataljonov ljudske vojske obstoječega nemškega obroča pred boljševiškitni konicami z načrtno uporabo iz globino privedenih rezerv. Nemški protiukrepi zahtevajo z ozirom na veliko količine, ki jih uporabljajo Sovjeti — saj napadajo n. pr. v vzhodni Prusiji trenutno z več kot 100 divizijami in številnimi oddelki — nekaj časa. Da pa imajo že posledice, vidimo v uspešni obrambi zgornje $le-zije, koder so odbili Nemci sovražne napade vzhodno od Oppelna in vzhodno od Vratislave. To se razodeva, tudi v številnih protinapadih nemških čet v jugozahodni vzhodni Prusiji in vzhodno od mazurske jezerske planote. Na Madžarskem jo bil sovražnik potisnjen v obrambo. Vse sile, ki jih ima v kotlini Donave, rabi za odpor proli težkim nemškim sunkom. Zato ne more od tamkaj odtegniti čet, da bi z njimi podprl svoj južno od Krakova napravljeni ob-koljevalni poskus proti zgornji Sleziji. Zgostitev bojnih črt, po kateri slremo obe strani, jo rodila sedaj naslednjo sliko posameznih bojev: Mod severno slovaško mejo in Vislo je napadal sovražnik Se nadalje s štirimi do petimi divizijami. Zaman je poskušal razširiti svoje vdorno področje proti zahodu. Nemci so jugozahodno od Krakova, odbili vse sovražne Sunke ter v zadnjih treh dneh uničili 51 sovjetskih oklepnikov. Za brezuspešne prebijalne poskuse ob vzhodnem in severnov/.liodnem robu zgornješleziiskega industrijskega področja so morali plačati boljševiki nadaljnjih 32 oklepnikov. Proti nekaterim sovražnim vdorom vrše Nemci protinapade. Medtem ko se vzhodno in severnovzhodno od Oppelna šo nadaljujejo boji, sproženi z nemškimi protinapadi, je nemškim četam med Namslauom in blsom že uspelo, da so z energičnimi protisunki prestregle prodirajoče sovjetske napadalne konice. Jugozahodno od Lodža in pri Kališu je skušal sovražnik preprečiti nemške protinapade v svrho podporo iz teh področij umikajočih se oddelkov z bočnimi sunki. Načrt se je ponesrečil. Na področju severno od Warto so tipali sovražni oklepniki dalje proli zahodu. Pri teh nastopih pa so imeli le malo uspeha. V jugozahodnem delu vzhodne Prusije se nadaljuje strnjen sovražni pritisk proti severu. V mestu Deutsch-Evlau se vrše še ogorčeni boji. Med Deulsch-Eylauom in A1-lensteinom so napadli boljševiki preko železnice proti severu. Naleteli pa so na vedno močnejše protinapade. Tudi jugo- vzhodno od Allensteina se vrše na področju W i 11 enbe rg-Ost rol enlt a hudi boji. Vzhodno od mazurske jezersko planoto so skušali boljševiki prebiti bojno črto. Njihovi napori pa 6o se izjalovili ob ogorčenem odporu nemških čet, ki so jih s protinapadi zajezile. Tudi daljo proti severu so bili boji ob Angerappu, na ulicah Insterburga in ob Preglu izredno hudi. Na Madžarskem so nemški oddelki šo nadalje napadali. Uničili so več sovražnih skupin, ki so jih bili prejšnji dan razpršili. Po zavzetju Szekesfeher-varja so prodrle nemške četo po vinogradih še več kilometrov dalje proti severovzhodu. Prav tako so napredovali oddelki vojske in vojaško SS severno od ožine med jezerom Velenczo in Donavo. Izgubo poraženih boljševikov naraščajo od ure do ure. Tako je uničila ali zaplenila tretja SS oklepniška divizija »Totenkopfc pri nekem svojem zadnjem napadu 22 oklepnikov, 181 protitankovskih topov. 13 salvnih topov, (i letal, 2(11 tovornih avtomobilov in številna pritožna vo/.ila. Težke izgube je imel sovražnik tudi lik severno od Donave. S silovitim sunkom s severa je hotel tu raztrgati bok nemškim oddelkom, ki so prodrli v zadnjih dneh zahodno od izliva Hrana. 17 oklepnikov je vdrlo v nemško glavno bojno črto. Branilci so vse uničili ter z obrambnim ognjeni razbili za njimi prihajajočo pehoto. Hranilci Budimpešto so odbili vso napado proli zahodnemu delu mesta, napravljene deloma z jugozahoda, deloma pa preko ledu na Donavi. Glavne dogodke na zahodnem bojišču so predstavljali izjalovitev sovražnih prebijalnih poskusov v Irikolu med Roero in Maaso, obrambni boji na bel-gijsko-lukscmburškem področju in zlom severnoameriškega bojnega loka med spodnjimi Vogezi in IlagenauSkiin gozdom. Ob nizozemsko-nemški meji skušajo britansko čete že več dni stisniti nemško predmostje ob Roeri. Poleg v ponedeljkovem vojnem poročilu omenjenih 100 oklepnikov so izgubili Britnaci doslej na tem odseku 3 do 4 tisoč mrtvih in težko ranjenih. Po dovozu novih sil so šo naprej napadali, a znova niso dosegli več kot zgolj krajevne uspehe. Boji ob belgijsko-luksemburškem loku bojišča so stopili trenutno nekoliko v ozadje. S|>opadi v zasneženih gozdovih pri Št. Vithu in severno od Sauerja so bili sicer hudi, vendar niso mogli kljub nekaterim sovražnim napredovanjem bistveno spremeniti položaja, ker so so nemške četo v srednjem delu loka neovirano odmaknile na pripravljeno postojanko vzdolž Clcrfa. Da ima nemško vodstvo kljub obrambnim bojem na severnem delu zahodnega bojišča še vedno pobudo v svojih rokah, pa dokazuje napadalni uspeh v severni Alzaciji. Z neprestanimi bočnimi sunki nemških grenadirjev in oklepnikov proli globoko razporejenim napravam Maginolovo južno od Bitscha in pri Hattenu prehodom preko Rena severno o< Slrassburga jo iz dneva v dan narašča pritisk proti loku severnoameriškega bojišča med spodnjimi Vogezi in lla-genauškim gozdom. Tudi privedena oja-črnja niso mogla več nadomestiti težkih nasprotnih izgub. Posebno težko je bila zbila 42. severnoameriška pehotna divizija, ki je skušala držati utrdbe. Zlom severnoameriškega bojišča je sledil kar naenkrat. V zadnjih 4H urah «o osvobodili Nemci z napadom v obliki klešč s severa in z zahoda več sto krajev. Preko mest, omenjenih v vojnem poro čilu, so prodrlo nemške čelo iz spod njih Vogezov še dalje naprej ter so zasedlo v zgornji dolini Zintza Gum broclitshofen, vzhodno od tod pa Wall-burgin Durrenbach. Južno od Sultza so očistilo vso krajo severno od Hagcnau-škega gozda. Kraja Uittershofen iu llat-ten, za katera so so vršili v zadnjih dneh ogorčeni boji, ležita že mnogo Kilometrov za nemškim bojiščem. Proti zahodu usmerjeni sunek pritiska iz Sufflenheima ter iz Ilagenaua vzdolž Modra. S severa in zapada približujoča si napadalna klina sta le še nekaj kilometrov narazen. Skozi ozko odprtino se umika sovražnik proti jugozahodu. črto ter s o poSozapj r*a vzhodu nadaljnja skupina srbskih olrok( nadaljevala pot proti vzhodu. da bi Berlin, 24. jan. Generalni poročnik smatra, da je odločilno za nadaljnji razvoj položaja na vzhodnem bojišču dejstvo, da razpolaga nemška obramba v globini bojišča z dovoljnimi silami, da se lahko uveljavi. Dittmar je izvajal v svojem radijskem govoru med ostalim naslednje: »Kar se tiče števila oklepnikov, ki so jih vrgli Sovjeti v boj in osredotočenja velikih, z vsem pomov.r, m orožjem opremljenih oddelkov, so izvršili Sovjeti brezdvomno veliko delo, ki postavlja vsa dosedanja v senco. Z vsemi sredstvi na en cilj združena delovna sila Sovjetske zveze, vse izdelovali!i ce orožja tostran in onstran Urala, Vi jih ni motil noben letalski napad, so delalo izključno za ta dan pričetka ofenzive. Vsled tega šo sovjetski oklepniški zliori po siloviti topniški pripravi iz neštevil-nili topov predrli nemške obrambne postojanke in ker so lahko zamenjavali utrujene ali razbile čete z vedno novimi silami, so lahko prodrli do in preko starih nemških mej. Predvsem je to naval oklepnikov, ki se 6edaj vali proti zahodu. Da tudi sedaj naetopivša napadalna nadmoč Sovjetov ni nobeno nespremenljivo dejstvo, je na razpolago dovolj močnih dokazov, med njimi tudi nemški obrambni uspehi v Kurlandiji. Odločilno za nadaljnji razvoj položaja je, da bo imela sedaj nemška obramba v globini bojišča dovolj zadržujoče sile, ki ji je primanjkovala ob pričetku sovj. ofenzive. S tega stališča je treba cenili ravno razmeroma počasni razvoj nemških protiukrepov kot pozitiven pojav. (ilo-holn vdori, ki so iih dosridi Sovjeti, zahtevajo več kol samo improvizacijo. Pri nas no gre za to, da bi Sovjete [ sploh kjer koli zaustavili, marveč da bi naprej prodrle delo čim bolj temeljito j zadeli. Bredzvomno pa jo, da jo največ- I jega jx>mena za razvoj celotnega ]x>lo-ža]a tudi vsako zadržanje sovjetskih oddelkov, ki so sedaj ravno v napadalnem zaletu. Ce nastopajo v teh bitkah predvsem bataljoni ljudske vojske, potem to lo noben znak slabosti ali pomanjkanja, marveč je lo povsem v smislu sedanjih nujnosti ter tudi v smislu posebnosti bitko na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju. Značilni za to borbo so obojestranski bo i za vodstvo in zvezo ter za varnosti bokov in hrbta. Necitrnjeno in razčlenjeno bojišče daje tudi majhnim oddelkov velike možnosti, posebno če so ti oddelki dobro spoznajo na lo ozemlje ler da jih žene pri obrambi ožje domovino po.--ebcp zalet, kot jo to posebno pri cdinicah nemške ljudske vojske. Posebno jo treba omeniti tudi ono nemško oddelke, ki se sedaj prebijajo tako rekoč med prodira joči m i sovjetskimi armadami proli zahodu ali severozahodu. Te dni jo bilo govora o »potujočih kotlih«. Ta pritnrejava točno označuje težke, toda nikakor neučinkovite bojo teh nemških čet . Predvsem je posebno omembe vredno moralno ozemlje, na katerem so odigravajo sedanji težki boji na vzhodnem bojišču, kajti tudi tokrat se ni nikjer omajala moralna podlaga nemškega borca na vzhodu. Ta ugotovitev je močno podčrtana s poslednjimi dogodki na podočju Budimpešto. Tu so dosegli nemški oddelki proti kot vedno zelo nad močnemu sovražniku omembe vredne uspehe, in to no samo v obrambi, marveč tudi v napadu. Anglila izgublja Sredozemlle Ko je imel Churchill še pogum prerokovati, je dejal: »Anglija je gospodarila v Sredozemlju dve sto let in bo gospodarila še nadaljnjih dve sto let.< Takrat šo ni vedel, da bo ostal osamljen v svoji griki politiki, ki jo bodo odklonilo zavezniške Združene države ter celo angleški parlament. »Kriza med združenimi narodi«, o kateri je tožil Manchester Guardian, jo stratešiko-političnega značaja in sega daleč preko grškega okvira. Če jo angleška levica z dobro igrano naivnostjo ali po dodeljeni ii vlogi napadla Churchilla, ker so angleški tanki streljali na grške upornike — angleški konservativci se niso oglasili — potem po drugi strani vendar ne moremo odrekati njenim voditeljem sposobnosti, da jim je položaj dobro znan 111 da pri angleškem vmešavanju v grške zadeve ne gre za podpiranje kraljevo etrauke, marveč za mnogo več: za reševanje angleškega vpliva v vzhodnem Sredozemlju, ki ga je močno uur-kočil boljševizem. No le dvo sto let, ampak tri sto let jo poteklo od CromveUu, kar se Anglija poteguje za nadvlado v Sredozemlju. Pri tem je šlo seveda za vse delo Sredozemlja od Gibraltarja in Malorce pa do Malte, Egipta. Jonskih otokov, Dardanel, Cipra in Bližnjega vzhoda. Ce je »Times« pisal, da je »Bližnji vzhod živčna točka v iingleško-francoikih in angleško-sovjet-skili odnošajih,« potem moramo danes k temu dodati še Groijo in tudi Italijo. Kar so danes tukaj dogaja, jo liha borba za Balkan, ki sega globoko v Sredozemlje. Posebno vlogo pri borbi 7.a nadoblast v Sredozemlju igra vprašanje Dardanel. Tukaj je v zgodovini večkrat prišlo do angleško-ruskih konfliktov. Prejšnji ruski carji so od Ivana lil naprej stremeli kot dediči Bizanca po Carigradu. Za dosego te svoje želje so na zunaj nastopali kot zaščitniki krščanstva proli Turkom. Ze Peter Veliki je skušai priti Turčiji za hrbet leta lt>95. s pomočjo pogodbe z Benetkami in iz močnega oporWa na Jadranu. To delo jo nadaljevala Katarina II. Anglija jo je podpirala, ker je stremela s svoje strani po Egiptu. Podpirala je tudi carja Pavla, ki je prevzel leta 17U7. pro-U-ktorat qftldne, drugič poklical k sebi ministrskega predsednika šubašiča. Stockholm, 24. jan. Dopisnik agencije Reuter John Kimche posveča srbskemu sjroru komentar, iz katerega je razvidno, da dela šubašič skupno s Titom, medtem ko se kralj Peter ne ozira na to ter skuša sestaviti lastno vlado. Nadalje pravi poročilo agencije Reuter, da smatrajo krogi, ki so blizu šuba-šičeve vlade, da po srbski vladni seji v terek mi verjetno, da bi Subašič sprejel odpustitev, ki jo je izrekel kralj Peter. Ti krogi navajajo zato dva razloga: 1. Kralj je baje potvoriil Titovo poslanico. 2. Kraljevo ravnanje je protiustavno, ker ni upošteval dogovora med Titom in šubašičem z dne 16. junija, ki ga je prej sprejel. Zaradi tega pričakujejo, da bo Subašič z usiavnonopravnimi razlogi utemeljil zakaj namerava nadalje ostati na svojem dosedanjem mestu ter tudi računajo, da bo sprejel Titov poziv, naj se vrne s svojo vlado v Beograd'in to z ali br"z kraljevega privoljenja. Nadalje trdi- jo, da je šubašič obvestil krailja, da svojega odpusta ne more kratkomalo sprejeti ter ga zaprosil, da m bi prej posvetoval o tem s svojo vlado. Medtem pa je kralj, ne da bi počakal na Šubašičev odgovor, sestavil lastno vlado. Stockholm. Kakor poroča agencija Reuter, je sklenila jugoslovanska begunska vlada, ki se je sestala v torek pod predsedstvom šubašiča, da bi razpravljala o stališču kralja Petra, da zaenkrat ničesar ne i »odvzame. To pomeni, da se smatra šubašič še vedno kot ministrski predsednik, ter da se namerava posvetovati v zadevi najprej z britanskim zunanjim ministrom in Titom. Kakor p>oro6u agencija Reuter, zahteva takozvana »Uradna jugoslovanska poročevalska agencija« v Londonu, da se vrne vlada dr. šubašiča takoj v Jugoslavijo ter da izpolni dogovor, ki je bil sklenjen med Titom in šubašičem. Kralj Peter je razpustil šubašičevo vlado; takšno ravnanje je protizakonito in nedemokratično. Izjava nadalje pravi: »Kralj Peter smatra, da lahko odpušča svoje ministre kot navadne dvorne služabnike. Pri tem se ozira na »fašistično ustavo«, ki je bila naložena jugoslovanskemu narodu leta 1931. Kralj hoče zavlačevati rešitev jugoslovanskega problema v upanju, da bi izzval v Jugoslaviji državljansko vojno in neenotnost med zavezniki ter da bi s tem ustvaril ugodne pogoje za svoje sebično politične namene«. »Daily Mail« poroča, da se bo britanska vlada na posebni seji bavlla s to zadevo. »Daily Herald« izjavlja, da je sedaj nastopil položaj, ki omogočuje britanski vladi, da »preeumira privoljenje kralja Petra«. V londonskih političnih in diplomatskih krogih splofno smatrajo, da je kralj Peter z nenadno odpustitvijo šubašiča in imenovanjem Milana Grola za ministrskega predsednika še bolj poslabšal svoj položaj kot je že itak bil. Komunistični list »Daily Worker« pišo že o »izgubljenem prestolu« ter poudarja, da ni nobenega govora o tem, da bi se Tito spuščal v pogajanja z Milanom Orolom. Z odpustitvijo Šubašiča je izgubil kralj Peter svooj poslednjo možnost, da bi zopet dobil prestol ter da bi se lahko vrnil v Beograd, čeprav tudi samo kot zasebnik. Milan Grol, ki mu je bila poverjena sestava nove vlade, je »hud reakcionarec«. Stockholm. »Daily Telegraph« poroča, da se pripravljajo člani šubašičeve vlade, ki jo je kralj Peter odpustil, na povTatek v Beograd, da bi tamkaj izpolnili brez kraljevega privoljenja dogovor med Titom in Šubašičem. Ženeva. Knkor javljajo iz Washing-tona, ie sjx>ročil državni pod tajnik Grew v torek zvečer, da je vlada Združenih držav priznala glavne točke dogovora Tito-šubašič. To je SSSR! Pogovor z generalom SHenkovim Zadnja poročila z vzhodnega bojišča Berlin, 24. jan. Mednarodni poročevalski urad javlja z vzhodnega bojišča: Dočim so 6e ob vzhodnenj» obrambnem obroču zgomješlezijskegiMmdustrij-skega področja zrušili vsi sovjetski napadi tor je imel napadalec najtežje izgube, se je ]M>ložaj na severu tega področja včeraj zaostril. Neki veliki sovjetski bojni skupini je uspelo prodreti do severnega dela Gleivvitza, koder so se razvili srditi boji od hiše do hiše. Nemci so s protinapadi uničili večji del te vdrle sovražne skupine. Tudi na področju Oppelna so morali zaradi mnogo močnejšega sovražnega pritiska umakniti svoje čete. Sovjetsko oklepniško konico, ki je prispela do vzhodnega roba mesta, sedaj bočno močno napadajo. Vzhodno od Vratislave Imajo nemške čete pobudo zopet v svojih rokah. Z ostrimi sunki proti vzhodu so ponovno osvojile več vasi. Južno od Kaiiša, jugovzhodno od Poznanja ter ob bromber-škem prekopu so se nadaljevali težki in sprememb polni boji. Nemcem so je posrečilo preprečiti nadaljnje boljševi- ške prodore. Velika nemška bojna, skupina, ki se je prebila v Generalnem gouvernementu za hrbtom sovjetskih oklepniških konic proti zahodu, je dosegla včeraj določeno sprejemno črto. V Kurlandiji eo napadli boljševiki po močni topniški pripravi s številnimi strelskimi divizijami in oklepniški m i oddelki na široki črti s težiščem jugovzhodno od Liepaje, južno od Salduja (Frauenburga) in severnozahodno od Doblena. Nemške čete so odbile vse napade ter uničile že v prvem dnevu bojev 101 sovjetski oklepnik. Na zahodnem delu vzhodne Prusije so se pomaknile močne sovjetske sile dalje proti severu. Posrečilo se jim je suniti do področja med Mohrungenom in Elbingom, koder so se razvili Izredno ogorčeni boji. Na vzhodu so se odmaknile nemške čete na mazursko jezersko planoto. Po hudih pouličnih bojih je bil izpraznjen Jnšterburg. Nemci so zavrnili Sovjete, ki so 6kušall prekoračiti reko Pregel. Moskovska politika v vzhodni Evropi Stockholm, 24. jan. Angleški list »Economist« se bavi v obširnem članku s položajem v vzhodni Evropi. Njegova izvajnja sicer nimajo velikega pomena, ker časopis ni preveč pomemben ter jih moramo vrednotiti kvečjemu kot glas vpijočega v puščavi. »Debela koprena tajinstvenosti je pa-tjla preko Evrope, ki so jo zasedli Sovjeti«, pravi list ob pričetku svojih izvajanj, da bi utemeljil svojo trditev, da je skoraj nemogoče pravilno presojati obseg in j>omen raznih napetosti in nemirov »med sovjetskimi armadami in domačimi silami«. Naravnost neverjetno je, da je sovjetska politika iz val a prav v zavezniških deželah, namreč na Poljskem in v Srbiji, najbolj akutno kriza Sovjeti so brezobzirno razorožili, internirali in deportirali cele divizije in polke poljske armade. Na Poljskem in v Srbiji se opira sovjetska , olitika trdno na komunistično jedro ter izključuje skoraj vse težnje po neodvisnosti in samostojnosti. Čeprav je videz, da imajo od Sovjetov zahtevane vlade v satelitskih deželah Bolgariji, Romuniji in Finski široke osinove, je vse to le zunanji videz. Dejanski vpliv imajo zgolj komunisti. Svoboden izraz ljudske voljo je Sovjetom nezaželen. KodeT je treba, uporabljajo monarhije in častniški zbor, drugod se pa zopet sklicujejo na ljudstvo. Nekje se jim zdi potrebno, da poslujejo šo naprej z starimi ministrstvi lireT. Smriotov. drimod pa smatrajo zopet star upravni aparat kot nezanesljiv. Glede gospodarskih odnosov moramo pripomniti, da morajo plačevati satelit- ske države vojno Škodo iz svojih vedno bolj izginjajoči h rezerv. Tako vlačijo sedaj iz Romunije industrijske naprave, surovino, živino itd. Problem tributnih plačil meče na odnose med Sovjetsko zvezo in sateliti težke sence, brezobzirna izvedba mirovnih pogojev pa gotovo ne l>o izboljšala političnih odnosov. »Volkischer Beobachter« z dne 16. januarja 1945 je priobči sledeči članek izpod peresa dr. Otto Hauerja. Ruski štabni častnik, vojaško-strum-ne postave in svežih potez pod že nekoliko osivelimi lasmi, ima za seboj tako naglo razvojno pot. ki je celo za rdečo armado nenavadna: Junij Niko-lajevič Šilenkov je komaj nekaj čez trideset let star, pa je že generalni, major, a v štabu generala Vlasova zavzema mesto propagandnega vodje. Odločno nam aaje pojasnila, ki smo ga prosili zanje, rekoč: »Seveda vam ne morem rozodeti, s kakšnimi sredstvi hoče noš osvobodilni odbor oprostiti zasužnjene narode v moji nesrečni domovini, in kako meni to izvesti. Le to vam povem, da se na°Ss stvar razvija in da naše ljudstvo pozna naš ru/,gla6. Če bi no bili do dna duše prepričani, da bo Nemčija zmagala, tedaj se te zadeve sploh ne bi bili lotili- Saj,« se je nasmehnil general, »si prav lahko jiredstavljamo, kaj bi Kremelj z nami storil, če bi bila nemška armada poražena!« »Vprašate me, kako da more današnji sovjetski sistem vabljivo vplivati nu komunistične voditelje in množice v Italiji, Franciji, Belgiji itd. Prav lahko, saj videvajo vei ti komunistični vodje, kot so Ercoli, Togliatti, Thorez, ki so se redno izšolali v Sovjetiji, v duhu vse tiste možnosti neomejene oblasti, ki so njen vzorec videli v Sovjetiji. Da bi bili ti ljudje kaj idealni, sploh ni da bi govoril. Izključeno je, da bi ti zapeljivci pričakovali od So-vjetije kake pomoči ali dobrote za svoje narode, saj so se v Moskvi utegnili do dnu prepričati, kaj sovjetski sistem v resnici predstavlja. Vse delovanje komunističnih voditeljev iz inozemstva ni nič drugega ko »hohštapler-stvo« v najslabšem pomenu besede; ti Streli v Solunu Stockholm, 24. jan. »Associated Press« >vlja iz Aten v listu »Stockholins Tidningen«, da je sporočil britanski glavni stan, da so na neki protibritanski demonstraciji v Solunu zopet padli streli. Streljali so baje pristaši ELAS-a. Zopet Teheran? Amsterdam. Kakor javlja Reuter, je povabil iranski cesar fiotom pristojnih veleposlanikov Churchilla, Roosevelta in Stalina, naj se zopet sestanejo v Teheranu ter ukazail pripraviti več cesarskih palač kot stanovanja za tuje gosto. Kakor pripominja k temu agencija Reuter, doslej še ni bil dan noben tozadevni odgovor. Beda v Parizu Bern. V Parizu umre vedno voč ljudi zaradi lakote, poroča dopisnik lista »Journal de Genevec »Med prebivalstvom vlada nepopisna beda. Skoraj ni-kake prehrane ni več. Ne dobiš ne kurjave, ne oblek in ne čevljev. Vsepovsod vidiš shujšane in blede obraze. To je slika, ki jo nudi danes Pariz.« Pred krizo v Franciji Bern. »United Press« poro&i iz Pariza, da se je generalu de Gaullu očividno trenutno posrečilo preprečiti grozečo krizo njegove vlade. Inozemska poročila, da je v soboto odstoi«! gospodarski minister Mendee-Fraiice, niso bila potrjena, ker se je de Gaullu posrečilo poravnati spore mod finančnim iin gosjx>-darsklm ministrom. Poročila pravijo nadalje, da se različne odporniške skupine še vedno trudijo, da bi odstranile pravosodnega ministra de Menthona, ker potekajo veleizdajmlniškl procesi po mnenju odporniškega gibanja prepočasi. Nekateri francoski časopisi zahtevajo tudi odstop ministra za proizvodnjo ter informacijskega ministra. De Gaulle in sestanek treh Amsterdam. V zveizi z bližnjimi raz-gowri med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom je izjavil neki pariški radijski komentator, da eo poročila o možnosti francoske udeležile »še zelo nasprotna«. Vprašanje očividno še ni odločeno. Čeprav temu zavlačevanju v francoski! javnosti ne pripisujejo nikakega prevelikega pomena, tako je dejal komentator, je treba vendar poudariti, da ee uspeh Iran ooske udeležbe odvisen od tega, ali bo ostalo Franciji pred sestankom dovolj časa za proučevanje perečih vprašanj. Vsak dan, čimbolj zavlačujejo povabilo, predstavlja pomnožitev težav, pred katerimi hi bili zastopniki Francije. Nemški prodor na Madžarskem Berlin, IA. jan. Potem ko so nemški oklepniki vzhodno od Blatnega jezera •prodrli skozi vrzel, ki so jo napravili nemški grenadirji do Donave, so nato sunili proti severu ter razbili sovražno rezerve, ki so se jim zoperstavile. Odprli so ožino med Velenzom in Donavo ter prodrli po uničenju boljševiških delnih 3kupln dalje proti severu. V slednjih 48 urah so nadaljnji oddelki razširili vrzel. Ena teh napadalnih skupin je prodrla proti jugu. Druga pa je zavzela dalje severno od tod Szekesfe-hervar, ki ga je sovražnik žilavo branil Ko so nemške čete zavzele to mesto, ki so ga izgradili Sovjeti v oskr-valno oporišče, 90 nemški oklepniki prodrli šo več kilometrov v smeri proti severovzhodu na ozemlju med vinogradi. Sovražne izgube rastejo vsako uro. Kalkšne so te izgube na madžarskem bojišču ,je razvidno že iz poročila nekega severno od Donave se nahaja jo-I čega oklepniškega zbora, ki je v pone-I deljek popolnoma razbil močan sovražni oklepniški sunek. Ti oddelki so uni-* čili ali zaplenili v Času od 21. decem- bra 1044 do 20. januarja 1045, torej v 30 dneh: 498 oklepnikov in oklepniških vozil, 308 topov različnih kalibrov, 54 minometalcev, 130 večinoma polno na-tovorjenlh vozil ter velike količne ročnega strelnega orožja ter vojnega gradiva vseh vrst. Posebne uspehe je dosegel četovodja poroiSniik Loos, ki je uničil v soboto s svojim oklepnikom v kratkem času 8 sovjetskih oklepnikov^ 4 protitankovsko topove in en oklepniški izvidmiški voz. Madrid. II kapitulacijskim pogojem, ki jih je Moskva stavila takozvani madžarski debreczlnski »vladi«, spada tudi zahteva, da morajo imeti na Madžarskem se nahajajoči židje ali oni, ki so tja vrnejo, posebne predpravice. Agencija EFE poroča, da bodo imeli zidjo prednost predvsem pri razdeljevanju življenjskih potrebščin. Bern. Švicarska jioročevailska agencija jo izvedela ia ameriškega vira v Rimu, ila so pričeli v Združenih državah tiskati italijanske bankovce. »Italia Nuova« upa, da lio vedla nova emisija novčanic do stabilizacije italijansko valute. ljudje ne goljufajo le ljudstva svojih dežel, marveč varajo tudi svoje lastne f»rlstaže, ko Jim nalašč pripovedujejo ažnive podatke o bistvu sovjetskega sistema in o posledicah 25 letnega delovanja tega sistema v Rusiji.« Najnižji življenjski standart »Na kakšni ravni pogojev za življenje živi ljudstvo Sovjetije, vam bom točno in jasno povedal. Rusi, Ukrajinci, vsi ti narodi na ozemlju današnjo Sovjetsko Rusije so gospodarsko, socialno in zdravstveno na najnižji stop* nji. In če bi bilo ostalo človeštvo prisiljeno, da bi moralo živeti tako, bi se ljudje začeli upirati, bi morili in ropali. Moji sorojaki imajo navadno le cape na sebi — in so jih imeli že dolgo pred to vojno. Robotati morajo do izčrpanosti in to ob takšni prehrani, ki bi jo še živina ne marala. Resnično, moji Rusi živijo še mnogo slabše kot Indijci, kjer jih toliko pomrje od lakote. Tudi jiod carji je bilo mnogo bede, vendar pravijo, da je bilo takrat v Rusiji blagostanje v primeri z danušnjimi rnzmerami. Moji rojaki prenašajo to pasje življenje, ker morajo in ker znajo trpeti. Njih nasilni gospodarji jim dopovedujejo, da živijo mnogo bolje kot v drugih državah — in siromaki to tudi verjamejo. Toda — mi jim bomo že prižgali luč!« General šilenkov nadaljuje z bridkim sarkazmom: »Povem vam tudi, da v Sovjetski Rusiji najbolje živijo — Judje. Odlična vloga, ki jo linnjo Judje v Sovjetiji, je sploh znana, vendar si tega no more vsakdo pravilno predstaljati. Zdaj so Judje na vodilnih mestih v Rusiji, torej v svetu ljudskih komisarjev, v politbiroju centralnega odliora komunistične stranke, v predsedstvu najvišjega sveta in v vodstvu uredništva. Isto moremo reči o v,eh ljudskih komisarijatih, o centralnih uradih in vladnih mestih zveznih republik, o trustih in velikih podjetjih, znanstvenih zavodih, o časopisih, gledališčih, finančnih podjetjih itd. — Jovsod so na vodilnih mestih zgolj udje. Če niso na vodilnih mestih, pn so namestniki načelnikov, oddelni predstojniki, to se pravi, da so ju.dje povsod tisti ljudje, ki nimajo le po zunanje, ampak dejansko vso moč in oblast v svojih rokah. Vprnv zato vplivajo na notranjo in zunanjo politiko, pri čemer lahko ostajajo v ozadju, Kar je zanje iz več vzrokov še bolje. Ti Judje niso nikdar pripadali k družini ruskih narodov. Ta ljudstva so so prod revolucijo dovolj jasno izrazila, da ne marajo Judov. A boljševiki so dali Jude v posebno varstvo zakona. Vsakršen protijudovski nastop se smotra kot protirevolucionaren in proti-sovjetski in ga kruto kaznujejo. Od tod je tudi razumeti, da se v poslednjih predvojnih letih ni v Rtlsiji eko-; raj nikjer pokazalo kaka sovražnost napram Judom. Navzlic temu pa morp človek povsod, posebno pa v velikih mestih, ki so jih Hebrejoi v poslednjih 25 letih kar preplavili, očitno videti, kako vsi sovražijo Jude. Po poslednjih vesteh je znano, da so se pojavile pro-tisenvistične sovražnosti. Celo v Sibiriji 6o zdaj Judje, ki jih ondi prej sploh nikdar ni bilo — n so se v letih 1941 in 1942 jako pomnožili.« Plutokratski in boljševiški Judje »V naglici pogledano, se dozdeva človeku jako zagonetno, kako da se morejo drug z drugim strinjati komunistični in sovjetski Judje pa njih plutokratski soplemenjaki iz zahodnih demokracij. Toda ta uganka se brž pojasni, če zvemo, da je med judovstvom od tod in od onstran tesna povezanost in da je bistvo vse zveze le vprašanje oblasti judovstva in njih nadoblasti nad vsem svetom. Mimo tega so bili sovjetski Judje glede na dopisovnnje in občevanje s svojimi soplemenjaki v Ameriki, Franciji, Angliji in pred letom 1933 tudi v Nemčiji — popolnoma svobodni, medtem ko si navaden sovjetski državljan ni smel privoščiti pisma iz inozemstva, saj je bil koj osumljen in ga je klical NKVD (Narodni komisarint vnutranjih del) ali je bil celo zaprt. Judje pa so si nemoteno dopisovali iz države v držnvo, sklepali velepotezne trgovske kupčije, pri katerih je bil večkrat udeležen tudi kak njih »stric« iz vodilnih sovjetskih krogov s svojo ali za svo jo denarnico — kar se še zmeraj dogaja. Zaradi takšnih obsežnih in trajnih zvez je moglo mednarodno judvstvo prav lahko zasledovati trdne, skupne smotre.« Povsod NKVD »Radi bi vedeli, kako so mogli boljševiki svojo neizmerno oblast tako utrditi in zasidrati. Najvažnejši činitelj pri tem je neznanski vohunski in nnisilni aparat. To je NKVD, ki je poosebljena državna moč v deželi. Člani NKVD so po vseh uradih in delavnicah, so po vaseh in pri vojaštvu, v vseh panogah gospodarstva, kulture itd. NKVD ni državna varnostna služba v tem smislu, kot je v drugjli državah, ampak je preklensko razpredena vohunska mreža, ki v njej brez moči visi 160 milijonov ljudi, je ena najbolj amorolnih organizaci j, ki so si jo mogli izmisliti lo judovski možgani. Javne NKVD jKifitojanke so tako zvani strokovni oddelki v slehernem uradu in so odgovorni le NKVD, so torej nedotakljivi. Isto je s posebnimi oddelki v armadi, dalje zavod tako zvanih odborov strankine kontrole, dnlje odbori sovjetske kontrole, »lahka konjiča« itd. Vsi ti organi imajo nalogo, da opazujejo javne in zasebne jiojnve, dn jih nadzirajo in o vsem takoj nntnnčno poročajo nadrejenim postojankam NKVD. Pri tem je govor lc o javnih or- gurfih. Mimo teh pa razpolag« NKVD ie z jako razpredeno mrežo tajnih agentov, ki delujejo vsepovsod — celo v zasebnih hišah. Tako je vse življenje v državi in njenih državljanov — od gospodinje v kuhinji pa do delovanja kakega ljudskega komisarja neprestano pod nadzorstvom NKVD. In tako je jasno, da je že v kali zatrta sleherna ojx>zicija proti Stalinu in da je naznanjena NKVD tudi vsaka najmanjša opazka in kritika o Stalinovem režimu in je kruto zatrta. Zatorej ne vsebuje razglas odbora za osvoboditev ruskih narodov ničesar drugega ko grozotho resnico, ko pravi, da je bilo do izbruha te vojne 30 milijonov človeških žrtev samo zaradi borbe proti oblasti, ki je ljudstvu tuja. To je krvav obračun boljše-viškega vladanja. V vsej svoji zgodovini in v nobeni vojni z zunanjimi sovražniki ni imela naša domovina toliko žrtev. Kremelj in njegovi zavezniki »Kako je to, gospod general, da ima Kremelj zmeraj večji vpliv na zvezni vladi v Washimgtonu in Londonu?« General Šilenkov se nasmehtie, rekoč: »Na kratko povedano, je mednarodna taktika sovjetskih mogočnikov ta, da prekrijejo svoje lastne cilje in nasprotniku izpulijo iz rok njegove politične uspehe. Med vojno je Krem-ljev vpliv neizmerno narastel na časopisje in radio in na druge propagandne postojanke v Angliji in v Združenih ameriških državah. Lahko trdimo, da so uporabljene velikanske vsote denarja, ki so jih prej boljševiki izdajali za podporo inozemskih tajnih in dovoljenih komunističnih strank, danes predvsem za obdelovanje javnega mnenja po propagandnih organih zahodnih zaveznikov. Drugo sredstvo za vplivanje je nova taktika komunističnih strank v Angliji in Ameriki in v vseh zasedenih državah. Ta nova taktika ima nalogo, da pronica v vse merodajne postojanke svoje lastne težnje — če je treba — seveda z dolarji. Pri tem prekrijejo boljševiki svoje ukrepe in smotre, ki so naperjeni zoper sodnj obstoječe vlade, in sicer taiko, da nekaj časa to vlade podpirajo in jih celo uporabljajo kot pomagače. Tretja taktika pa je tako zvana politika dovršenih dejstev. Najbolj otipljivi in jasni zgledi take kremcljske politike so načini, ki jih zasleduje Moskva v času poljskega vprašanja v Bolgariji, Srbiji in Grčiji.« »Ali je dandanašnja sovjetska oblast še zmožna odločilnih ukrepov?« »Že v prvih tednih vojne je kazalo, da Sovjetska Rusija ni imela dovolj moči na razpolago, da bi bila mogla vojaško samostojno doseči važne uspehe. Prisiljena je bila, da si je pridobila pomoč Amerike in Anglije. Brez pomoči teh dveh držav bi se bila Sovjetska Rusija že zdavnaj zrušila. Seveda pa je Sovjetija v teh dneh še toliko manj zmožna, da bi sama po sebi mogla kaj odločilnega doseči na vojaškem področju. Človeške rezerve so do skrajnosti izčrpane. Trenutno je sovjetski režim ao skrajnosti naipel vse sile in se le tako Se vzdržuje — dokler se prenapeti lok ne bo razpočil pod močnimi udarci.« »Kako se more izvesti osvobojenje ruskih narodov?« »Na ta način gotovo ne, da bi se lo telesno odstranili moskovski vladni mogotci. Osvobojenja narodov izpod moskovske tiranije ne bo mogoče doseči s fizično odstranitvijo nekih oseb, marveč le s tem, da bo boljševizem kot tak odstranjen, to se pravi, da bo vržen s prestola režim boljševikov z voditelji vred. Saj to krvavo nasilje ni osebnostna lastnost Stalinova. Tu je poglavitna učinkovitost boljševizma, kar se pravi, Če bi padel' Stalin in bi zavladal Ždanov ali kdorkoli, bi bil vsakdo do pičice tak rabelj narodov, kot je Stalin zdaj in kakršen je bil Lenin prej. Teror je edino sredstvo, ki boljševizmu kot ideologiji, kot sistemu omogoča, da izvaja oblast. Zatorej mora biti uničen ves sistem in ne le njegovi zastopniki v Kremlju.« »Kaj bi po vašem mnenju, gospod general, storila Stalinova klika z nemškim narodom, če bi Nemčija vojaško podlegla?« »Očividno isto, kar je storila z ruskim narodom. Uničena bi bila državna samostojnost nemške države in nemško ljudstvo bi bilo na milost in nemilost izročeno temnim silam Kremlja. Potem bi bila uničena narodova moč, narodovo samostojno življenje. Nemčija bi bila pahnjena v brezno take bede, revščine in lakote, kakršne si najbolj satanska domišljija ne more predstavljati. A ta usoda no bo doletela nemškega naroda, čigar duhovno moč in jekleno odločnost sem spoznal v treh letih svojega tukajšnjega bivanja in ki ga občudujem.« Nakupovalnica Socialne pomoči v Gradišču 4 (nasproti dramskega gledališča — tel. it. 30-39) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah. Velike ameriške izgube na zapadu Ženeva. »Daiily Exprese« poroča iz Ncvv Vorka, da so utrpele invaai.jske čete na zahodnem bojišču ogromno izgube. Mesec december je bil s 74.778 vojaki najtežji mesec. Število izgub od 6. junija pa do konca leta je zvišal na 332.012. Boja 60 zelo težki, je izjavil® sedaj poslanka gospa Clara Luce, ki ee je pravkar vrnila z obiska po evropskih bojiščih. Pehotne vojake morajo večkrat izmenjati. Z njimi je treba delati kot z letalci, ki dobe po določenem številu poletu dopust. Med vojaki je naletela na precejšno ogorčenje, ker jih puste predolgo na bojišču. živahno preganjanje tolovajev na Primorskem V prvi polovici januarja so Narodni Stražarji Primorske zelo povečali svojo delavnost v preganjanju komunističnih tolp. Protikomunistični borci so v svojih pohodih imeli precejšnje uspehe. . . Na praznik sv. Treh kraljev je izvidnica Narodnih Straž pregledovala teren okrog Dornberga. Pri Potočah jo domobranska izvidnica naletela na tolovajsko patruljo. Med obema se je vnel boj, v katerem so bili tolovaji premagani in so morali »bežati, na kraju spopada pa pustiti enega mrtve- Desetletje ločitev duhov Prav letos poteka deseto leto, odkar i0 Kocbek v »Domu in Svetu«, objavil odprto pismo »Enemu izmed ozkih«, v j,jem je obsodil mlado generacijo načelnih katoličanov, da je postala >plen političnih taborov«, »žrtev politike konservativnih sil«. - Kocbekov članek je pomenil začetek novega obuobja, obdob-a ostrejše ločitve duhov med katoličani ob pojavu komunizma. Zadnje desetletje bi upravičeno mogli imenovati desetletje ločitve duhov, izvajanje ločitve do kraja. Ni dvoma, da je boj proli komunizmu v osnovah idejni boj, borba dveh bistveno nasprotnih svetovnih nazorov in da so se postavljale ideološke fronte časovno daleč pred vojaškimi. Nastop vojaške fronte pa je prisilil tudi miselno najbolj lene ter je pospešil ločitev duhov. Poudarili moramo, dat ne mislimo, Ko govorimo o ločitvi duhov, na kakšno umi i zunanjo, politično opredelitev za In ali oni tabor, marveč na idejno razjasnitev, na načelno stališče do komunizma. Slovenska katoliška skupnost je ob pojavu komunizma doživela preizkus svoje vrednosti. Ob preizkušnji je vzdržalo in se utrdilo, kar je bilo zdravega, kar pa je bilo nepristno, je odpovedalo in odpadlo. Dokler traja boj, proces še ni zaključen in bo šc kdo odpade . Kakor ie velika osebna tragika odpadnikov in mora katoličane boleti, če stopajo_njihovi bratje na kriva pota in zapuščajo resnico, vendarle ne moremo žalovati, da so izvaja ločitev duhov do bolečih ostrin. Bolje je imeti peščico zvestih, idejno prekaljenih katoličanov, kakor množice omahljivcev. Po tem načelu je ravnal žo Krislus. Ko je govoril množicam, ki Jih je bil poprej nasitil, so pričeli ljudje mrmrati in ga zapuščati. Kristus jih m poskusil zadržati niti z besedo. Pusti jilt ie, da so odšli in nazadnje je postavil še apostolom, ki so ostali, nedvoumno, ostro vprašanje: Ali hočete tudi vi oditi? Apostoli so ostali in Kristus je z njimi prerodil svet. Njegov zgled velja katoličanom za vse čase, tudi slovenskim katoličanom dandanes. Ne straši nas, če je zadnje desetletje odpadlo toliko ljudi, ki smo jih morda imeli za dobre. Tudi nas ne bi plašilo, če bi še kdo odšel, saj vemo, da je vpliv katoliške vere v svetu odvisen bolj od kvalitete katoličanov kot od njih številnosti. Danes ne gledamo nazaj, v desetletje, ki je za nami, da bi po nepotrebnem brskali za napakami, katere je zagrešil ta ali oni. Hočemo le potegnili črto in iz preteklosti izluščiti nauk za prihodnjost. Dobro je, da poznamo simptome, začetke krivih poli, kajti tako bomo v prihodnje laže spoznali nevarnosti in jih preprečili. Zadnje desetletje - od L 1935 naprej — l>a do danes se ponavljajo očitki Kocbeka, njegovih pajdašev in epigonov, da zavedni katoličani vlačimo po nepotrebnem vero v politiko, dajemo zlohotno vsakemu sporu verski značaj. — Očitki so stari in obrabljeni. Ne gre nam za to, da bi jih zavračali sto im prvič, ker smo jih že stokrat uspešno zavrnili. Ponovimo si jih le, da vemo za njihov vir in si obdržimo v spominu, kakšni nameni se skrivajo za njimi. Po desetletni skušnji vemo zatrdno, da teh očitkov nihče ne more ponavljati, ne da bi imel zahrbtne, rušilne namene — delati med katoličani zmedo. Nadaljnji korak Kocbeka in njegovih, ki je bil obenem nov korak ločitve duhov med katoličani, je bilo stališče Kocbekove skupine do španske rdeče državljanske vojne. Kocbek s svojimi se je postavil proti španskemu episkopatu, proti stališču Rimske stolice, proti slovenskim katoličanom — na stran španskih komunistov. Bilo je to 1. 1937. v članku »Premišljevanje o Spaniij«. x Istega leta je papež izdal vsem katoličanom okrožnico proti komunizmu. Ločitev duhov se je tega leta ob Kocbekovem članku in ob izidu papeške okrožnice poglobila. Takrat se je ob španski državljanski vojni pokazala ločnica med zavednimi katoličani in zmedenci Kocbekovega kova. L. 1938. je Kocbek začel izdajati »Dejanje«, da bi delal zmedo naprej in je zatrjeval, da »noče ločitve duhov«. L. 1940. je razglasil, da se »desolida-rizira s krščansko družbo« in je pozval tudi druge: »Odločiti se je treba!« — Ko gledamo danes nazaj na desetletje ločitve, vidimo, da je bila ločitev duhov koristna im nujno potrebna, četudi boleča. Omajal se je ob njej marsikdo, ki od njega ne bi pričakovali kaj takega. Priznati moramo tudi, da se je celo del tistih, ki so pred desetimi leti zagovarjali radikalno, načelno katoliško stališče in jih je zato Kocbek imenoval >ozke«, da se je celo del tistih oddaljil od prave poti. Nekateri so pozabili na načela in so prešli iz nekdanjega načelnega boja v politično špekulanstvo ter se bratijo z nekdanjimi Kocbekovimi somišljeniki, ki še danes ponavljajo Kocbekove očitke katoličanom. Vse to pametnega človeka ne more zbegati. Nič nam ne more vzeti prepričanja, da bodo končno med vsemi katoličani prevladala prava načela in bomo vsi zavzeli pravo stališče do modernih zmot, ki so jih zadnje desetletje v svojih okrožnicah obsodili papeži. ____-u ga in precejšnjo množino tisto noč na-ropanin živil. Istega dne v dopoldanskih urah so Narodni Stražarji pri črničah naleteli nu tolovajsko skupino in jo prav tako napadli. Tudi to pot so bili tolovaji poraženi. Imeli so tiri mrtve, ena tolovajska kurirka pa je bila ujeta. Tudi pri tem spopadu so Narodni Stražarji dobili precej tolovajskih dokumentov. Kakor smo že poročali, je 12- januarja večja skupina Narodnih Stražarjev izvedla napad na tolovaje v okolici Cola. Akcija se je popolnoma posrečila. Tolovajske skupine so bile iponovno pregnane in si precej časa niso upale nadlegovati ljudi- Pred nekaj dnevi j>a so tolovaji zopet pričeti z ropanjem ]x> obrobnih vaseh Vinav-ske doline. Oddelki Narodnih Stražarjev so takoj pričeli z ojačenim iz-vidniškim delovanjem in tolovaje večkrat pregnali. Tako so pri vasi Vrh-poljo tolovaji ob napadu Narodnih Stražarjev kmalu zbežali, na mestu na ■pustili tri mrtve in veliko orožja. Tolovaji so v boju imeli okrog deset ranjenih. V zadnjih dneh pa so Narodni Stra- ^ žarji iz Ajdovščine bili zopet v akciji ' okrog Cola. Prišlo je do manjših spo- J pndov, pa so tolovaji vedno takoj zbežali. V Vipavo sta se pred nekaj dnevi prišli javit dve tolovajki doma iz Device Marije v Polju. Naveličali sta se že tolovajstva in se sedaj skesani vrnili med poštene ljudi. Da na koncu naslikamo, kako so tuui na Primorskem komunistične tol-je brez vsake udarnosti in sposobnosti, naj navedemo primer, ki se je i «'l nekaj dnevi dogodil v okol;ei Ajdovščine. Nekaj fantov z ajdovske postojanke je pred dnevi odšlo v eno uro oddaljeno vas po onravkih. Ko so se vračali k svoji edinici, so naleteli na celo komunistično »brigado«, ki ie prav tedaj premikala čez Med majhno skupino fantov v a ji-ko tol[»o se je takoj vnel boj. Tolovaji so se ob veliki številčni premoči čutili varne in so se na vsak način hoteli približati Stražarski skupini. Fantje pn kljub majhnemu številu niso odnehali. Boj je bil za hud in nevaren, o so se tako spret borili, da so se prebili skozi vso kn-" ' ' bila Neznanje - vir nevere Slovaška vztraja na svojih pravicah Bratislava 24. 1. Ministrski predsednik dr. Štefan Tiso je podal v lorek v parlamentu vladno izjavo v kateri poudarja namen nasprotnikov, ki hočejo zanikati slovaškemu narodu p.avico do narodne samobitnosti ter samostojne države. To gonjo, tako, pravi vladna izjava, vodijo isti ljudje, ki niso slovaškega naroda nikdar priznavali iu ki so ga leta 1919. nasilno vključili v umeten tuj sislent, da bi na ta način povečali število svojega prebivalstva. Za Slovake ni Beneš nič drugega kot vsiljiv, ljudstvu tuj emigrant, ki hoče pognati Slovake zopet v sužnoM. Vladna' izjava pravi, da vzlraja slo- Nekdo, ki je komaj pogledal na svet, je zapisal: »Zmagovito prodirajoča veda je v zadnjih stoletjih omajala vero v Boga«. Vendar to ne drži. Vero je omajalo versko neznanje. Spoznanje je temelj vere. Vera namreč gradi na spoznanju. Kdor ne pozna Cerkve, ne njenih ltaukov, misli, da uči, kar on zametuje, v resnici pa se Cerkev posmehuje neumnosti njegovih predsodkov. Kako bi kdo mogel verovati v Kristusa, če se noče poučiti o njem. Slišal je nekaj o njem, «, ki se ( bral nekaj zmedenih teozofičnih del •z cesto, i že zavrača Kristusa. Da bi se po-in tole- (t uCij prj viru resnjcei tega ne stori. Zgodilo sc je, da je v mnogih rast-lo znanje o kemiji, fiziki, o rudah in , živalih, spoznanje o Bogu, ki je vse številu niso ^ tQ ustvaril mu je oslalo otroško, fante precej i-,., . ' . , , tako spretno Čudil se ie umnosti v naravi, čudo- kozi vso ko- | vitemu redu, pa je rajši verjel, da je komunistično toljio. Pri tem sta bila vse nastalo slučajno, kot bi se poučil, dva fanta sieer laže ranjenn vva ljor- (e • njefjovo mišljenje o Bogu pra- Tm»r«kern ^Vct^ vilno Smešno se mu je zdelo, da bi nistienu »brigada« ne more več uni- tak Bog, kakršnega )e hranil v svojih čiti polovico domobranske desetnije. i mislih, mogel ustvariti večnostni svet. ^^^^ <' In ga je zavrgel Boga, ki ga ni poznal. J Tudi sveti Pavel je dejal, da bi Judje f ne križali Kristusa, če bi ga pre-- f poznali, vaški narod neomajno pri pravilnosti svo- t Čudno jc vedenje mnogih. Otroci jih dosedanjih narodnih stremljenj in t se zavedajo svojega neznanja in vprašujejo in dobijo odgovor. Ti pa so imeli otroško spoznanje o Bogu šc v zreli dobi, pa so še tega zavrgli, namesto da bi se poučili. Domišljavi so bili in se niso hoteli poučiti. Kako naj bi ubog duhovnik učil puhlega mednarodnih zasnov, ki fo prinesle slovaškemu narodu vrsto blagoslovljenih let, lastno državo ter razvoj, kakršnega doklej Se ni k dar ni doživel. Slovaški narod vztraja nadalje pri zvestobi do svojih zaveznikov, zlasti velikonemškega Relcha, ki je s Fiihrerjetm nn čelu širokodušno priznal naravne pravice slovaškega naroda ter po- . magal utrditi temelje narodnega in dr- f žavnega žiivljcnjn. Ne da bi premišljal, * t>o dobrinesel slovaški narod vse žrtve ter vztrajal ob svojem zavezniku v boju proli boljševizmu. osmošolca ali akademika o Bogu, ko je ta navrtal že vso znanost — in sc opil. Napuh je kriv neznanja. Nočejo se poučiti, pa ostanejo v temi. Bog je spoznanje o sebi — »prikril modrim in razodel malim.« Prikril jim je svojo resnico, ker ni bilo v njih ponižne učljivosti. Predstavljajo si Boga kot starega moža z brado, o Kristusu mislijo, da sploh tli živel, čeprav verjamejo, da sta živela Kserkses in Cezar. Evangeljske resnice razumejo po črki in te jih ubijajo; smešne so jim, ker ne poznajo njihovega duha. Znanost ni omajala vere v Boga kot znanost. V znanstvenikih se jc morda omajala vera v Boga, ker so mislili, da je znanost vse in da bo dala odgovor na vsa vprašanja. Pravi znanstveniki so vedeli vedno, da zajema znanost le en del sveta, vse drugo pa more razložiti samo vera. Dvakrat trdneje so verovali, ker so jasneje občutili nemoč znanosti, ki ne more preko zadnjih skrivnosti. Ponižno in preprosto se sprejeli resnice, ki jih uči Cerkev, spoznali, da ni nasprotja med znanostjo in vero. Spoznanje gradi vero, neznanje jo ruši. Napuh je kriv nevednosti in nevednost je vir predsodkov. Verujmo znanstvenikom, če govore o znanosti, verske resnice naj puste pri miru. Verske resnice nas uči samo Cerkev, oni se lahko samo pridružijo in priznajo njen nauk. V ponižnosti je modrost, modrost pa je iz vere in daje luč preprostim in učenjakom. Kako »vlada« Bonomijeva vlada Bera, 25. jan. »Med Bonomijevo vlado in zavezniško komisijo v Italiji obstajajo resni spori in napetosti so na dnevnem redu,« poroča rimski dopisnik lista »Suisse«. Kot dokaz za to navaja list nek članek v Rimu izhajajočega časopisa »Avonti«, v katerem je med ostalim rečeno: »Danes mora potrošiti italijanski minister tričetrt ure, da se z mladimi zavezniškimi častniki brezsmiselno rnz.govarja. Notranji minister mora na primer, če hoče nadomestiti nes [K) sobnega prefekta, po dolgih razgovorih zaprositi zavezniškega poveljnika zn odobritev. Poljedelski minister ali komisar za prehrano potrebujeta kdaj tri tovorna vozila, da bi poslala stradajočim vasem nujno potrebno pomoč. Tudi za to preteče precej časa, dokler se ne prepriča zavezniški ipoveljnik o nujnosti in potrebnosti tega koraka. Čo potrebuje minister za javna dela 100 opek, tla lu popravil poškodovano zgradbo, se mo- ra poprej več ur ra/.govarjati 7, zavezniškimi častniki, dokler ne dobi končno opeke. Članek končuje z besedami: »Medtem ko pozivajo LLNKIto, da do je pošiljkam v Italijo pretinost, rekvirirujo vojaški poveljniki vseh narodov v Italiji vse avtomobile in poslednje italijanske rezerve gumija. Tak položaj je za daljšo dobo nevzdržljiv.« Madrid. »Vso moč moramo uporabiti, da dobimo hike, ki jih imajo Nemci v svoji posesti, končno v naše roke,< piše v svojem uvodniku v Bordeauicu izhajajoči list »La Victoire«. »Te nemške utrdbo predstavljajo več kot zgolj prestižno vpra- šanje, saj pomenijo nevarnost za fran- coski zahod in jugozahod ter nas duše v gospodarskem pogledu.« Dunaj. Kot poročajo lz Ankare, jo prišlo do naslednjih sprememb v turški diplomatski službi: Kemal K&prttlil, poslanik v Kabulu, je bil prestavljen v Teheran. Bagdadeki poslanik .leva Umitim je bil poklican v Kabul, bruseljski poslanik Nebi! Bati pa premeščen v Bagdad. Hrup okrog Wallaca Stockholm 24. 1. Izmenjava ameriškega trgovinskega ministra se bo verjetno razvila v t,por največjega obsega, pravi neko poročilo newyorfikega dopisnika »Stockhohns Tidningona«. Dosedanjega ameriškega ministra za trgovino Jesseja .lonesa je Roosevelt zamenjal s podpredsednikom Združenih držav Wallaconu Jones pa ni pripravljen, da bi so mirno umaknil. V ostrem odgovoru je Jones sicer pristal nn spremem-l>o v trgovinskem ministrstvu, je pa izjavil, da o novu zasedbi ministrskega mesta nikakor ne soglaša z RoosevoMom, ker smatra, da Wallace ni primeren za to delo. NVailace je v poslovnem svetu popolnoma neizkušen ter bo naletelo njegovo imenovanje za trgovinskega ministra taloske. Le zavrzimo vse, kar nas spominja na k meči; i dom in stan! To geslo jo sprejelo mnogo kmečkih deklet! In prav to je znamenje, kako globoko je padel tflamjl snuDCl znati iz.mrau neveste. i je /.iihiiiuiijc, imbu b1"""'*" Jc i"""*-' Nikoli se ni smelo zgoditi, da bi bila ugled kmečkega stanu, da se ga lastni domača hči, pa tudi hišma dekla ne, iiz- 1 otroci sramujejo. Kar pa jo tako v svo- vzel meščan. Včasih so kmečko ženske pozimi nosile škornje, še zdaj jih |>ome-kod na Dolenjskem nosijo. Ampak potem so dekleta škornje zavrgle im začele nositi majčkene šolničke s svilenimi nogavičkami. Pa so j>otem meščansko začele nositi škornjice. Teh pa ni hi,1° več sram. V trdih zimah so kmetice nosile kožuhe, lepo v narodnem duhu okrašene. I'a je prišla moda, da so v mestih' nosijo lahki plašči. Zavrgle so tudi kmetice kožuhe in oklekle lahke plašče, v katerih so zmrzovale. Meščanske ženske j>a so lahko nosile kožuhe, ki so bili po tuje krojeni, pa vendarle gor-ki. Kmečka ruta je že davno prišla ob veljavo. Zato pa so jih zdaj po mestih začele nositi, kajpada le tolikšne, kolikor jo je treba, da bi se Matajev Matija enkrat dobro useknil vanjo. 'Kmečka dekleta pa so se lotila klobučkov in ba-retk in drugačnih čepic, češ da jo to bolj moderno. Moderno mogoče da je, ni pa stanu primerno. Kmečka ruta je častitljivo pokrivalo kmečkega ženstva, ki hoče tako pokazati, da pripada temu stanu. Pisec teh vrst je pred nekaj leti govoril s hčerjo bogatega kmeta iz Slovenskih goric. Njen brat je študiral ter je zdaj doktor! Tudi ona je napravila več razredov višji hSol. In vendar je nosila ruto, tudi ko je v Ljubljano prišla. Bila jo res izobraženo dekle, ki pa jo bila silno j>o-nosna, da je kmečko dekle. Dejala je: »Kadar sem v mestu, grem redno v gledališče, kamor mo spremlja moj brat. Rada poslušam petje. Najameva si ložo. Grem pa vedno v ruti, dasi me vse gledališče zija. Jaz pa hočem pokazati, da sem kmetica, ki se tudi za gledališče zanimam. Napačno je, da se naša dekleta hočejo otresli rute. Kažejo premalo časti in spoštovanja svojemu stanu.« Tako je govorilo tisto kmečko dekle. No le pridnost in jioštenost, marveč tudi skromna nošnja slovenskega kmečkega dekleta naj dokazuje njeno ljubezen in spoštovanje do kmečkega stanu. Kdo j>a naj spoštuje kmeta, če se ga njegovi sinovi in hčere sramujejo? likov New Deala. Demokratom južnih držav je pravi trn v peti, dočim je Jones zastopnik konservativne skupine Roose-voMove vlade. V kongresnih krojili izjavljajo, da je Roosevelt na najboljši poli, da resno torpedira sodelovanju s kongresom. Združene države iščejo pomožne narode Ženeva, 23. jan. Angleški dopisnik Lindsay piše v listu »\Vashington Post«, da imajo Združene države težko nalogo z nadomeščanjem izgub, da ima oborožitev dovolj delovnih sil. Toda zavezniki še niso iz.rubili človeških rezerv v Franciji, Belgiji, Orčiji, Braziliji, Mehiki, Indiji in na Filipinih. Francija je ž.c ponovno prosila za orožje. Pošiljke orožja v Francijo jk>-trebujejo manj ladijskega prostora, kot prevoz novih ameriških divi/ij preko Atlantika. Odgovarjajoče ameriško moštvo bi lahko mnogo uspešneje uporabili v oboroževalni industriji doma. Tndi Belgija, Grčija in druga evropska področja morajo imeti kmalu možnost, du bodo oborožile čete za boj proti Nemčiji. Tudi Italija hrezdvomno lahko v večji meri stavi na raz.|>olago svoje vojaštvo za zavezniško stvar. Če bi se zavlekla Vojna v Evropi, bi lahko postavili na bojišča tudi čete iz lberoameriških držav. Kratka poročila Dunaj. Pri tako imenovani razpravi proti vojnim zločincem v Sofiji je bil v ponedeljek zaslišan bivši predsednik sobranja Stojčo Mušanov. Kot priča je izpovedal, da je imel nalog voditi v Kairu z Angleži pogajanja o sklenitvi miril. Razgovori pa so se izjalovili zaradi ugovora Sovjetske zveze, ki je napovedala Bolgariji vojno ter nato nastopila kot edini j>ogodbeni partner. Mušanov jc izjavil, da ministrski predsednik Bagrjnnov pri podelitvi naloga ni postopal odkrito. Priča Kisov je dejal, da je dobil naročilo, naj slopi v Ankari v stik z Angleži in Ainc-riikanoi. Zvezo je posredoval ravnatelj bivšega American-Colledga Blake, ki pa jo dejal, da mora Bolgarija kapitulirati. Vlada v Sofiji jo označila lo zahtevo kot smešno. Dunaj. Za predsednika novega egipt-sikega parlamenta je bil po poročilu kairskega radia izvoljen Hamed Daud, ki je, pomembna osebnost v saadističn.i stranki. Iz Trsta Ob obletnici »Deutschc Adria-Zeitung« so se zbrali sodelavci časopisa v prostorih Deutsche Adria-Verlag. Prisostvovali so okrožni vodja Pfeiffer, dr. Lap-por, šef glavnega tiskovnega urada za tisk in propagando pri Vrhovnem komisarju za operacijsko področje »Jadransko primorje«, tisk. ataše Cerjak, nem. konzul Bausch, vodja oddelka Berger, Haupl-sturmfiihrer liradetzky od Slandarto Kuri Eggers-SS Komando Adria ter drugi odličniki. Vodja obrala je podal pregled dela v preteklem letu, ko so morali reševati težke nalogo v novinarskem delu in premagati vse težkoče, ki so se, kakor pri vsakem začelku, postavljale sodelavcem časopisa. Poudaril je, da ni delo tega časopisa le v Trstu, temveč je razširjeno po vseni Jadrnmskem priimorju. Spomnil se je vseh pomočnikov v Nemčiji in v Trstu, ki so doprinesli svoje delo no lo v začetku, temveč so pomagali in še pomagajo pri časnikarstvu ter tako pomagajo reševati težke naloge, ki so temi težje v vojnem času. Pohvalil je skupno delo italijanskih, slovenskih in hrvaških sodelavcev. Obrok tobaka. Ta teden je bilo določenih za vsakega lastnika tobačne nakaznico deset cigaret Naz onali ia dvo cigani Toecana. Predavanje o pesniku Eckarfu t" Urniki akademiji V torek, 23. t. m., ob 19 je predaval v okviru Nemške akademije v srebrni dvorani hotela Uiiion Uberslurmfiihrer l'loncr o pri nas nialo znanem novodobnem nem-kem pesniku Dietrichu Eckarlu kot »pesniku in borcu«. Uvodoma je predavatelj podal nekaj svojih misli o polariteti v življenju, nasprotstvih in premostitvah, nakar je prešel takoj na tipičnega revolucionarja in borca, borečega se vse življenje proti materialističnemu maloine-ščanslvu za čisto nenistvo v pesništvu in javnem življenju, Dietrichu Eckarla. Pokazal nam ga je v dveh razdobjih: pred prvo svetovno vojno in po njej. Pred nemško katastrofo leta 1918. je pisal predvsem drame Ln lahke odrske stvari, o celoti bi lahko rekli, da 60 bila ta dela bolj komediogralskega značaja, pa tudi nekaj liričnih pesmi, ki spadajo med najlepše nemške pesmi. Pravo njegovo delo pa ee je začelo po vojni, ko je kot eden prvih med Nemci občutil vso zlaganost judov-sko-angleške demokracije ter jo je napadal v svojih pesmih; v drami (Hohe-elaufovei, Lorenzo Medici) pa je kazal na veliki čas Nemčije, ko je vladala svet. Posvetili ee je žurnalistiki, začel v Miin- chenu s svojim Ustom in govori, prišel v zapor ter bi bil leta 1923. ustreljen, da ni dan prej pobegnil v evoj Berchtes-gaden, kjer ee je pridružil Hitlerju. Odslej je biii njegov edini in najboljši osebni prijatelj ter pionir na.odnosocialis Učnega gibanja. Prišel je zopet v zapor, pLsal v njem himne na nov pokret (Sturml), pa zbolel na smrt. Pred emrtjo eo ga še izpustili, pa je tako umrl leta 1923. v Berchlesgadehii. Eukart spada po govor-niikovih besedah med največje pesnike kot lirik in dramatik dveh velikih zgodovinskih dram. Najlepši spomenik pa mu je postavil Hitler sam e svojo veliko knjigo »Meiin Kampf«, pooveiemo njegovim 60-borce.ni, med katerimi edinega imenuje z imenom pesnika Ln borca Eckarla. Z njegovim imenom se zaključi njegova programska knjiga. — Predavatelj je za svoje ognjevito predavanje žel veliko priznanje od poslušalcev; med njimi eo bili predstavniki Hrvatskega konzulata, vojaštva in civilne oblasti ter znanstvenih ustanov, katere je predsednik Akademije dr. Svvoboda pred predavanjem posebej pozdravil. , Da k spomladi na trgu lm i:e zelenjave Včeraj zjutruj se je v dvorani Kmetijske zbornice zbrulo okrog bt) ljubljanskih vrtninarjev in vrtnarjev, da bi jim Zbornica, še preden bi kopne-nje snega naznanilo prihod pomladi, dala \se informacije, kje in kuko nuj se potrudijo, da bodo Ljubljančanom že v prvih pomladanskih dnevih mogli p.istreči nu trgu s čim več zelenjave. Du bodo vrtninarji mogli meščanom to željo izpolniti, je inž. Ciril Je-p'ie v uvodnih besedah podal obširna navodila in pojasnila. Kmetijska zbornica je v pomoč vrtninarjem izposlo-vala precejšnjo količino stekla in zagotovila za vrtninarje redno dobavo hlevskega gnoja, pa tudi umetnih gnojil. Vse to je namreč nujno potrebno zu nego zgodnjih vrst zelenjuve. Steklo za grede bodo vrtninarji mogli kupiti v trgovini Agnola, ko bodo v Kmetijski zbornici dobili nakaznico. Hlevskega gnoja sicer ni veliko, vendar ga bodo lahko dobil vsakdo po zelo ni/ki ceni 30 lir za 100 kg, če si bo poleg drugega priskrbel tudi vozniku, ludi z umetnimi gnojili bo Kmetijska zbornica mogla postreči. V poštev pridejo najbolj dušična gnojila, med njimi apneni soliter, ki ima v sebi 15% dušika in 25% apna in bo zelo pomagal pri zgodnji rasti zelenjave. V zvezi z umetnimi gnojili pa naj omenimo tudi, da je Kmetijska zbornica pripravila za tiste vrtninarje, ki bodo prvi spomladi pripeljali na trg špina-čo, grah, kolerabo in podobno, posebne nagrade v umetnih gnojilih in sicer toliko kg apnenega solitra, kolikor bo na trgu zgodnje zelenjave. Tako se bo vrtninarjem trud bogato izplačal. Ob vsem tem pa so nekateri dvomili, da bi bilo možno kaj več čez navadno mero pridelati zgodnje zelenjave. G. inženir je tem z razlago utemeljil, da majhno siljenje pri gostoti sajenja prav nič ne škoduje splošni kulturi, temveč prinese zanesljiv uspeh. Po obširni razlagi navodil inž. Jegliča je trgovec Sever podal vrtninarjem pregled nad vsemi semeni, ki jih ima ali pa jih bo imel v zalogi. Ob tem so nekateri vrtninarji predlagali, da bi pri nas pričeli z lastno kulturo semen, kakor to že delajo nekateri Trnovčnni in Krakovčani. V obširni debnti so vrtninarji podali številne predloge, ki so gotovo upoštevanja vredni. V drugem delu sestanka pa je bil živahen razgovor o cenah zelenjave v prihodnji sezoni. Komisar za cene inž. Mežan je takoj v začetku podul temeljito in prav jasno razlago, kakšno stališče zavzema Pokrajinska uprava pri utemeljevanju cen. Glavni cilj naše uprave glede cen je dunes v tem, da poskrbi, da imajo vsi meščani in poueželani kuj duti v lonec. Pri tem se mora uprava ozirati na ogromno množico tistih, ki se morejo preživljati le ob svojih majhnih zaslužkih. Danes mora biti pri prehrani načelo vseh potrpljenje. Potrpeti mora tudi tisti, ki prodaja, ne le tisti, ki kupuje. Moremo pribiti, da je sedanja politika cen pri nas veliko boljša in preudaruejša kakor v prvi svetovni vojni. Umni upruvi se je posrečilo v glavnem zadovoljiti vse največje potrebe. Lahko rečemo, da danes pri nas črna borza pojenjuje. To je gotovo uspeh pametne politike cen. Po tri ure trajajočem sestanku so vrtninarji osnovali odbor, ki bo skrbel za postavitev cen in za stalno zvezo vrtninarjev z upravo. Tako lahko upravičeno upamo, da bomo takoj spomladi dobili na trgu veliko zelenjave. Opozorilo davkoplačevalcem 1. Rok za vlaganje davčnih napovedi pridobnin«, posebnega davčnega dodatka po čl. M/11, davka na »amen, splošnega ln »kupnega davka na poslovni promet — pav-Sallstl poteče dne SI. januarja t L 3. Knjigall splofnega ln skupnega davka na poslovni promet eo dolžni vložiti prijave o celoletnem prometnem v lotu 1944 tokom januarja t. 1. J. Obrtniki ie obdavčeni a pavSalno prl-dobnino, ozlr. oni davčni zavezjinci, U imajo pravioo do pavšalne obdavčbe, morajo vložiti prijav® do SI. januarja 1945. 4. Davek potujočih agentov in trgovskih potnikov, kakor tudi krožnjarskl davek za davčno leto 1945 je plačati do konca januarja t 1. 5. Prldobnlnsld zavezanci 1* 81. 53 zakona morajo prijavo vložiti v 5 mosecih po končanem poslovnem letu. Prijava mora biti napravljena na prijavah za družbeni davek in vsebovati vse podatke, ki so navedeni v čl. 105 pravilnika k zakonu o. neposrednih davkih Izvzemši pod toč. t tn 22. Dokler teče rok u vložitev davčnih prijav, smejo znprosiitl davčni zavezanci v posebno važnih primerih, da »e Jim rok podal j«a. Prošnjo kolkovano a lir 6 Je vložiti pri davčni upravi LJubljana mosto. Usmiljenje nas 6tori najbolj podobne liogu. (Totnai Akvinski.) Koledar: četrtek, 15 prosinca: Pavel, apostol, spreobrnjenj Ananija, muft.; Pijpon. o. Petek. «. prosinca: Poltkarp, Skof ln mufionec; Pavla, vdova: Alborlk, opat; Batllda, kraljica. Kino Matica: »Vrtiljak« ob 16 ln 18. Kino Union: »Premiera ljubezni« ob 18 ln 18. Kino Sloga: »Modra Uslca« ob 16 ln 18. Lekarniška slnžba: Noino službo Imajo lekarae: dr. Plccoli, Dunnjska ce«ta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste — Zaloška ceata. S- Ob 50 letni« Franceta žužka Vsi, ki ga poznajo ln radi imajo — ki teh ni malo ne v Ljubljani ne na vsem slovenskem podeželju —» 6e bodo začudili, da je ta mladeni-ško čili moč ie 50-letnlk. Pa je resnica: dne 25. prosinca potresnega leta 1896 jo v Kompoljaih v Do-brepoljah pod kmečko streho zagledal luč tega sveta današnji slavljenec gospod France žužek. V domači liiSi je od dobrega očeta in plemenite matere dobil podlago dobre vzgoje, ki mu jo je v šoli poglobil in utrdil blagi vzgojitelj in voditelj do-brepoljskega ljudstva rajni g. France Jaklič. Bistri lantek je dobro vozil tudi v ljubljanski gimnaziji, odkoder pa je moral na vojsko leta 1915. Drugo leto je napravil vojno maturo, nakar se jo vrnil k 17. nešpolku, kjer je ostal do konca prve Svetovne vojske. Po vojski se je sicer vpisal na juri (lično fakulteto ljubljanske univerze, vendar je, da se preživi, opravljal razne službe, med drugim je bil dalj časa tudi časnikar. Kasneje se je ves posvetil delavski organizaciji, nakar je kot nenavadno sposoben organizator dobil službo pri tedanji Borzi dela ter zdaj že dolgo časa uspešno in z vso ljubeznijo vodi prevažal Delovni urad. G. Žužka pozna vsa naša dežela ne le kot moža, ki se je ves posvetil delu za duhovne iin gmotne koristi delavskega stanu, marveč še bolj kot klenega govornika, ki jo s svojo besedo zares srca kar zajel, šo bolj pa ga vsi poznajo in cenijo kot odličnega slovenskega in katoliškega oža, ki svoja sveta načela izpoveduje ne lo v besedi, ampak tudi v dejanju. Kot tak je v teh časih od prvega dne vedel, kjo je njegovo mesto ln ai niti en hip omahoval. V tem je premnogim dal prelep vzgled, kako jasna je pot tistemu, ki ima zgrajena trdna načela in 6e jih drži. Da ee je komunistični val v delavskih vrstah ubil, je brez dvoma velika zasluga tudi tega odličnega katoliškega borca, ki se je z vso vnemo lotil dela v Delavski protikomunistični akciji. Dasi v načelih oster in neuklonljiv, je osebno dober kot kruh ter vsakomur prelep zgled dejavne krščanske ljubezni in srčne dobrote. Nihče nikoli no bo zvedel, koliko je to srce dobrega storilo drugim, to ve le vsak za se. Zato je danes veliko število tistih, ki mu v svojih srcih voščijo še za naprej vse obilje 1 »ožjega blagoslova. Dasi ni naša navada, da bi slavili 50 letnice, se jo ob tej vendarle z največjim veseljem tudi >Slovela PotroSnlkl ▼ občinah Ljubljana, Jožica in Polj« dvignejo od sobote, 87. do »rede, SI. t. m. opoldne (popoldne m trgovine za-prte) vsak pri svojem stalnem trgovcu na preostalih 21 odrezkov za rli - testenine (z datumi od 11. do 81. januarja): IMt g moke za testenine, 5M g riia in SM g fižola. Odrezke bodo predložili trgovci obenem i ostalimi januarskimi odrezki. Prevod poziva potrošnike, nsj živila dvignejo v določenem roku, ker naknadne delitve za zamudnike ne bo. Dr. Franc T o m i i č : Mto-sIovensSi to II. predelana Izdaja, 627 str. - Vez. 160 L. Nova izdaja upošteva tudi vse moderno nemško in slovensko besedoslovje. LJUDSKA KNJIGARNA, LJUBLJANA Pred škofijo 6. Miklošičeva 5. KULTURNI OBZORNIK Važna odkritja iz poglavja najstarejšega slovanskega verstva Vsak narod se zanima za najstarejšo obliko svojega verstva, saj mu ta še največ pove o njegovem izvoru in tudi o plemenitosti ali primitivnosti prvih dob njegove zgodovine. Različni učenjaki so z velikimi napori skušali reševati problem prvotnega slovanskega verstva in odkrili marsikaj važnega in vrednega. Razprava, ki jo je temu vprašanju v letošnjem Bogoslovnem vestniku (st. 57— 97) — izšla je tudi v posebnem odtisu in slane 20 lir — posvetil prof. dr. Ivan Grafenauer |>od naslovom: Bog-daritcli, praslovansko najvišjo bitje, v slovenskih kosmoloških hajkah« se po svoji znanstveni resnosti in dragocenih rezultatih vredno pridružuje dosedanjim raziskovanjem verstva starih Slovanov. Tu bi radi samo na kratko omenili metodo In rezultate Grafenauerjevega raziskovanja. Dr. Ivan Grafenauer, ki ga poznamo ie iz drugih razprav iz praslovenske mitologije in njenih odmevov celo v krščanski dobi, hoče tudi v tem slučaju problemu do dna. Pri tem ga vodi glo-lioko poznanje primerjalnega jezikoslovja in obogatitev s pridobitvami , moderne kulturno-zgodovinsike metode v etnologiji. Njegova razprava je naravnost zgled, kako si etnologija in lingustlka pomagata pri reševanjti težkih versko- in na-rodnoegodoviinsklh vprašanj, ki jim prva daje vertikalno poglobitev, druga pa horizontalno smer. Po tej metodi se Grafen-auerju takoj posreči odkriti, da je beseda >Bog«, s katero so stari Slovani naztvali nebeškega vladarja, predslovanskega ln eiicer vzhodnoindoevropskega izvora in pomeni tistega, ki daruje ln deli. Pogled v rezultate, do katerih io prišel verski etnolog P. W. Schmldt o Izvoru vere v Boga, pa mu pove, da so najstarejši pra- kulturni narodi z imenom Daritelj nazi-vali vedno samo najvišje bitje, edinega svojega Boga in Stvarnika. Iz tega je povsem logično avtor mogel zaključiti, da so prvotni Slovani tudi častili eno najvišje bitje, ki so ga imenovali Boga in so v tem oziru imeli tak prvotni mono-teizem, kakor ga še danes ugotavljamo pri prakulturnih in versko še skoraj nič degeneriranih narodih. Vprašanje je, ali ta logični zaključek potrdi tudi zgodovina. Vprašanje je gotovo zelo važno, ker so dosedanja raziskovanja o prvotnem slovanskem verstvu (Kelemina in dr.) kot njegovo prvo obliko postavljala tako takozvanl animizem, kjer častijo polno duhov, dobrih in zlih, več bogov, polno čarovnij brez pravih molitev in daritev. Mimogrede omenjamo, da je po dognanjih kulturno-zgodovinske metodo v etnologiji animizem resnična zgodovinska stopnja verskega razvoja, toda no prvotna, ampak pozni izraz degenerirane prvotne vere v enega Boga, na katero degeneracijo je bistveno vplivala materopravna sadilska kultura, ki stoji po materialni kulturi mnogo višje od prakulture, nikakor pa ne po duhovni. Grafenaiuerjevo »klepanje potrjuje »najstarejše zgodovinsko poročilo o verstvu naših prednikov iz sredine 6. stoletja ln najzanesljivejše izmed vseh« (str. 62). Zgodovinar Prokopij namreč piše v svoji Zgodovini gotskih vojska o najviSjem bitju Slovenov in An tov: »Verujejo pa v enega Boga, Moža bliska, Stvarnika vsega ln edinega Gospoda, pa mu darujejo govod in druge daritvene živali. Usode niti ne poznajo, nikar da bi ji priznavali kak vpliv na človeka ...« Torej so naš predniki imeli Boga, ki so ga nazvall Porum-grotnov-nik, za edino najvišje bitje in mu priznavali tako pravilno vse njegove lastnosti, da »e krščanski misijonarji kair nič nieo pomišljali porabiti njihovo ime »Bog« za izraz tistega edino pravilnega pojmovanja o Bogu, ki so ga prejeli iz razodetja. To izredno visoko prakultur-no versko po;movaaijo starih Slovanov potrjujejo tudi nadaljnje Prokopijeve besede, iz katerih sledi, da v prvotni veri Slovenov ni bilo kakega Čarovanja in vedeževanja, ampak da so ti pojavi znak degenoracije verskih pojmov, ki so ji pod vplivom mlajših kultur podlegali tudi Slovani, ko so dobili demone in vile, k pa jim v 6. stoleijiu niti malo niso pripisoval časti ali oblasti Boga, kar se je znčelo goditi mnego pozneje. Ime Boga-Daritelja tudi poznejši viri pridevajo le najvišjemu bitju in ga najdemo v imenih Daždbog, Stribog, Sva-rog, Sva roži 6. Izredno težkega poglavja o nastanku politeizma iz prvotnega mo-noteizma so tudi za verstvo starih Slovenov skuša dotakniti Grafenauer na podlagi dobrega po?.nanja starih Zgodovinskih virov, dasi ostane še mnogo problematičnega. Toda to je za razpravo žo drugotnega pomena. Temeljno ookrtije o prvotnem mo-noteizmu starih Slovenov, ki da so fa dobili od arktične prakulture ka-or jo je ugotovila kulturnohistorič-na etnološka šola, podkrepi Grafenauer s podatki iz praslovenske mitologije, ki jo še posebno dobor pozna. Že Oštir je ugotovil, da so mitološki izrazi starih Slovanov večinoma pred-slovanski stnroevropski, ki nosijo na sebi sledove vseh tistih kulturnih razmer, ki so oblikovale skozi dolga stoletja Praslovane. Obliko verstva starih Slovanov nam za 6. stoletje podaja Prokopij. Predniki sedanjih alpskih Slovencev so se kmalu po 6. stoletju preselili nn zapad, njihove bajke bi potemtakem morale izružati versko mišljenje, kakor.ga opisuje Prokopij, saj so ostale od nadnljnih degenerncijskih vplivov iz vzhoda nekako nedotaknjene. »In res,« tako zaključuje Grafenauer, »se najstarejše slovenske bajke o ustvarjanju sveta in nnše zemlje, prvega človeka, o prvem raju na zemlji, o prvem grehu in njega kazni o potopu — le te smemo po dosedanjem znanju varno šteti med zares praslovanske — dobro ujemajo s podobo, ki jo je narisal Prokopij« (str. 74). Med temi bajkami sta prukultumi bajki iz Mengša in iz Šiške, ki nam jih je rešil Trdina, posebno pomembni tudi zato, ker sta »sploh etnološko najstarejši bajki, kar se jih je ohranilo kateremu koli in-doevropskemu narodu« (str. 76.). Važno je, da je vsebina teh bajk izrazito prnkulturno monoteistična, pozna celo creatio ex nihilo, in je zelo slična prakulturnim bajkam rodov, ki imajo prvotni monoteizem še danes. Torej je tudi s te strani potrjen monoteizem Praslovanov, pa tudi njegov izvor, verjetno iz arktične prakulture. Zelo močen je Grafenauer v podrobnem analiziranju praslovanskih bajk, V katerih se mu ob analogijah od drugod posreči ločiti njihovo prakulturno vsebino in pa mlajše dodatke, ki so značilni za nomadski totemistični in animistični verski razvoj in so tako pojasnjena marsikatera imena in zveze iz praslovanske mitologije. Dolgo se avtor zamudi pri obravnavi poglavja o Kurentu, ki je bitje izrazito lunarnomitološkega značaja, »hudobno višje bitje — temni mesec«. V zadnjem delu učene razprave se Grafenauer vrne k raziskovanjem nadaljnjega razvoja imen za najvišje bitje pri starih Slovanih, o katerem t'e treba reči: »Svarog si je podredil )aždboga^ kot svojega >sina« in se spet združil z njim pod imenom Sva-rožič. In če so tega spodrinila nova imena, pojem je ostal stari in vsa imena so prav za prav — kakor je Briickner dejal — eno Najvišje bitje Daždbog nli po starejšem Bog-Dari-teljc (str. 97.). Izmed vseh imen ima Grafenauer za edino res nedvomno slovansko besedo Daždbog, ki še bolj močno pomeni »daritelja«. Ze po tisku svoje razprave je Grafenauer zvedel za najnovejšo razpravo etnologa W. Koppcrsa »Bhagwan«, the supreme deity of the Bhils (Anf-hropos 1940-41), v kateri opisuje svoje raziskovanje pri predarijskem rodu centralne Indije »Bhil«, med katerim se je mudil v letih 1938-39. Koppers ugotavlja, da si ta prvotni rod za svoje edino najvišje bitje med mnogimi indoevropskimi imeni ni hotel izbrati drugega kakor bhaga (daritelj darov) in je svojemu Bogu, o katerem je veroval isto, dal iime bhagvvan. O tej razpravi poroča G. v posebnem dodatku. Tako je ta analogija znova potrdila, da je praslovanski Bo^ pomenil najvišje bitje, ki »ne pusti drugih bogov poleg sebe« in je torej prvotna vera starih Slovanov čisti in visoki monoteizem. Dognanja, do katerih je prišel dr. Ivan Grafenauer, bodo gotovo zbudila še nadaljna raziskovanja in razprave. Zdi se pa, da ugotovitve o prvotnem monoteizmu starih Slovanov, ki da izhaja iz prakulturnih plasti, ne pa od Irancev, ne bo mogoče omajati, saj jo tako jasno potrjuje Prokopijevo poročilo, vsebina staro-slovenskih bajk in prijemljivi nadalj-ni verski razvoj pri Slovanih. Posebno potrdilo tej ugotovitvi dajejo dognanja moderne kultumohistorične etnologije, ki jim gre zasluga za odkritje, da na najstarejši stopnji človeške kulture ne stoji tudi najnižja stopnja verstva, kakor je hotel to evolucioni-zem, ampak vera v eno najvišje bitje, ki je stvarnik, daritelj, varuh moralnega reda in plačnik za dobro in hudo. Grafenauerjeva razprava je vzor, kako se dajo metode in dognanja moderne etnologije uporabljati ne le za prazgodovinska verstva, kakor je to z uspehom delal O. Menghin, ampak tudi za analizo tako imenovanih višjih verstev. Želimo, da bi Grafenauer ta rnziskavanja glede verstva naših prednikov nadaljeval in nam tako pomagal do njegove resnične Blike, ki naj potem preide v last znanstvenega dela na univerzi in v srednji šoli. Dr. V. F« / Ml .tli še enkrat: Vsaj s pepelom posujfe hodnike! Skoraj vsak dan opozarjamo v časopisu hišne posestnike, naj vsaj » pepelom posujejo sneg na hodnikih in vendar še danes skoraj na vseh hodnikih, ki še niso očiščeni, ne vidite pepela. Prav tako se zdi, kakor da bi bil pepel na nakaznice in bi bil že Iskan predmet na slavni črni borzi. Tudi vemo, da ja pepel od drv dobro gnojilo in ga morda zato nekateri hranijo za svoje vrtove. Pepela od drv ne potrebujemo na hodniku, če kdaj, tedaj tedaj kurimo prav vsi svojo zadnje zaloge premoga in premogov pepel ni za drugo rabo, kakor da ca sesujemo v smetarjev zaboj. Ali ne bi šlo morda, da bi smetarjev zaloj kar le]>o izpraznili po hodniku. Vsi pešci bi pred tako hišo rekli: Glej no, bela vrana med hiSniml posestniki; ker ni mogel očistiti hodnika, ga je vsaj po-sul. Zanimivo je, da se je ze oglasil z dolgim dopisom »prhadeti posestnik« ter pripoveduje, da naj pešci upoštevajo tudi težave hiSnih posestnikov, ki sami nimajo ča»a, ker bo v službah, delavnih modi pa tudi nI, da bi hitro od-kidali sneg. Pričakuje vsaj toliko uvidevnosti, kakor Jo imamo do občine, ki tudi ne more zmagati snega na cestah. Predlaga cele, da bi bilo lepo in pravično, ce bi prebi alcl hiše zaposlenemu posestniku malo pomagali odkidati sneg, čei, stanovalci bodo s tem ludi sebi ustregli. Ta predlog ni lako napačen in kjer ne gre drugače, naj se hišni posestnik le dogovori z najemniki za kidanje. Ker sem pa prav včeraj zvečer sredi mesta in na hodniku tudi sam tako odletel, da so celo moje mlnde kosti kar zahreščale, zahtevamo pešci šo enkrat: žrtvujte vsaj pepeli Za Socialno pomoč Veleugledna tvrdka Vrata Via;, uuuiu-fak turna trgovina v Ljubljani, VVolfova ulica St. 5, '-e naklonila Socialni pomoči pri okrajnem glavarutvu v Ljubljani znesek 5000 Lir (pet ti«>č) kot podporo za begunce iz Hinj. Istočasno je naklonil g. 1 Jr. Ceeniik Ivo, odvetnik v Ljubljani, v s iste namene znesek 500 lir (pet sto). — Socialna pomoč pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani se za velikodušna darova kar liajtopleje zahvaljuje in priporoča to človekoljubno gesto v kar najobilneJSe posnemanje. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Ozeblina zaradi strupenega mraza Strupeni n»raz, ki je zavalovil v naših krajih, je povzročil mnogim ljudem ozebline in lažje nesreče. Nekemu mladeniču, ki je biil zaposlen zunaj v goedu, je pri-mrznlla deona roka, ko je prijel za sekiro. Na dlani se mu je odlupil koa kože. Drugim so ozebli uhlji, bili so toliko previdni, da niso vstopali v zakurjene sobe, marveč so si poprej zaradi mraza otrple uhlje močno odrgnili s snegom. Mnogi dedki so dobili za.nohtnioo. Eden teh dečkov je silil e prsti v gorko vodo, kar so k sreči starejši, v mrazu izkuženejši ljudje preprečila ter dečku od mraza otrple prste hitro vtaknila v mrzlo vodo, da je bil obvarovan hujšo nesreče. Na trgu do 3000 kg kisline Zasneženi Vodnikov živilski trg kaže ta toden na delno odkidanem I. živilskem otoku ne preveliko izbiro do-riu za kuhinjo. Dnevno prodajo »e-;ij na trgu povprečno do 1.000 kg islega zelja in do 2.000 kg kisle reipe sodih. Glavni kmetijski blagovni zadrugi se je posrečilo, da je lz raznih •ajev pokrajine, zlasti iz ižanske in grosupeljsiko okolice uvozila do 500.000 kilogramov zeljnalih glav in 1,000.000 kg repe, kar jo oddala v kidanje. V srodo ni trg kazal posebne zanimivosti, nakup čebule v prostem prometu je skoraj končan. Posestne spremembe Zemljiška knjiga je v prvi polovici januarja letos zaznamovala 6 kupnih l«,godb za celotno kupno vrednost 922.300 lir. Med drugimi je Mally Antonija, pocestnica v Ljubljani, Sv. Petra cesta 34, prodala Adeld 3vetllnovI, trgovki v Ljubljani, Smartinska cesta St. 24 del zemljiško parcele štev. 408 kat. občine Petersko predmestje I. del v Izmeri i!000 m2 za 200.000 lir. Kvadratni meter jo bil po 100 lir. — Peterca Josipina, zasebnica v Ljubljani, C. M. cesta št. 41 je prodala Anuški Pol lakov l, zasebnici v Ljubljani, S.rekljeva ulit a St. 8 zemljiško parcele v kat. občini Petersko predmestje I. dol: št. 218'2 v izmeri 232 m/, štev. 217/2 v izmeri 124 m' tn itev. 348/1 njiva v izmeri 837 m» za 260.000 L. Kaj je z rdečim radičem? Branjevci na Vodnikovem in Pogača rjavem trgu so bili druga leta založeni •0Mi)nHlu sUnplBB 3idraosfco prlntofle* RADIO LJUBLJANA Dnevni spored «a 23. Januari T PoroSlla v nemSčini — 7.10 Jutranji koncort, vmes 7.30 Poročila v slovenSčinl — li Poročila v nemščini — 11 Napoved sporeda, ji.ito opoldanski konoert — 12.30 Poročila v nemSčini, porot i lo o položaju in poročila v slovenščini — 12.45 Salonski orkester vodi A Dermolj — 14 Poročila v nemSčini — 14.15 Od dveh do troh, šaro meh — 15 Olasba — 17 Poročila v nemSčini ln slovenSčinl — 17.15 Mali koncort violinista Mirana Viher-ja in pianista Gojmira DemSarja — 18 Glas fclovfinskoKa domoornnstvn — 18.80 Glasbena inodlKra — 18.45 Narodopisno predavanje, inž Simon Knirar: Naselja v podeželju — 19 Na harmoniko igra Jože PovSe — 19.80 Poročila v ^lovonščiul — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemSfilnl — 20.15 Frani Schubert: Zimska vožnja, !s-vajajo altlstka Elun Karlovao, basist Julij TSetotto in pianist M. Lipovšek — 21 Večerni koncert Izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 22 Poročila v nemščini, napoved sporoda — 22,15 Glasba. z uvoženim ln domaČim rdečim radičem prav v toni zimskem času. Uvoz rdečega radiča je zaradi prevoznih težav izostal. Domači rdeči radič pa j« na Vodnikovem trgu pravcata redkost. Tu in tam ga prinese na trg kaka okoličanka. Kakor znano, goje rdeči radič ali clkorljo tako, da jeseni na njivah porujejo korenine zelenemu radiču, kl je bil spomladi vsejan in so prodajali njefove zelene liste. Korenine tega radiča so ženske zlasti v okolici, spravile v razno posodo s prstjo ter jih pojavile v primerno enakomerno tople shrambe, kakor so kleti ln hlevi, celo v večje kuhinje. Po zimi začenja ta radič odganjati rdečkaste liste. Vsakemu radiču lahko trikrat porežejo liste za solato, poznejSl listi niso več dobri. Razne nesreče Janko Metan, 18 letni trgovčev ein, je »podrsnll im si zlomil desno nogo. — Ana Zupanova, 44 letna delavka, se je pri cepljenju drv vsekala v prst love roke. — Iz Vodic na Gorenjskem so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 14 letnega posostni-kovega sina Cirila' Petrila, ki je bil zaposlen pri podiranju drevja. Veliko drevo g« je podrlo. Dobil je poškodbe po vnem životu. — 4-1 letna gostilničarjcva žena Kristina Petkovikova »i Je na poledici zlomila levo nogo. 1 E Opozorite na nahupo-valnico Soc. pomoči svoje znance! Zaplenjena imovina Zadnji službeni list prinaša odločbo o zaplembi Imovine naslednjih upornikov: Kraglja Mirkota, visokošolca, nazadnje stanujočega v LJubljani, Koroška ulica St. 12; Polaka Franca, privatnega uradnika In hčerke Milene, dijakinje, nazadnje stanujočih v Ljubljani, Smartinska cesta 143; Pokovca Jožeta, mizarja in žene Marije, gospodinje, nazadnje stanujočih v LJubljani, Pokopališka ulica 25; Laimpiča Ivana, ključavničarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 6; inž. Murkota Stankota, uradnika, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Langusova 21, in inž. Lavriča Rudolfa, šefa kurilnice, nazadnje stanujočega v Ljubljani, kurilnica Ši&ka. DEKLICO k otroku in pomoč v gosfMHlinjutvu — begunko, »|>rcj meni » tiranu in »tunovanjem nli brez stanovanja. -Na«!ov v upr. »Slov.t poti St. 529._ pi.akatprja ludi nolzvclbano moč, sprejmemo. Ilnbor in »lalen zaslužek. Ponudbe nu upr. »Slov.« pod »Lepljenje« 537. Službo | lita o _ SLUŽBO HIŠNICE ilčeni. Ponudbe upravi »Slov.t pod »Dobra poinočt šl. 514. | Vaj2r.ct_| 1-) UCENCA ključavničarska, tukoj •preimem. Frane Kosmač, »pl. ključavničarstvo, Jcronova 5. gnčniiiO KUPIMO Kovačič. Zgodovina la-vanllnske škofije; Ko. vačič, Ljutomer In njega »rez. - ljudska knjigarna, Ljubljana. R-.dio NOV RADIO 9 cevni, moderna obli. ka, naprodaj Koblar jeva 7. 1 Prodamo | DRSALKE »Eisblumc« prodam uli zamenjani. Nanlov v upravi »Sloveniji pt.d it. 547._ NOVI SKORNJI St. 41 ugodno naprodaj. Vinšck. Dunajska ccMa Ii. dvorišče. MOŠKO SUKNJO črno, dobro ohranjeno, zamenjam ali prodam. Naslov v upr. »Slov.« I št. 544. |z?mgniamc| /imski pl am l\k »Ker nc srn. ni!, jc odvrnil s čudovito preprostostjo. »Vojak »eni in prisegel sem svojemu vladarju. Sicer sem pa že star in teh nekaj dni, ki mi jih še ostane, nima pomena, du bi se skrival in preživel to kratko dobo kjerkoli. Tukaj vsaj še lahko storim nckai dobrega, čo ne drugače, s tem, do tolažim reveže, ki so tolažbe potrebni. Tega bi drugod ne mogel. Zahvaljujem se vam, prijatelj, za vašo dobro voljo. A zdaj govoriva o čem drugem « Po tako odločni odklonitvi mu lega ■redloga nisem upal več omeniti. Proti ;oncu zime pa je sam priiel na ta razgovor in mi dejal'- »Prijatelj, pred nekaj meseci ste mi predložili načrt, ki ga takrot nisem mogel sprejeti, ker ga nisem smel. M Zdaj pa sem pripravljen sprejeli ga g§ pod pogojem, da režite namesto mene H nekoga drugega. Gre za dobrega mla- H deniča, ki je kot dijak bil iz političnih II razlogov obsojen na dosmrtno uzgnan- H stvo v Sibirijo. Star je šele 18 let in p bi moral preživeti v brezdelju in bedi {§ vsa svoja najlepša leta v Utn grobu H živih. Revež je tukaj že 11 mesecev in H se ie ni vživel v svojo usodo ter šc = vedno klice svojo ubogo mater, vdovo. H Bil ie njen edini sin, njena edina opo- li ra. Zvedel je, da je mali zaprosila car- §f ja, da bi smela iti za sinom v pre- = gnanstvo. Revež je ves obupan in nc- n prestano zdihuje'. »Mati prihaja sem s umirati Tako bom jaz dvakrat nien 1 morilec!« Rešile ga prijatelji Odvzeli f§ mi boste veliko trpljenje in posušili H solize nesrečni materi« K ,.:«:•> ie 1 •»■>• a zdaj J« ;; bilo življenje v lobo.i ..u ie slabše. Ko sc je sneg začel tajati, je mraz postal še bolj občuten. Nemogoče i« bilo iti iz hiie, ker so se nog 2 ugrezale do kolen v sneg in blato Kljub temu pa se je mnogo trgovcev že odpravl|alo na pot. Nam pa je dobri knei svetoval, naj počakamo na bol,Si letni čas UL VSI KINO »StAHiA« Žarah Leinder ln W 11 1 y B 1 r c e 1 v velefilmu »MODRA LISICA« Sodelujeta: Paul Httrblger In Jane Tilden Predstave ob 1» in 181 IM. 1J-J1 KINO »MS/ION« Temperamentna mnzikalna komedija »PREMIERA LJUtEZNI« H. Sohnker, Kirsten Heiberg, Frilz Odemar. P r * d • t a v • ob 16 ln 181 Kupimo SPALNE SRAJCE zimske, ali flanelo kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Rubinu št. 531. (k lep, s kupico, za 5-7 lel » S nju mi je le uspelo najti pravo pot. i Poizvedbe H S Brcz dvoma se čitatelj še spominja *---- _— - = mlade sobarice, ki sem jo rešil z H ladje, kjer jc njena gospodinja umrla n od lakote. Da bi ubogo žensko obva-= roval v družbi toliko moških, 6Cm jo fi vpisal v uradne listine kot svojo ženo. g Ko je pozneje dekle odf.lo, se nisem = niti spomnil na to, da bi črlal ime svo-= je namišljene žene. Kamor sem prišel, sem povsod dobil potrdilo, da potujem 7. ženo in nihče se ni spomnil, da bi II ugotovil resničnost tega dejstva Ko H sem prestopil rusko mejo, sem dobil S potni list za prehod skozi rusko državo M zase in seveda tudi za ženo. Zdaj se 'M mi je nudila prilika, da to okolnost H izrabim. Mladenič, ki mi ga je priporočil 1= knez, je bil zelo slabotne postave, goli lobrad in skoraj ženskega obraza. Poli skrbel sem mu primerno lasuljo in ženili sko obleko. Zdaj sem lahko rekel: to s je moja žena. Ne izdal bi me niti z H glasom, ker je tudi ta bil čisto ženski. Zima je bila medtem še zelo ostra. H Meni se kljub temu ni godilo slabo, % ker sem imel dovolj hrane in zadostno H obleko. Živeli smo v lesenih hišicah z M dvojnimi okni in velikanskimi pečmi, si kamor mraz ni mogel prodreti. Snega li je zapadlo toliko, da je bilo celo mesto M skoraj zakopano v njem. Ljudje po celi stah so se adeli kot beli medvedje. Nikakor pa ne smete misliti, da |§ sem vedno tičal v hiši in lenaril. Od-= hajal sem na daljše ali krajše izlete in |§ se naučil drsati se po snegu. Nikdar H se mi ni nič zgodilo. Mojemu prijatelju = pa sta zmrznila dva prsta. Ko si je se-{H zul čevlje, je v njih pozabil palec in H kazalec desne noge. V šali je dejal: p »&e sreča, da je malenkost in da za-j§j radi tega moji trgovski posli ne bodo H trpeli.« Kljub temu pa je moral ležati H cela dva meseca. I^ndvse okusna močnata jed s hitro pripravo jc proizvod tvrdke fiopavarili it- T H JESTE v VIA P. R. GAMBINI, 29 ki je tvornica z najboljšimi surovinami za nnrastke (pudinge). Saufii mil se drsati sc pu snegu V maju smo se končno tudi mi zo- čeli odpravljali na pot Nemogoče nn je povedati, kako hudo mi je bilo ob misli, da se bom moral lofiti od sta-rego, plemenitega kneza. Kot spomin mi"je podaril nekaj krasnih soboljevih kožuhov. Mladeniča, ki nam ga je priporočil, smo skrili v noči pred odliodcm Oblekel sem ga v žensko obleko, v kateri r je bil videti kar dražesten. Ob odhodu sv» se s knezom prijateljsko objela in poljubila, nato se je starec z mojim dovoljenjem približal | skrivnostni nosilnioi in privzdignil zaveso; prikazala se je nežna ročica, ki jo je starcc spoštljivo poljubil in sklonil svojo sncžnobelo glavo ob navzočnosti zastopnikov oblasti, ki niso mogli skriti želje, da bi videli gospo Crusoc Ves ponosen sem jahal poleg nosilnice in pred odhodom še enkrat prisrčno pozdravil plemenitega kneza. Vrnitev v domovino. Hiteli smo po najkrajii poti proti Arhangelsku ter sklenili, da se iz- ; ognemo Moskvi, že zaradi varnosti moje soproge, ki sem jo seveda čuval z « vso ljubosumnostjo. Skozi puščave in gozdove smo skoraj beže dospeli do Urala in ga prekoračili. Oddahnili smo si in bili skoraj ginjeni, ko smo spet stopili na evropska tla. Imeli smo občutek človeka, ki sc po noči, polni neprijetnih doživetij, vrne na svoj dom. Jojl Za hiinimi vTati »o stali ro-parjil... Ko smo prišli čez reko Kamo, »mo krenili proti mestu Solay-Kamosky. Mladenič, ki je bil ie vedno oblečen v žensko, ni bil več v nosilniti, ampak je jahal v naii družbi. Zdaj mi je pokazal v daljavi trumo konjenikov in svetoval, naj takoj obstanemo. Ker je bil domačin, je poznal deželo in njene ljudi. Zbrali smo »e k posvetu, kjer je glavno besedo imel mladi begunec. Konjeniki, ki smo jih videli v daljavi, so res bili razbojniki, ki «o na« čakali. Nikakor ne bi bilo prijetno, da bi nas pobili na hišnem pragu. Ko smo stopili na ruska tla, »mo najeli mladega Rusa, da bi nam bil za vodnika. Nočilo sc je že in dospeli smo v bližino gozda. Delali smo 6c, kot da hočemo prenočiti tukaj, a nismo raztovorill živali. Mlademu Rusu smo naročili, naj se gre pogajat z roparji in jih vpraša, koliko zahtevajo, da nam dovolijo prost prehod. D« naj jim razumeti, da bo mogoče pogoditi se z lahkoto. Skuia naj pogajanja zavleči in potem naj jim reče, da nas gre obvestiti. Seveda bomo medtem že zapustili dotični kraj in krenili v drugo smer. (Dalje.) K- Struppe: ^ »II k* ■ ■ r Zdaj, ko se moram zopet bavitl z Ahilom, se v meni zopet vzbuja žalost. Zdi se mi, kot da moram znova odpreti krste vseli že davno pokopanih nad. A trdite, tla mora tako biti, do je od mojega poročila odvisna usoda več ljudi in rešitev skrivnostne žaloigre... Ahil je mrtev. Kot potrdilo toga dejstva Vam pošiljam mrtvaški list, ki sem ga prejela pred letom dni od tukajšnjih oblasti. Ruski konzulat v Bue-no,s Airesu mi je poslal tudi malenkostno vrednostne stvari, ki so jih nasji pri mrliču. Ahil se je tamkaj ustrelil zaradi dolgov, ki si jih je nakopal pri igri. Naj se Vsemogočni usmili njegove duše! Nimam sreče s svojimi otroki in usojeno mi je, da bom umrla brez otrok. Dva sem imela, a Bog ml je vzel oba. Da bi se raztresla in nekoliko razvedrila, me je soprog večkrat vzel s seboj na razna potovanja. Posestvo je mediem opravljal vesten oskrbnik. Dohodki posestva so zadoščali za najine potreb'« in še več. Nisva pa imela nobenega vesalja, da bi si zbirala bogastvo; saj, žal, nisva imela za to nobenega razloga. Deset let po smrti drugega otroka sva s soprogom prefbila nekaj tednov na Rivijeri m odtod naredila izlet na Korziko. V mladosti sem se zanimala za Napoleona in sem želela videti njegovo rojstno hišo v Ajncciu. Lepota otoka in ugodno vreme sta naju zadržala dali easa, kot sva prvotno sklenila. Nekega dne sva šla iz Bnstie preko Capa di Corso v San Fiorenzo. Na poli sva prišla tudi mimo ruševin gradu Colom.bano. Na skali se dviga nekdanji samostan. Pripovedovali so nama o krasnem razgledu, ki ga je mogoče uživati s »kale in sklenila sva, da se po-vzpeva na vrh. Pri tem pa sem si izvini!« nogo in zaradi hudih bolečin nisem mogla naprej. K sreči — nli k nesreči _ sva našla revno kmečko hišico, ki nima nilčesar drugega kot štiri stene in streho. Desetleten deček nama je odprl. Pojasnila sva mu položaj in deček naju je gostoljubno odvedel v borno kofo. Tukaj sva našla nu revni postelji težko bolno žensko, dečkovo mater. Kako nenavadne oči je imela! Kar prestrašila sem se izraza trpljenja, strastnosti in divjosti, ki je gorel v njih. Bile so to oči, ki jim je ogenj gorel nn znotraj in počasi použival «ln,hotno telo. Ko ji je deček pripovedoval o moji nesreči, se je medlo nasmejala. Moj soprog jo je prosil, dn bi nama dovolila, riše!.< je rokla ženska. Bila jc stara osem in dvajset let, videti pa je bila, kot bi bila nosila breme in trpljenje petdesetletnega živ-ljenjn. Medtem ko mi je deček prinesel vodo, da si naredim obkladke na izvinje-no nogo, sem gn vprašala po očetu. Od- govoril mi je s kletvijo, ki jc nisem razumela. Ko je opazil moje zaičudenje, jc trdo dodal: »Nimava ga... Nikogar nimova!« V tem dečku je bilo nekaj zlobnega in neotroškegn. Tu izraz pa je izginil, kadar je stregel materi. Brez dvoma jo je ljubil strastno, divje in čisto nagonsko. Kot mladič na materi, tako jc deček visel na umirajoči materi. Meni so solze tekle po obrazu. Ženska je živela v strašnem pomanjkanju in bedi — in vendnr se mi je zdelo tako bogata in srečna, ker jo je obdajala ljubezen njenega otroka. Medtem sc je znočilo in oslala sva v samotni koči. Deček jc prinese! v kot nakoliiko sena, kjer naj bi spala jaz. V tej noči se je Pcrn Androssi — tako je bilo ženski ime — rnzgovarjala 0 poslednjih željah. Pripovedovala mi jc čisto nn kratko zgodijo svojega nesrečnega življenja. Neki tujec jo je zapeljal. Kakor je običaj na Korziki, deklo, ki je bilo zapeljano in ki gn za-peljivcc zapusti, nima več upanja, da 01 se poročilo. Na vsak način pa so njeni sorodniki obljubili krvno osveto. Vendnr pa se mu je posrečilo zbežati. Izgubili so tudi vsako sled zn njim. Življenje polno sramote in znpuščenosti je bilo usojeno njej in otroku. Vzgojila je dečka in mu vcepila najbolj gorečo željo po maščevanju. Od- kar zna misliti, nc ve nič drugega kol to, da je neki tujec pahnil njegovo mater v bedo. Njenega desetletnega trpljenja in njene zgodnje smrti je bil kriv ta človek, ki je tudi otroka naredil za brezdomca in brezpravnega. Deček bo nekoč maščeval svojo ubogo, nesrečno mater. Razen naloge, da jo maščuje, mu ni inogla zapustiti ničesar, poleg majhnega zavojčka za sjjomin. Ta spomin pa jc bil dragocen in zelo važen. Moj mož naj bi skrbel, da pride nedotaknjen v otrokovo roke. S to prošnjo jc izročila mojemu možu zavojček, zavit v platno Povedala mu jc še naslov nekega sorodnika v Parizu. Tja naj bi odvedel Aliila. Ker >vu se nameravala vrniti v domovino preko Pariza, ji je soprog obljubil, da bo dečka sam odvedel tja, kar je žensko zelo pomirilo. Kmalu se ji jc začelo blesti in tedaj je z divjim be.som izgovarjala neko ime. Jasno je bilo, dn jc šlo Za njenega zupcljivca. Imena pa nisvn mogln razumeti. Morda jc bilo itne njenega sina, ker kolikor se še medlo spominjanj sc je prav tako začenjalo z »A«. Skrb za zapuščenega otroka jo je preti smrtjo najbolj mučila. Pomiril a sva jo s tem, dn sva ji obljubila. tla ne bova nikdar popolnoma zapustila mulega Aliila in da se bovo zajiimnln za njegovo nadaljnjo u.codo. Pogledala naju je hvaležno in skoraj blagoslavljajoče. Svetloba sonca jim ie nepoznana, a luč resnice jim kljub temu toplo greie mlade duše SLOVENEC Obisk pri slepih v ljubljanski Gluhonemnici Strašno je bilo trpljenje slovenske matere, ko je morala gledati, kako so ji komunisti mučili sina ali pa ji v svoje tolpe s silo odvedli moža, v teb hudih časih edino trdno oporo kmečkega doma. Strašno je bilo trpljenje poštenih slovenskih fantov, ko so videli uničene domačije, katerih požig je povzročila komunistična revolucija. Strašne stvari so v treh letih komunistične revolucije morale gledati naše oči. Mnogih se je ob teh strahotah že lotila misel: »Da ne bi nikdar videl teh strahot, da bi mi bilo za celo življenje trpljenje tisočev, ki jih je uničila komunistično revolucija, nepoznano.« Mnogi mislijo, da bi bolje prenesli težave dni, ko bi jih nikdur ne videli. Mnogi mislijo, da bi jim ostale vse današnej težave slovenskega narodu nezuane, če bi jih s svojimi očmi ne mogli doznati. Mnogi slepi rojaki, ki te težke dni preživljajo med nami, pa so nam v dokaz, da mora vsakdo, kdor ima ljubezen do svojega naroda, kljub temu, da strahot ne more ali pa nima prilike videti, s trpečimi sočustvovati in jim po svojih močeh pomagati, da bi nam zopet zasijali svetli dnevi sreče in miru. Da bi spoznal njihovo življenje v teh hudih časih, sem jih v soboto obiskal v njihovem novem domu v ljubljanski Gluhonemnici, kajti njihov pravi dom v Kočevju je bil v preteklem letu uničen. In vendar so njihove duše polne veselja Gotovo bi si vsak obiskovalec na poti k tem slepim mislil, du bo v Dolini slepih našel mir in resnost, ki sevata navadno z obrazov tistih starejših, ki so jih v življenju srečale že mnoge težke izkušnje. Tako sem si mislil, ko sein odpiral glavni vhod Gluhonemnice, a že na prvem stopnišču me je doletelo presenečenje in mi v trenutku ogrelo srce. Saj v tem domu, kjer stanujejo le slcni in gluhonemi, teče življenje morna še bolj veselo, kakor v marsikateri hiši, katere prebivalci nc poznajo ne bolezni in ne težuvl Po hodnikih jc veselo odmevala prijetna melodija poskočne vaje iz Buyerjevcga zvezka za klavir. Tako sta se mi ob prvem koraku v doin slepih vtisnila v spomin dva vtisa, ki sta mi tudi potem, ko sem zapuščal gostoljubno družino slepih učencev, ostala pred očmi. Gostoljubna ponudba upraviteljicc gdč. Mire Dobovškove in prve učiteljice šole za slepe gdč. Franice Vrhun-čeve, ki sta se ponudili, da bralcem odkrijeta vse skrivnosti in vso srečo slepih gostov v Gluhonemnici, sta bili prvo naznanilo prisrčnega sprejema, s katerim so slepi otroci hoteli pokazati hvaležnost vsem tistim, ki v teh težkih časih življenjskega bojo za lastni obstoj in za zmago pravice skrbe tudi za slepe rojake. Zato so slepi otroci iz dna duše radi pokazali vse težave, ki teže njihova srca, pa tudi vso srečo, ki sije iz njihovih duš, čeprav jim je zaprto okno v svet — njihove oči. Bilo je v soboto popoldne, otroci so bili vsi zatopljeni v delo, ki ga je narekoval dnevni urnik. Ta dan so cclo popoldne posvetili Na sprehodu po šoli ročnemu delu in zabavi. Z veseljem so kazali, kaj jim je v največje razvedrilo in v največje zanimanje. Ob prihodu obiska so po pozdravu takoj vsi vstali in njihovi obrazi so bili posejani s smehom. No prvi pogled ne l)i nihče mogel spoznati, da vsi ti nasmejani obrazi ne čutijo svetlobe, ki jih podnevi odeva, ka~li njihovi obrazi niso kazali prav nič radovednosti ali pa morda nezanimanja, saj oni so prav za prav videli, da jih je prišel obiskat človek z dobrimi nameni. To sicer nise videle njih oči, to so videle njih duše in zato je bila njih gostoljubnost toliko bolj prisrčna in odkritosrčna. Med slepimi šolarji tudi odrasli - domobranci V gorki sobi so bili zbrani vsi — po številu kakih 25 učencev. V večini šteje njihovo življenje še malo let, le nekaj jih je med njimi ,ki so že odrasli. Ti so v večini izgubili vid šele pred krotkim. Med njimi so tudi trije domobranci, ki so za zmago resnice žrtvovali svoje zdrave oči. Vsi ti so radi kazali svoja ročna dela, pa tudi igrače, s katerimi so si krajšali čas. Okroe velike mize je bilo zbranih nekaj dečkov in deklic, ki so se tnkoj po pozdravu zopet potopili v svoje delo. Deklice so pletle, fantje pa so spravljali volno v klopke. Prsti so jim, čeprav jih niso nadzorovale oči, gladko tekli, vsakemu je delo lepo napredovulo proti zaželenemu cilju. Ob oknu je za mizn sedela deklica in prebirala knjigo. Knjigo je brala! A orale niso njene oči, to službo so opravljali občutljivi prsti. Kljub tej razliki pa se je dekličina duša napajala z užitkom in resnico, inorda še bolj, knkor če bi brala z zdravimi očmi povest, napisano v navadnih črkah. Prav tako je bil v branje zatopljen odrasel fant, ki mu je bomba požrlo oči. Njegov obraz je žarel od veselja nad prijetnim berilom, ki so nui ga posredovale včasih trdega dela navajene roke. Otroci so bili gostoljubni, zbrali so se v krog in beseda je pripovedovala različne zgodbe o veselem življenju v Domu slepih, ki ga sedaj ni več, o življenju na soncu, o vročih poletnih dnevih, ki so jih otroci prebili nn bregu in v prijetno hladni Rinži. Otroci pa so se spominjali tudi težkih dni, ki so jih doživeli v Kočevju. Doživeli in spoznali so že mnogo strahot — tudi divjanje komunistične revolucije —, čeprav jih niso videli. Morda pa je bilo doživetje prav zarodi tega toliko bolj strašno! Ko je bilo Kočevje osvobojeno komunističnih tolp, so tudi slepi otroci imeli iste skrbi in težave, kakor ostali meščani. Tndi oni so z velikim zanimanjem čakali nove domobranske kolone, ki jim bo povedala, kaj je no-novega po noši zemlji in ostalem svetu. Posebno močno se jim je. vtisnila v spomin tista kolono, ko jc učiteljica gdč. Vrbunčeva peljala v Ljubljano bolno Urško, slepo deklico. Tiste noči, dokler otroci niso zvedeli, da sta dragi srečno prispeli v Ljubljano, v domu ni mogel nihče lahko spati. Koliko skrbi so za bolno Uršiko in dobro učiteljico imeli slepi otroci, se kaže pač najbolj v tem, da so za to sestavili poseben kuplet, ki jc pel o koloni in bolni Urški. Glasba je zanjs najlepše razvedrilo Ob prijetnem spominu nn kuplet so otrokom med pogovorom obrazi šc bolj zožareli in kar suma od sebe je prišla želja, da bi to pesmico sedaj zopet zapeli. Fantek je prinesel klavirsko harmoniko, dečki in deklice so se razdelili v sopran in alt, za uvod je zodonela harmonika in nato se jc dvignila otroška pesem. Potem so hoteli pokazati tudi vse drugo, kor znajo. II klavirju je stopil Matevžek, ki mu je bomba vzela vid, in pokazal, koliko se je doslej naučil. Zaigral jc lepo otroško poskočnico. Za njim je sedla h klavirju njegova učiteljica in, čeprav slepa, zaigrala delo iz moderne glasbe. Komur slcpci sami ne razložijo, koko to zmorejo, si tega gotovo nc zna razlagati. Slepemu pa igranje klavirja prav za prav nc delo skoraj nič večjih težav, kakor če bi bil zdrav. Tudi slepci imajo za klavir note. Na njih jc napisan takt in zaznamovana vsako nota do šestnaj-stinke. Sicer sc slepcc nekoliko počasneje nauči, kadar po učenje dokonča, mu prsti iščejo tipke brezhibno. Tudi oni se pripravljajo na delo v življenju Tudi oni si grade v mislih svojo bodočnost, tudi oni si hočejo zgraditi stvarno pot v življenje. Pri svojih načrtih pa niso preveč zahtevni, saj gredo po zgledu mnogih prednikov z ista usodo, ki so v živlejnju dosegli svoj cilj in si ustanovili celo svojo družino in ji z napori svojih rok pripravili tudi zadovoljivo premoženje. Kako se ti otroci uče zo življenje? Za to jim vse poskrbi njihov dom, šola za slepe. V tej šoli so sedaj nastavljene tri učiteljice, katehet in upraviteljica. Ti vodijo osnovno šolo, branja kakor zdravi. Pisati se nauče skoraj prav tako hitro kakor zdravi. Kar tri pisave Nauče se pri pisanju še več kot zdruvi. Kajti vsak slep otrok se nauči pisati kar tri vrste pisanja, ki ga tvorijo trije sistemi: Braillov, Klei-ilov in Heboldov. B raillova pisava je sestavljena iz šestih točk, katerih različna razmestitev pomeni posebno črko. To pisavo je uvedel Francoz Louis Braille, gojenec v pariškem zavodu za slepe. Za Braillov črkopis potrebuje slepi posebne tablice in pisal-ko, papir Zo pisanje pa mora biti bolj trd. — Kleinov črkopis je namenjen predvsem za pisanje zdravim. V tem črkopisu slepi navadno pišejo pisma svojim sorodnikom. Slepi vtiskujejo na papir črke, zaznamovane z bodečimi iglicami. — Ileboldova pisava pa se lahko piše na vsak papir. Za to pisavo je potrebna ploščata tablica, v kateri so izrezane vrste štirioglatih pravokotnih odprtin. Slepi polože pri pisavi tablico na papir in prično s svinčnikom risati prave črke v omenjene pruvokotnike. Otroci imajo v tem načinu, kakor tudi v ostalih dveh, toliko izve/banost, da hitrost njihovega pisanja prav nič ne zaostaja za hitrostjo pisave neizobraženega zdravega človeka. . Osnovno šola uči slepe tudi geometrije, pri kateri se otroci uče spoznavati vse geometrijske like, kakor je navada tudi v šolah za zdrave. To bi se na prvi mah komu zdelo čudno, tisti pa, ki ima veliko opravka s slepci, bo to razumel. Tudi slepci uporabljajo v življenju neverjetno velikokrat tako v pojmovni rabi kakor tudi v praktični pri delu pojem raznih geometrijskih likov. To pride na primer neizbežno v uporabo pri pletenju košev, obrti, ki jc za slepe najbolj primerna. Spretni obrtniki Fantje, ki se že uče te obrti, so pokazali, koliko so v njej že napredovali. V enem dnevu ali nekaj čez napravijo koš za papir. Pri pletenju uporabljajo lesen model, izkušeni po delajo koše in stole najrazličnejših vrst že brez vseh pripomočkov. Ti stoli in koši po so narejeni s tako natančnostjo, dn bi izdelke nevedni kupce nikdar ne pripisoval slepemu. Ko človek nekaj četrt ure preživi mod slepci, prov za prav sploh več. ne čuli, dn občuje z rojaki, ki jim ni don dor vida. Pogovor se plete prav tako stvarno, slepi delajo svojo obrt in pišejo ter bero prav tako brezhibno, kakor bi jih nikdar ne doletela nesreča izgube oči. Tako se tudi tisti, ki jih doleti nesreča oslepelosti, z vso vnemo pripravljajo za življenje in po končanem učenju nastopijo delo zase in zo svoje družine. Neki slepi gospod mi je v teh dneh pripovedoval, kakšna je bila njegova življenjska pot. V mladosti je oslepel. Zato je odšel v šolo za slepe v Kočevje, lam se je naučil pisove in branja za slepe, napravil ljudsko šolo in se izučil v ple-tarski obrti. V nekaj letih se je toliko že spoznol na prostor, čeprav ga ni videl, da si je mogel ustvariti družino in si postaviti na deželi majhno trgovino. 1 rgovina je lepo uspevalo, vendar je dežela za slepčevo trgovino nehvaležen kraj. Zato se je preselil v okolico Ljubljane in si postavil novo za vse tisto, pri čemer ne odločuje le oko in v to skupino spadajo vse glavne resnice naše vere. Pogled njihovih duš je sicer odmaknjen od pogleda na malenkosti vsakdanjega sveta, toliko bolj pa se jim v spomin vtisne vse, kar je važno za blaginjo življenja. Zato je s slepim tako prijetno govoriti, kajti njegove besede izražajo bogastvo duše, ki je veliko iu resno premišljevala. Povedati pa moramo, da so tudi v življenju slepili lepi in mračni dnevi, dnevi sreče in nesreče- Iludo je, če prime slepca domotožje po izgubljenem vidu in hrepenenje po sreči, ki, tako se zdi slepemu, ovija vse one, ki morajo s svojimi očmi opazovati zonimi- Sončece, božaj nas, saj te čutimo, čeprav te ne vidimo trgovinico. S pridnim delom si je pridobil toliko imetja, do ga boelo uživali tudi njegovi otroci. Življenje slc- Iiega se prav za prav le toliko rozli-Luje od življenja zdravega, da slepi ne vidi in ne more opravljati služb, kjer je potreben vid, sreča in veselje pa prav tako sevata z »>J>roza slepega kakor z obraza poštenjaka, ki jc zdrav. Bogastvo njihovi!; duš Motil bi se, kdor bi sklepal, da slepčevo dušo žge suša po znanju resnice. Res da naši slepi rojaki ne morejo spoznavati sveto z očmi. Zato po so njihove duše toliko bolj dovzetne vosti sveta. Težko je takrat. Takrat je edina tolažba Jezus, za katerega slepci prav dobro vedo, da jim je edini pravi rešenik. Jezus jim pomaga tudi v takšnih trenutkih in duše slepcev, očiščene grenkega hrepenenja po zdravih očeh, zopet zasijejo v sreči in zadovoljstvu. Duše slepih so v resnici bogate, bogate v mislih kakor tudi v milosti, saj si jo v odpovedi vida zbirajo, kakor zbira vodnjak dotok deževnice. Takšno je življenje slepih. Zdravi bi mislili, da je brez oči komaj mogoče spoznati rcsnico, slepi pa nam dokazujejo, da jo oni doumejo brez gledanja in jo hranijo globoko v svojih dušah. »čistim kritičnost zmote m molimo, da bi zmagala resnica« uče otroke ročnega dela, izobražujejo dekleta v gospodinjstvu, fante pa pripravljajo na najbolj pripraven poklic za slepe — pletarstvo. Osnovna solo za slepo nauči slepega otroka prav vsega, česar nauči osnovna šola zdravega. Eno glavnih načel pri pouku slepih jc, da so nikjer nc sklicu jejo, češ da predmeta nc vidijo. Tudi slepci predmet vidijo. Vidijo ga sicer nc z očmi, n ker ga natančno opišejo iu olipljcjo /. rokami, vedo natančno, kakšen je, in zato ga .vidijo. Slepi otroci sc uče pisanja iu Bridkosti težkih časov, ki jih je pri nos povzročila komunistična revolucija, so s svojimi valovi prodrlo tudi k slepim. Morda bi kdo mislil, da slepe ne bole težave in nesreča slovenskega naroda. A slepčevo duša je polna sočutja z brati, ki trpe ob groznem boju zoper komunistično zmoto. Tudi ti najmlajši, ki stanujejo v domu slepili nasproti ljubljanske bolnišnice, so kljub majhnemu številu svojih let doživeli zaradi komunistične hudobije žc veliko in pretrpeli v teku revolucije že več kakor marsikdo od zdravih. Ti oslepeli malčki so doživeli clnevc, ko so v Kočevju gospodovali komunistični tolovaji. Doživeli so znane boje za Kočevje, pred nekaj meseci pa je bila njihova hiša uničena, tako da je danes vsa Šola slepih tudi ena izmed begunk z Dolenjskega. Slepi otroci dobro vedo, koj je ko-mounizem. Komunista, na srečo, niso videli, a slišali so njihove grožnje in doživljali posledice komunističnega divjanja. 1/. pripovedovanja so zvedeli za vse komunistične zločine, zato komunizem poznajo, poznajo pn tudi vso žalost mnogih nesrečnih mož in fantov, ki jili je komunizem prisilil, da bi se, čeprav verni sinovi pobožnih slovenskih mater, proti svoji volji borili zn brezbožne cilje. Slepi olroci tudi vedo, kakor je v pogovoru tako lepo povedal eden od njih, kako težka je za poštenega fanta tolovajska puška. Žrtvovali so domovini vid svojih oči V tej šoli za slepe sem se rnzgo-varjal tudi s tremi domobranci, ki so se v boju proti komunističnim tolpam žrtvovali, rta bi narod imel lepo bodočnost. Prijeten jc bil razgovor s temi junaškimi fanti in zanimalo me jc, koliko pogrešajo in žalujejo za svojim zdravjem, ki so ga darovali narodu. Na njihovih obrazih ni bilo scncc, senco prav toko niso metali ne na svoje prejšnje in tudi ne na prihodnje življenje. Fajitje vedo, za- | kaj so se žrtvovali. Vedo, da so izvršili svojo nalogo, vedo, da jim bo zato tudi dobro v bodočem življenju, čeprav jih bo rlo smrti spremljala tema. Vedo tudi dobro, da jin naša narodna skupnost nikdar ne bo pozabila. S svojim pogovorom pa sem jih prav zn prav zmotil- Zmotil sem jih prav pri odvijanju zavojev, ki so jih jim poslali tovariši iz udarnega bataljona. Beseda je nanesla na tovariše iz bojne skupine. Iz besed slepih domobrancev se ,i>' kazalu hvaležnost tovarišem, ki skrbe za ranjcnce tudi sedaj, ko jih nikdar i več ne bo nazaj v prvo bojno črto. To je resnično tovarištvo borccv za resnico. Njihovi načrti za naprej? Eden. ki je že končal učiteljišče, bo ostal učitelj. Posvetil se bo le sebi enakim — slepim otrokom. Kako odlična in plemenita služba! Ostala dva? Zopet bosta zučelo hoditi v šolo, da se naučita novega pisanja in novega načina branja, nato bosta hitela naprej v obrtno šolo, da si bosta zagotovila samostojno življenje in na koncu inorda celo družinsko ognjišče. Kako vedri načrti za bodočnosti Da bo življenje slepih srseno To namen ima ustanova, katere življenje smo si na kratko ogledali. Sreča je v njej doma, čeprav med njene prebivalce tako rekoč nikdar ne zašije svetloba sonca. Zato pa je toliko večjo sreča zaradi varnega za- Pri učenju prirodopisa točišča, zaradi poštenih in ljubečih voditeljev in dobrega tovarištvo. Nad 30 let^ deluje žc to zavod, ki nosi naslov Solo za slepe. Pred prvo svetovno vojno pri nas ni bilo not>nego takšnega zavoda. Prva skupina slepili sc je na naših tleh zbrala šele po vojni 1. 1918, ko je gdč. Vrhunčeva pripeljala iz Graza v Ljubljano 22 slovenskih vojakov, ki so oslepeli v vojni. Prvo stanovanje so imeli v. vojašnici, nato pa v sedanji ženski bolnišnici. L. 1921 pa so poslopje zapustili in se preselili v Kočevje, kjer so kasneje postavili šolo za slepe. Od tega leto je bil dom v Kočevju posvečen le vzgojnemu delu. To delo je požrtvovalnim učiteljicam zmotila šele vojna in nazadnje letalsko bombardiranje, ki je zgradbo porušilo. Sedaj so se vsi gojenci preselili v Ljubljano, kjer jim je Glunonemnica uslužno odstopila nekaj sob. Ne pozabimo jih! Poleg šole za slepe pa sta v Ljubljani šc dve društvi, namenjeni slepcem. Društvo slepih je bilo ustanovljeno že leta 1920. V mirnem času jc imelo okrog 160 članov. V tem društvu je mogel biti včlanjen le tisti, kdor je popolnoma ali pa delno oslepel. Sedaj pa je v Ljubljani in njeni okolici še ostalo okrog 50 članov. — Društvo ima namen povzdigovati duševno in telesno blaginjo slepih, povečevati zmožnost svojih članov z a službe in zbirati sredstva za revnejše člane. To društvo je napravilo že veliko dobrega. Vsakemu slepcu, ki je po šoli v Kočevju začel samostojno življenje, je dalo večjo vsoto, do je mogel zočeti z obrtjo. Na ta način jc društvo postavilo mnogim slepcem temelj za srečno blagin jo. Ko so nastopili vojni časi, je društvo moralo svoj delokrog nekoliko zmanjšati, vendar jc v prejšnjem letu izdalo svojim članom okrog 97.500 lir podpor. Da ie moglo dati tolikšn opodporo, je črpalo denar iz številnih darov blagih meščanov, pa tudi iz dohodkov, ki jih je prinesla hiša v Jaršah, ki je last društva. Tretje v Ljubljani delujoče društvo Eo je Dom slepih, ki ima zgradbo v tari Loki in posestvo v Okroglem, podpira pa tudi slepe, ki so v Domu bolniških sester v Šmartnem ob Savi in po nekaterih drugih zavodih. Ta društva opravljajo v imenu naroda poslanstvo, da s podporami lajšajo življenje slepih. Da bi bilo življenje slepih čim bolj srečno, so ta društva v vsem teku svojega obstoja zbrala že sto tisoča denarja. Da bi olajšali življenje slepili v hudih vojnih časih, zbirajo podpore tudi danes. Da bo življenje slepili srečno, pa moramo skrbeti tudi mi zdravi, da tudi v teh hudih časih kljub lastni stiski žrtvujemo podpore, da na ta način slepim rojakom z lučjo požrtvovlanosti in ljubezni tiado-mestimo svetlobo sonca, ki je tem rojakom neznano.