sLovensKA
FOtAfKltlLOViNIA
SLOVENSKI
POŠTENJAKI,
ZDRUŽIMO SEi
LETNIK XLIV
FEBRUAR 1994
ŠT.2. NO.2
S PONOSOM REČI SMEM: SLOVENEC SEM!
Dr.Edi
Skozi stoletja so nas tujci - in celo nekateri Slovenci — skuSali prepričati, da smo narod pastirjev in hlapcev, narod brez zgodovine. Spet drugi so se spraševali, kje sploh je Slovenija — morda v Rusiji, na ČehoslovaSkem, ali nekje na jugu Balkana? Kot pokažejo Številne Študije, so ljudje s predsodki navadno prepričani, da to, kar jim ni znano, mora biti zelo brezpomembno — gre pač za ljudstvo, ki ni nikdar doseglo kaj omembe vrednega. "Pokaži nam enega samega Slovenca, ki je kdaj kaj posebnega dosegel," so me pozivali ameriški delavci leta 1951, ko sem v poletnih počitnicah delal kot zidarski strežnik, da sem si prihranil denar za nadaljevanje študija v jeseni. Utrujen od težaškega dela sem po večerih zahajal v knjižnice, da bi v knjigah in učbenikih odkril kak podatek o Slovencih, ki bi ga bil vesel sam in bi ga lahko pokazal še drugim. Končno odkrijem nekaj vrstic o Slovencih v G.H. Duncanovi knjigi, Immigration and Assimilation (1933). Takoj sem videl, da je avtor (ali morda kak njegov asistent) uporabljal zelo stare statistike in vse postavil na glavo. Bosna in Hercegovina sta bili baje v vsej Jugoslaviji najbolj pismeni, najmanj pa uboga Slovenija, saj je bilo - tako pravi Duncan — 86 odstotkov Slovencev nepismenih in sploh nismo nikdar imeli svojega pismenega jezika in so se morali tudi naši redki izobraženci vsega učiti le v tujih jezikih. Zgrozil sem se. Kako smo mogli svojo podobo v svetu tako žalostno zanemariti?
Kaj storiti? Zanašati se še naprej na druge, na najbolj poklicane? Lahko bi čakali še desetletja, mnogo dragocenega gradiva pa bi se medtem za vedno izgubilo ali pozabilo. Takrat, v juniju 1951, sem se odločil, da začnem takoj sistematično zbirati podatke in prepričljivo dokumentacijo o slovenskih uspehih v Ameriki in drugod po svetu. Ob vsaki priliki sem spraševal rojake, če poznajo morda kake slovenske uspehe ali podvige v Ameriki ali kjer koli izven Slovenije in ob sobotah in nedeljah sem tipkal in razpošiljal pisma na vse konce in kraje sveta. Tako se je rodil in z leti preko omrežja neplačanih idealistov prostovoljcev v Ameriki in številnih drugih deželah sveta razvil Slovenski ameriški raziskovalni center, ali Slovenian Research Center of America, Inc. Naš cilj je bil zbrati in ohraniti zanamcem gradivo, ki bi v največ slučajih sicer nikdar ne vedeli zanj ali bi utonilo v pozabo — in pripraviti primerne publikacije, razstave in predavanja o Slovencih in njihovem doprinosu Ameriki in svetu, predvsem še v angleščini kot najvažnejšem svetovnem jeziku. Danes, po več kot 40 letih nedeljskega in nočnega garanja in stalnega doplačevanja iz svojega žepa nam kartoteke in računalniki v vodilnih knjižnicah že pokažejo vrsto angleških knjig, ki v njih prepričljivo blesti slovenski doprinos Ameriki in ostalim državam sveta. Kot sta poleg večjega Števila tujih strokovnjakov ugotovila v svojih komentarjih o naši knjigi Slovenian Heritage tudi dva zelo ugledna Slovenca, največji slovenski psiholog dr. Anton Trstenjak in pisatelj in takratni predsednik slovenskega Pen kluba g. Drago Jančar, že samo ta knjiga (ki uporabi le drobec že zbranega gradiva) izpričuje nad vsa pričakovanja visoko stopnjo slovenske ustvarjalnosti in podvigov na domala vseh področjih konstruktivne človeške dejavnosti.
Ponosni smo na svojo prelepo slovensko domovino in ponosni na dejstvo, da smo vkljub tujim in nekaj domačim zatiralcem in izkoriščevalcem vendar-le "eden najbolj naprednih narodov na svetu" (Markham, 1947) in "narod, ki je sicer majhen po številu, a velik po duhu" (R.G.A. DeBray, 1976). Upravičeno smemo biti tudi ponosni, da je naS sicer številčno majhni narod skozi stoletja prinašal bogate darove domala vsem deželam sveta. Oglejmo si samo nekaj primerov iz izobilja že zbranega gradiva!
Naš narod je skozi stoletja poklanjal duhovnike, misijonarje in misijonarke številnim drugim deželam. Dali smo prvega rednega škofa Dunaju in velikane Afriki in Aziji, med drugimi apostole ljubezni med gobavci in vzgojiteljico tajske kraljevske družine. Samo Združenim državam Amerike smo poklonili vsaj devet škofov, med njimi Friderika Barago, ki je po izjavi Vatikanske enciklopedije (1949) "eden največjih misijonarjev v Severni Ameriki". Dali smo voditelje ameriški in evropski škofovski konferenci, vatikanske diplomate Rimu, Švici, Avstriji, Skandinaviji in Aziji, pa tudi vrsto katoliških rektorjev Evropi, Ameriki in Aziji in svojega dr. Alberta Schweitzeija (ali več) Taiwanu in sedanjega nadškofa največji katoliški nadškofiji v Kanadi.
Dokazana potomca slovenskega rodu, ki sta se po dokumentih v naših arhivih zavedala svojih slovenskih korenin, sta postala državna kanclerja Nemčije, ko je bila najmočnejša država v Evropi in Avstrije, ko ji
Gobec
je pretila ena najhujših nevarnosti v zgodovini. Ameriški predsednik Dwight Eisenhower je govoril o sinu slovenskih priseljencev, guvernerju, predsedniku ameriške guvemerske konference in zveznem senatorju Francetu Lauschetu kot "rojenem za predsednika Združenih držav", ameriška občila in predsednik Reagan (v svojem prispevku za našo knjigo o tem velikem slovenskem državniku) pa so ga poimenovali kar "Ohio's Lincoln" -- ohijski Lincoln. Slovenci smo dali Ameriki vsaj tri državne guverneije in dva zvezna senatorja ~ Tom Harkin, čigar mati je bila rojena v Škofji Loki, kot je ljubeznivo preveril tamkajšnji g. župnik Alfonz Grojzdek, je postal celo predsedniški kandidat Dodajmo še več uglednih sodnikov in sedem zveznih poslancev (kongresnikov) in župane dolge vrste ameriških mest, med njimi Clevelanda, Euclida, Indianapolisa in Portlanda in predsednika Narodne lige ameriških mest, v katero je včlanjenih 15,000 občin, da tu ne govorimo o Jeffersonovem spoštovanju do staroslavne slovenske karantanske demokracije in obreda ustoličenja koroških vojvod ter dejstvu, da je Slovenec postal tudi prvi in doslej edini priseljenski in prvi neanglosaški zvezni senator Avstralije.
Čeprav so nas skušali oropati slovenske obale, je majhni slovenski narod vendar-le dal admirale Avstriji, Nemčiji, Angliji in Švedski ter vsaj šest admiralov Ameriki. Slovenec je poveljeval največji ameriški bojni ladji, pa tudi eni najbolj modernih jedrskih podmornic in sloviti plavajoči bolnišnici v Vietnamu.
Prav tako je Slovenec zaslovel kot eden prvih evropskih proizvajalcev modemih koles in motornih koles in je — dve leti pred ustanovitvijo Fordove tvrdke! — že izdelal tudi svoj prvi avtomobil. Slovenski izseljenec je bil med pionirskimi graditelji zgodnjih ameriških letal in po izjavi tujih virov "oče masovne proizvodnje v letalstvu" in proti koncu svojega plodnega življenja eden štirih glavnih graditeljev letečih trdnjav B-29, ki so odločilno pripomogle k zavezniški zmagi v drugi svetovni vojni. Dva druga rojaka pa sta načrtovala najmodernejša sodobna letala. Dodajmo Se dejstvo, da je Slovenec direktor največjega ameriškega oddelka za gradnjo avtobusov in da sta kar dva Slovenca postala podpredsednika vodilne ameriške družbe za proizvodnjo tovornjakov. Tudi avtomobil bodočnosti, ki je bil ponos Amerike na svetovni razstavi v New Yorku, je plod slovenskega ustvarjalnega genija. In gotovo ne smemo pozabiti računalnika, ki ga je soizumil Slovenec in ga je ameriški predsednik Richard Nixon vzel s sabo na Kitajsko kot "prvenstveni primer visoko razvite ameriške tehnologije".
Slovenci so gradili veličastne cerkve, nebotičnike, ali palače v Avstriji, Franciji, Belgiji, na ČeSkem in Poljskem, v Etiopiji, Argentini, Braziliji, Avstraliji, Združenih državah Amerike, Kanadi in drugod. Daleč po svetu so gradili tudi Sole, bolnišnice, sirotišnice, železnice, letališča, mostove, jezove, tovarne in elektrarne in dobivali nagrade za najlepše cvetlične nasade. Slovenec je bil najpomembnejši arhitekt stadionov v Ameriki in je med drugim zgradil sloviti Kennedyjev stadion v ameriški prestolnici Washingtonu, drugi rojak pa enega največjih razvedrilnih in vzgojnih parkov v Kanadi. V središču Washingtona je v Sloveniji rojen arhitekt zgradil tudi vrsto palač kompleksa L'Enfant Plaza, ki ga je ameriški tisk označil kot "zmagoslavje moderne arhitekture".
Poleg slovitih redovnic, vzgojiteljic, umetnic, znanstvenic, atletinj in filmskih zvezd so naše vrle Slovenke postale Miss Ohio, Minnesota, Illinois in California, pa tudi International Surf Queen, Hawaii, Miss Evropa in Miss Avstralija. Dodajmo, da se slovenska kri preteka po žilah svoječasnega najboljšega gimnasta Evrope, kot tudi sedanjega najboljšega gimnasta Amerike, poleg dobitnika pet zlatih olimpijskih medalj (čigar stara mama-je iz Ljubna v Savinjski dolini) in najhitrejše mlade avstralske tekačice. Slovenec je po tujih strokovnih virih najbolj priznan strokovnjak za prehrano na svetu in sin slovenskih priseljencev je postal predsednik Združenja ameriških klinik. Slovenec je ujel in prvi zaslišal Hitlerjevega šoferja in slovenski psihiater in poznejši predsednik združenja psihiatrov in nevrologov v Clevelandu je na nuerenberškem procesu zasliševal nemške vojne zločince, med njimi maršala Goeringa. Naša rojaka sta poveljevala ameriški letalski akademiji in najznamenitejši vojaški bolnici, kamor hodijo na preglede in zdravljenje tudi ameriški predsedniki. Naj podčrtamo še dejstvo, da smo dali samo Ameriki vsaj sedem generalov in da so Finci pisali o Slovencu kot "po Sibeliusu največjem mojstru finske glasbe". In kako bi mogli pozabiti vodilne učenjake slovenske krvi na evropskih,
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates: $15.00 par year $ 1.50 single issue Advertising: $ .45 per agata line
PARLAMENTARNA KOMISIJA ZA POBOJE
Member of Multilingual Press Association of Ontario
Member of Canadian Multilingual Press Federation
Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada
Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
646 Euclid Ave., Toronto. Ontario M6G 2T5
Edited by Editorial Board
Urejuje konzorcij Slovenske Dri a ve
Zastopnika:
Martin Duh Calle 105, #4311 1653 Villa Ballester Argentina
Ludvik Jamnik 79 Watson Ave., Toronto, Ontario M6S 4E2 Kanada
TELEPHONE & FAX #: (416) 766-4848
Letna naročnina: Za Kanado in ZDA $15.00. za Argentino in Brazilijo po dogovoru; Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski pošti po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarija pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
S PONOSOM RECI SMEM:
nadaljevanje s str. I
ameriških in drugih univerzah, ali slovenske korenine slovitega dunajskega deškega zbora, slovenske dobitnike Mozartove nagrade na Dunaju in v Argentini in srebrne medalje za razvoj kulture v Parizu, največji spomenik v Tasmaniji, ki ga je zgradil Slovenec in dva vodilna slovenska astronoma, katerih eden je že zapisal svoje ime v vesolje in trenutno poučuje na znani ameriški univerzi, drugi pa raziskuje vesoljstvo iz Antarktike.
Res je: "S ponosom reči smem: Slovenec sem!"
Vendar če bi sedeli na lavorikah, bi jih imeli na napačnem koncu svoje anatomije. Slovenska ustvarjalnost se 5e uveljavlja in razvija po vsem Širnem svetu in tudi delo našega centra se z nezmanjšanim elanom nadaljuje. Zato lepo prosimo vse zavedne Slovence, da nam pošiljate gradivo o slovenskih uspehih kjer koli po svetu: izrezke (čitljive xerox kopije, z navedbo vira in datuma, zadoSčajo), kratke življenjepise (vitae), bibliografije, kopije patentov, vsakovrstnih priznanj, itd., drugo razpoložljivo dokumentacijo, slike uspeSnikov in njih stvaritev in zlasti Se naslove in napotke. Po svojih najboljših močeh bomo nadaljevali z zbiranjem in s publikacijami — kolikor bo dopuSčal čas pa ludi s predavanji in razstavami ~ o slovenskih dosežkih in o naSi kulturni dediščini, da nas bo svet bolj poznal in spoStoval in bo tudi naSa mladina vedno bolj dojemala in cenila bogastvo slovenske dediščine in veličino poslanstva sinov in hčera ustvarjalnega slovenskega naroda, ki ni zakopal in tudi v bodoče ne sme zakopati svojih talentov v Sloveniji in ki je vkljub svoji Številčni majhnosti skozi stoletja prinaSal in Se danes prinaša presenetljivo bogate darove domala vsem deželam sveta.
Če je VaSe gradivo že v naSih arhivih, prosimo, da ga dopolnite in obogatite z najnovejšimi podatki in slikami in nam s ogromno dragocenega časa
vsakemu posebej. (Za razliko od večkrat mnogo manj uspeSnih, a odlično Ker je DESNICA v Zapadnem, svetu naravno istovetna financiranih izseljenskih usanov dragih narodov, pn Centru nismo nikdar konservatjzmom / np «.irpr o tinom "|aissez-faire"-ia) imeli in tudi zdaj nimamo kaloSne koli pisarniške pomoči in vsako pismo s K°nservatizmom I ne sicer s tipom laissez taire ja), moram natipkali sam!) Po svetu je gotovo Se mnogo več uspeSnikov navajamo tudi besede književnika in urednika Aleksandra
slovenskega ali delno slovenskega rodu, ki se lepo uveljavljajo v znanosti, umetnosti, industriji, vzgoji, glasbi, športu, ali kjer koli drugod in doslej niso vedeli za nas in vkljub najbogatejši zbirki te vrste tudi mi ne zanje. Oglasite se nam - gre za ugled in lepšo podobo in bogatejšo zgodovino slovenskega naroda!
Komisija skupščine RS za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravnodvomljivih procesov in drugih nepravilnosti (vodil jo je poslanec SKD Ignac Polajnar) se je sešla na enajstih sejah. Prva je bila 19. septembra 1990, enajsta pa 10. novembra 1992. Mnogi smo bili nad izidi Polajnarjeve komisije razočarani. Državni zbor je sredi leta 1993 ustanovil njeno naslednico. Preiskovalno komisijo državnega zbora RS za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. Za njenega predsednika je 15. julija Kviaz presenetljivo izvolila dr. Jožeta Pučnika. Tega je na sami seji, da bi onemogočila najresnejšega kandidata Ignaca Polajnarja, predlagala in podprla levica. Pučnikova komisija se je prvič sešla 24. septembra in je imela doslej že sedem sej (zadnja je bila 16. decembra). Na prvih sejah se je komisija precej ukvarjala sama s seboj, saj je vse upe vlagala v začetek veljave zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, s katerima bi dobila preiskovalne pristojnosti. Že Polajnarjeva komisija se je pogosto izgovarjala, da nima preiskovalnih pristojnosti. Zdaj so te tu. Zakon in poslovnik sta začela veljati v začetku decembra. Mislili smo, da bosta delo in učinkovitost komisije pri večjih (sodnopreiskovalnih) pristojnostih izboljšala. Komisija se je zato 8. decembra sešla na zaprti seji, da bi se dogovorila za nov način dela, ki ga omogočata* zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi. 16. decembra, ko so bili pred komisijo zaslišani Zdenko Zavadlav, Anton Zgonc in Zoran Polič, je sledila hladna prha. Ne le, da se delo komisije ni prav nič spremenilo, prav ta seja je pokazala, da se je delo znašlo v mrtvem teku. Vseh pet preiskovancev (poleg omenjenih treh še Albert Svetina-Erno in Bojan Polak-Stjenka) je bilo zaslišanih že pred Polajnarjevo komisijo in takrat so vsi povedali precej več (če so nekateri sploh povedali kaj uporabnega) kot zdaj, pri vnovičnem zaslišanju. Pučnikova komisija bo morala torej, če si že z novimi preiskovalnimi pristojnostmi ne bo mogla veliko pomagati, precej spremeniti način dela. Namesto, da se je lotila najvišjih še živečih oznovcev in knojevcev, bi morala najprej kot priče zaslišati nižje po rangu, ki so kakor koli sodelovali pri pobojih. Kar nekaj jih je pripravljeno pričati, čeprav za javnost večinoma anonimno, kar je razumljivo. Ti bi lahko kot neposredni pričevalci pobojev potrdili, da so poboje slovenskih domobrancev ter nasploh poboje Slovencev izvajale predvsem slovenske enote. Zdaj je namreč veliko sprenevedanja, potem ko je Simo Dubajič, vodja tako imenovane ubijalske čete prostovoljcev in izbrancev iz XI. dalmatinske brigade, spregovoril za slovenska občila, da so v Rogu pobijali "Hercegovci" oziroma "Srbi". Za to četo se ve, da je 25. ali 26. maja 1945 ubijala pri Brezarjevem breznu nad Podutikom, potem pa je bila 26. ali 27. maja poslana v Kočevje, kjer je pobijala osem dni, do 3. junija, takrat so četo poslali na
"zdravljenje" na Bled. Vsaj od 3. junija so na Rogu pobijali Slovenci, kar potrjujejo številna pričevanja. France Kozina, iz brezna v Rogu se je rešil 10. junija, v svoji najnovejši knjigi Temelji osvobojenja (Kanada, 1993) navaja številne sorojake, ki jih je poznal, in pravi, da je slišal samo slovensko govorico. Zgodba o Teharjah, celjskih zaporih, Šentvidu in Prisilnih delavnicah, če naštejem le "najpomembnejše", je zgodba o slovenskih rabljih.
Komisija se bo morala zamisliti tudi nad "presenečenjem", ki soji ga pripravili Mitja Ribičič, Zoran Polič in Bojan Polak-Stjenka. Mitja Ribičič je 30. novembra, ko bi moral pričati pred komisijo, podpredsedniku komisije dr. Janku Predanu poslal pismo, v katerem mu je sporočil, da zaradi bolezni ne more priti. Čez dobra dva tedna je komisiji izročil zdravstveno spričevalo tudi Zdenko Zavadlav, vendar je kljub temu pričal pred komisijo. S tem je hotel dokazati, da se da pričati kljub zdravniškemu spričevalu. Ribičič je v pismu dr. Pučniku očital, da kot nekdanji politični preganjanec "ne sme sodelovati" v komisiji. Še večji cinizem izraža s svojo bojaznijo pred prižganimi žarometi. Iz mnogih pričevanj izvemo, da so bili nekdanji oznovski žarometi dosti bolj zaslepljujoči. Pravi tudi, da so njegove pravice omejene, in se sklicuje na 6. člen evropske konvencije o človekovih pravicah in na 14. člen pakta o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki ga je ratificiral tudi slovenski parlament. Zato bi bilo Ribičiču dobro postaviti tudi vprašanje, ali se je lahko tudi na tisoče in tisoče žrtev Ozne in Knoja sklicevalo na vse to. In vemo, da danes Ribičiča nihče noče zapreti, kaj šele ubiti. Gre samo za pričevanjel Na koncu je Ribičič napisal, da bi bil pripravljen odgovoriti na vprašanja komisije pisno. Verjetno se čuti diskriminiranega ob Ivanu Mačku-Matiji, ki je imel to luksuzno možnost, da je lahko "odgovore" na vprašanja napisal doma. Kakšni so njegovi "odgovori", vemo. Pravi šok pa smo doživeli na zadnji seji komisije med zasliševanjem Zorana Poliča, saj se je na zatožni klopi znašla komisija. Predvsem predsedniku dr. Pučniku je Polič izstrelil vrsto očitkov ("Danes govorite o zločinskem režimu, mogoče pa bodo čez 50 let o vas govorili, da ste bili zločinski".), poleg tega pa je podvomil, ali bomo z razčiščevanjem poboja domobrancev odrešili Slovenijo.
Koliko je v sedanji slovenski politiki (tudi v Demosovi leta 19901) pripravljenosti na raziskavo komunističnega početja, že dovolj zgovorno govori to, da se medvojnemu času izogibajo kot hudič križu. Do takrat, dokler se ne bomo lotili tudi medvojnega časa oziroma revolucije, bodo pravljice o izdajalcih, kolaborantih in zaveznikih (protihitlerjevski koaliciji) veljale za narodno resnico.
Ivo Žajdela
KONSERVATIZEM
G. Daniel Malenšek. dipl. ¡ur., tajnik za "SLOVENSKO DESNICO" piše v Slovenski državi, sept.-okt. 93, str. 3: "Dopuščena disidentka Spomenka Hribar pa tudi številni drugi levičarski politiki skušajo na Slovenskem DESNICO tem prihranite prikazati kot nekaj slabega, nazadnjaškega, posredno da ne bo treba pisati na več tisoč naslovov povezanega celo s pojmi nacizma, fašizma ipd.".
Prof. Edi Gobec, ravnatelj Slovenian Research Center of America, 29227 Eddy Road
Willoughby Hills, Ohio 44092 USA.
Inc.
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
747 Brown's Line, Etobicoke M8W 3V7	
Tel: (416) 252-6527	Fax: (416) 252-2092 ■
646 Euclid Avenue, Toronto M6G 2T5	
Tel: (416) 532-4746 Fax: (416) 532-5134	
John E. Krek's Slovenian (Toronto) Credit Union 1	
747 BROWN'S LINE	
Monday	10 a.m. - 4 p.m.
Tuesday	10 a.m.-8 p.m.
Wednesday	10 a.m. -4 p.m.
Thursday	10 a.m. -8 p.m.
Friday	10 a.m. -8 p.m.
Saturday	9 a.m. -12:30 p.m.
646 EUCLID AVENUE	
Tuesday	12 p.m. -8 p.m.
Thursday	12 p.m. -8 p.m.
Friday	10 a.m.-8 p.m.
Saturday	10 a.m.-1 p.m.
Zorna, dolgoletnega člana Nove revije, v Slovencu dne 15. jan. 94, na str. 29: "Konservativnosti bo treba v našem političnem prostoru spet dati tisto konotacijo, ki ji gre. Zdaj je še vedno v kontekstu partijskega recidiva in pomeni NEKAJ TEMNEGA, NAZADNJAŠKEGA, SUŽNJEPOSESTNIŠKEGA. PA ŠE V BOGA VERJAME, kar je menda ena najhujših bolezni, ki se lahko zgodi neumnemu človeštvu, ki ni liberalno".
Tudi Jurij Terseglav (Slovenec 15. jan. 94, str. 22 in 25) premišlja o tem in pravi: "V Sloveniji potrebujemo novo konservativno politično stranko, v kateri bodo imeli svoje mesto vsi - od Grosovih liberalcev, SLS, SKD do članov desnega krila LDS in Janševih socialdemokratov. V imenu te nove konservativne stranke naj ne bo besede
"krščanski".....Tudi mnogi liberalci in socialdemokrati
sodijo bolj v konservativno stranko kot pa k liberalcem in
socialdemokratom in zato se jih mora povabiti k sodelovanju. ... Različen svetovnonazorski pogled ni vzrok, da nekdo ne more biti član konservativne stranke, če je po politično-gospodarskem prepričanju konservativno usmerjen".
Da ne bi bilo nepotrebnih očitkov, da je taka stranka tip John Birch Society, predlagamo kljub paradoksu ime "Liberalno-konservativna stranka", - poznan pojem v modernih strankah v Evropi po II. svetovni vojni, npr. Francija, Zap. Nemčija, Nizozemska, pa s pomočjo socialistov tudi v Avstriji in Italiji - ,ki zagovarja poleg demokratskega političnega sistema s spoštovanjem človekovih pravic, v gospodarstvu privatno lastnino, smotrno socialno zakonodajo in pravično nagrado za osebno-privatno iniciativo in iznajdljivost. Pretiran socializem (npr. v Švedski) se je izkazal za dragega , da o komunizmu sploh ne govorimo. V ZDA in Kanadi velika večina državljanov tak sistem svobodne podjetnosti podpira, zato pa uživa enega najvišjih življenjskih standardov, ki ga pa bomo v bodoče tudi težko vzdrževali radi naraščajočih davkov. V Sloveniji pa vse drvi v socializem, "sredinstvo", (kjer je že dren iz leve in desne), ko stranke tekmujejo med seboj, kdo bo volilcem obljubil več socializma, ne iz simpatij do njih, ampak z namenom, da ohranijo svoje položaje.	A.K.
BITI ČLAN HRANILNICE • JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJUI
Brazde,teb.3.1994
SLOVENSKA POMLAD
Z zadovoljstvom sem bral izjavo Slovenske škofovske konference, saj izraža misli in želje večine vernikov ter ljudi dobre volje v Sloveniji in diaspori. Po pomembnosti jo primerjam z odprtim pismom Emila Zolaja »J'accccuse«, s katerim je 1898 ob pomoči večine francoskih intelektualcev dosegel upravičen razplet Dreyfusove afere.
Slovenska škofovska konferenca kot vrh organizacije vernikov ima ne le ustavno pravico (ustava, čl. 7 in 39), temveč kot institucja tudi moralno dolžnost opozoriti javnost na nezdrave razmere v slovenski državi, kle-rikalizem, to je stremljenje cerkve po politični oblasti, vidijo v Izjavi le ljudje tipa Zmago Jelinčič (Nedeljski dnevnik,
IZ SLOVENSKEGA TISKA
26. 12. 1993, str. 22) ali zagovorniki tistega režima, kije izvajal Kardeljevo povelje Mačku »Pobijte vseduhovne!«. Ti kritki pa molčijo, ko Kučan in dr. Drnovšek romata k kapežu ali ko je Kučan prejel papeževo odlikovanje; kajti kar Kučan naredi, je vse prav, kar koli stori cerkev, je narobe (npr. zakonita zahteva za vrnitev zaplenjenega cerkvenega premoženja, za uvedbo verskega pouka v šolah).
V časopisu Dnevnik (15. 7. 93, str. 2) sem vprašal: »Se vodstvo slovenske Cerkve zaveda odgovornosti pred zgodovino, ker molči, ko se nekatere slovenske stranke po eni strani identificirajo s katoliško cerkvijo, po rugi strani pa sodelujejo s predstavniki sistema, ki je med diktaturo pognal slovenski narod v moralni gospodarski in ekološki prepad?« V pogovoru s
slovenskim metropolitom gospodom dr. Alojzijem Šuštarjem sem izrazil misel o pastirskem pismu proti laži, prevari, korupciji in zlorabi oblasti na Slovenskem. Vodstvo slovenske cerkve me je zdaj presenetilo s tako pogumnim inzaSlovenijopomembnim dejanjem ter jasnostjo sporočila vernikom in tistim nevernim, ki živimo po načelih krščanske morale.
Položaj v Sloveniji je danes toliko boljši kot pred letom, ker se na horizontu kaže slovenska pomlad. Tu so njene znanilke, prve lastovke.
1. Cerkveno vodstvo se je nedvoumno opredelilo. Doslej smo živeli v dvomih, ko smo mislili, daje cerkev nevtralna in da celo podpira sedanjo politiko. Mnogi so istovetili stranko krščanskih demokratov s Cerkvijo in nadškofa dr. Šuštarja s
Pterlelom! Nekateri novinarji so na rafiniran način ustvarjali tako mnenje, hkrati zamolčali dejstvo, daje bil Kučan do pred kratkim glavni zatiralec Cerkve, vere in vernikov (do danes ni javno zavzel stališča do te hudobne vloge in kršenja človekovih pravic). Še en primer: Nedeljski dnevnik (2.1.1994, str. 20) kaže sliko nadškofa dr. Šuštarja v idiličnem okolju s Kučanovo ženo, ki mu koketno nazdravljaz »Vsemljudem vse dobro«. Če preprost kmet ali delavec ali nepolitičen izobraženec vidi to sliko, upravičeno sklepa na politično harmonijo med cerkvenim in posvetnim vladaijem Slovenije. Cerkev je nemočna zoper taka podtikanja in fotorafske trike, ker nima vpliva na fotografske reporterje niti na medije. Podobnih primerov politične zlorabe Cerkve je še veliko, zato dobi Kučan toliko gjasov naivnih ljudi.
EMBASSY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA AMBASSADE DE LA RÉPUBLIQUE DE SLOVÉNIE
150 Metallic Sliccl. Suite 2101 Ollawa. Canada K21' HM Tel : ((.13) 565-5781 Fax: (613)565-5783
Številka: 975/93 Datum: 17.12.1993
9
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE OTTAWA
LASTNINSKI CERTIFIKATI OBVESTILO
Spoštovani,
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kanadi vljudno naproša vse slovenske organizacije, ustanove in posameznike, ki delujejo med kanadskimi Slovenci, za pomoč pri obveščanju slovenskih državljanov o njihovih pravicah v postopku brezplačne razdelitve družbenega premoženja.
Prosimo vas, da v okviru svojih možnosti pomagate, da bo priloženo obvestilo dostopno čim večjemu številu slovenskih državljanov, ki živijo v Kanadi.
Vsi, ki menijo, da so upravičeni do lastninskih certifikatov, naj na priloženem obrazcu ali s pismom, v katerem naj navedejo vse podatke, kakor jih zahteva obrazec, pri Veleposlaništvu vložijo zahtevek za odprtje evidenčnega računa lastniškega certifikata. Prosimo, da vsem zainteresiranim omogočite, da kopirajo priloženi obrazec vloge v potrebnem številu izvodov.
Za vašo pomoč in sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo in vas prisrčno pozdravljamo.
7
JUe>*~J*/t-tfarijfen Maje«
VÇLEPOSLANIK
/«-y ^
cen
Priloga:
-	obvestilo
-	obrazec vloge
Republika Slovenija je v začetku oktobra letos izdala vsem, ki so bili njeni državljani na dan 5. decembra 1992, lastninske certifikate. Izdani so bili z odprtjem posebnih evidenčnih računov pri Službi družbenega knjigovodstva Republike Slovenije, na kateremu je bila knjižena vrednost lastninskega certifikata, ki posameznemu državljanu pripada glede na njegovo starost.
Lastninski certifikat ni denar niti vrednostni papir. Je določena premoženjska pravica, ki omogoča imetniku certilikata pridobitev oziroma nakup delnic podjetij, ki se lastninijo ter delnic pooblaščenih privatizacijskih investicijskih družb.
Podjetja, ki se lastnijo so tista podjetja v Republiki Sloveniji, katerih kapital nima znanega lastnika. Lastninsko preoblikovanje bo omogočilo podjetjem, da pridobijo znane lastnike. S tem bo slovenski gospodarski sistem v pogledu lastništva postal primerljiv s sistemi ekonomsko razvitih držav.
Podjetja bodo v okviru zakona sama izbrala način lastninskega preoblikovanja. Predhodno bodo morala ugotoviti vrednost kapitala, ki se lastnini. V višini ugotovljene vrednosti bodo izdala delnice ter jih po izbranih načinih deloma razdelila oziroma prodala.
Brezplačno razdelitev dela kapitala podjetij, ki se lastnini, omogočajo lastninski certifikati. Upravičenci lahko lastninske certifikate uporabijo za pridobitev delnic podjetja, v katerem so ali so bili zaposleni, za pridobitev delnic pooblaščenih Investicijskih družb, za nakup delnic podjetij, ki se bodo preoblikovala z javno prodajo delnic ter za nakup delnic ali drugega premoženja Republike Slovenije in podjetij v njeni lasti, ki bodo ponujena javnosti v odkup za lastninske certifikate.
Imetnik lahko uporabi lastninski certifikat le v višini vrednosti, ki mu je knjižena na evidenčnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva. Glede na starost na dan 5. decembra 1992 so bili lastninski certifikati izdani v naslednji nominalni vrednosti:
100.000 tolarjev 200.000 tolarjev 250.000 tolarjev 300.000 tolarjev 350.000 tolarjev 400.000 tolarjev
osebam do dopolnjenega 18. leta, od 18. do dopolnjenega 23. leta, od 23. do dopolnjenega 28. leta, od 28. do dopolnjenega 38. leta, od 38. do dopolnjenega 48. leta, od dopolnjenega 48. leta dalje.
l.rthl.nlnHkl corfcl f Ikatl ho glasijo na ime J.n jih ni mogoče pronašaLi na drugo onubu. lwihko uo lo dodujojo in Lo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Uporabo lastninskih certifikatov omogoča lastninska nakaznica, ki jo prodajajo na vseh slovenskih poštah.
Državljani Republike Slovenije, ki so imeli na dan 5. decembra 1992 stalno ali začasno prebivališče v tujini, pošljejo pisni zahtevek za odprtje evidenčnega računa lastninskega certifikata na ustrezno diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini. Zahtevek mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, datum in kraj rojstva, spol, naslov prebivališča v Republiki Sloveniji, enotno matično številko občana in naslov prebivališča v tujini.
Da bi slovenskim državljanom, ki prebivajo v Kanadi, olajšali vlaganje zahtevkov, smo pripravili priloženi obrazec. Obrazec lahko kopirate v poljubnem številu izvodov, izpolnite po enega za vsakega prosilca posebej ter ga odpošljete na naslov Veleposlaništva Republike Slovenije v Ottawi, ki je naveden na samem obrazcu.
Prosilci, za katere bo ugotovljeno, da so bili državljani Republike Slovenije na dan 5. decembra 1992, bodo na naslov v tujini, ki ga bodo navedli v vlogi, prejeli obvestilo o odprtju ovidončnih računov.
Državljani Republike Slovenije, ki bodo prejeli obvestilo o odprtju evidenčnega računa o lastninskem certifikatu, bodo lahko lastninski certifikat uporabili za namene določene v zakonu osebno ob obisku v Sloveniji oziroma preko svejega pooblaščenca. Pooblastilo mora biti overjeno na Veleposlaništvu Republike Slovenije.
Vsi, ki bodo potovali v Slovenijo, lahko do 5. aprila 1995 vse zadeve v zvezi z odprtjem evidenčnih računov urejajo sami neposredno na pristojni podružnici Službe družbenega knj igovodstva.
Ottawa, 10. december 1993
Obrazci za certifikate so na razpolago v Uredništvu SD.
Kanada ni država s katero je imela Slovenija (bivša Jugoslavija) posebno pomembne medsebojne stike. Vkljub temu, da je Kanada sprejela večje število slovenskih ljudi, Slovenija ni bila poznana. S plebiscitom 1990. leta je bilo Sloveniji omogočeno ustvarjati pogoje, da doseže suverenost slovenske države. Novi pogoji so tako omogočili razvijanje možnosti za razna sodelovanja med državama Slovenije in Kanade. Vojni spopadi na območju bivše Jugoslavije so sprožili elemente nezaupanja v resničnost ohranitve suverenosti novonastalih držav. Po zaslugi modrih državnikov se je Sloveniji uspelo izviti iz objema balkanske tragedije, še več, Slovenija nastopa prijateljsko, nudi pomoč žrtvam, sprejema begunce in si tako pridobiva prijatelje. Vzpostavljena prijateljstva pogojujejo možnost vzpostavljanja zvez z državami sveta med katerimi je tudi Kanada. Da bi dosegli posebne bilateralne odnose - kar je možno - pa je vredno potruditi se, da se to doseže.
Pisarna Republike Slovenije v Torontu ustanovljena 1991 leta, je vzpostavila zvezo med nastajajočo slovensko suvereno državo in Kanado. To zvezo je vzdrževala do prihoda in odprtja veleposlaništva v Ottavvi aprila 1993. leta.
Vodilna misel 'Posebnega svetovalca vladi R. Slovenije
PO POTI NASTAJANJA SLOVENSKE DIPLOMACIJE V KANADI 1991 - 1993
Dr. Zlatko A. Verfaič
(preko ministra za zunanje zadeve) in sodelavcev je temeljila na razumevanju potreb nastajajoče slovenske države in slovenske izseljenske stvarnosti v mozaični strukturi Kanade. Za uspešno zastopanje slovenskih interesov v Kanadi je bilo potrebno spoznati:
-	da v slovenski skupnosti obstojajo različna gledanja na zgodovinsko resnico medvojnega in povojnega časa...
-	da naj Cerkev ostane duhovno središče krščanskega občestva...
-	da večina slovenskih izseljencev želi ostati "samo Slovenci" in ne pripadniki teh ali onih strank...
-	predvsem pa , da ustvarjamo pogoje in pojasnjujemo slovenske razvojne potrebe kanadskim državnim in drugim krogom, da se čim hitreje doseže priznanje in pridobi diplomatski status Republike Slovenije. Doseženi so bili dokajšnji uspehi; zvezni in provincialni instituti so bili seznanjeni s slovensko politično stvarnostjo, z njeno geopolitično lego, njenih znanstvenih zmogljivosti, predstavili Slovenijo tukajšnjim finančnim, ekonomskim in korporativnim krogom; pridobili smo si neslovensce za "prijatelje Slovenije" in končno dosegli diplomatski status slovenski državi (edina od bivših jugoslovanskih republik...). Skratka iz nepoznane Slovenije smo postali vidna centralno evropska državica
na "SUNNY SIDE OF THE ALPS". Postala je zanimiva celo onim, ki si želijo poslovnih zvez z evropskim sedežem. Dilema slovenskega vodstva, kam vključiti Toronto v konstelaciji slovenski predstavništev je razumljiva. V kolikor pa upoštevamo kanadsko mirovno politiko, liberalno emigracijsko politiko ali mozaično nacionalno strukturo, kakor tudi evropski vpliv, ekonomski in znanstveni status Kanade, novonastali Free Trade Agreement - N.F.T.A. - , poleg uspešnega nastopanja slovenskih skupin in dosežkov Pisarne R. Slovenije, je prizadevanje za prepoznanje Toronta kot važnega dela slovenske globalne diplomacije lažje razumljivo. Spoznanje je razvidno iz dejstva, da v Kanadi obstojata dva "vplivna centra": Toronto kot ekonomsko in znanstveno središče, Ottawa pa kot politični center. Poleg tega so v Torontu tudi prijatelji Slovenije, kateri želijo pomagati vključiti Slovenijo v ekonomske tokove Kanade. Iz tega je jasno razvidno, kakšna je potreba v Torontu poleg klasičnega diplomatskega predstvaništva v Ottawi.
Slovenija, država z demokratičnimi ustanovami, tržnim gospodarstvom in prestrukturiranim legalnim sistemom naj ukrepa pragmatično tudi na diplomatskem področju, kjer ne bo prostora za psihopatske oblastiželjnosti posameznikov in strank.
SLOVENSKA POMLAD nadaljevanje s str.2
2.	V nekaterih medijih je opaziti bistvene spremembe na boljše. Delo, naš največji časopis z mogočnim vplivom na oblikovanje javnega mnenja, vedno objektivneje poroča o dogodkih, objavlja stvarnejše komentarje, se izogiba tendencioznosti in daje več prostora kritikom rdeče buržoazije in mafije. Tako je priobčilo 24. 12. (str. 36) božične misli slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Novo orientacijoobčutim tudi sam, saj so od avgusta 93 priobčili 8 mojih kritičnih prispevkov (4 so romali v koš), medtem ko mi je lani dal »opozicijski« Slovenec nagobčnik (prej so v rubriki »Tako mislim« objavili 14 člankov); čim je Peterle začel na tiho pripravljati kolaboracijo z bivšimi komunisti, mojih prispevkov niso več tiskali.
3.	Generalni direktor RTV je postal gospod Žarko Petan, kulturnik z mednarodnim ugledom, ki je bil v totalitarnem obdobju pošten in osebno pogumen ter ni kolaboriral z marksističnim okupatorjem, in ne kandidat tovariš Anton Rupnik, bivši komunistični diplomat in »specialist za zdomce«.
4.	V slovenski politiki igra Podobnikova Ljudska stranka zelo pozitivno vlogo, saj je edina parlamentarna nasprotnica koalicije bivših komunistov, Peterletovih »kristjanov« in Jelinčičev. Stranka je v bistvu Demos, saj pluralistično in tolerantno združuje vse demokratične
sredinske in desne smeri ter vse socialne sloje od kmeta in delavca do intelektualca. S svojim alternativnim programom nudi slovenski pomladi realistično osnovo za resnično demokracijo in tržno gospodarstvo. Pri ljudstvu pridobiva hitro na ugledu, ker razkriva gospodarski in vladn kriminal ter odločno nastopa v parlamentu za rešitve nacionalnih problemov. SLS je verjetno ena redkih strank, kjer vodstvo ni večinsko infiltrirano z agenti starega režima oz. nove mafije, zato je potrebno, da ostane samostojna, ali da se ji priključi SKD, nikakor pa ne obratno.
5. Med znanilci pomladi zastonj iščemo duhovni cvet Slovenije, intelektualce. Večina akademikov, profesorjev, znanstvenikov, kulturnikov, umetnikov in poslovnežev so bodisi nezainteresiran za politiko ali koristolovci ali pa strahopetni skrivači. Pred kratkim mi je eden teh pisal: »Popolnoma soglašam z vsebino Vaših prispevkov v Delu, vendar mojega imena ne omenjajte!« Se bolj boječa je neka gospa »iz Vrhnike«, ki mi je upala napisati le izmišljeni naslov. Častn izjema je nadstrankarski krog, imenovan Civilna iniciativa, ki se pogumno spoprijema s problemi gospodarske kri mi nali tete i n korupcije ter pripravlja program zaresnično tržno gospodarstvo. Zaradi tega je trn v peti sedanjim in bivšim oblastnikom.
Komunistična trdnjava (Dolanc, Kučan, Rigelnik, dr. Drnovšek) in njena oporna stebra (Peterle, Jelinčič) so se začeli majati. Lastovke Slovenske
pomladi (Cerkev kot institucija, Delo, RTV, Slovenska ljudska stranka in Civilna iniciativa) postajajo slovenska realnost in garant lepe pomladi. Pridružimo se jim, podprimo jih vsi Slovenci dobre volje! Svetloba na koncu tunela ni fata morgana, temveč znanilka konca 50-letne zime. Nam bo uspelo zamenjati že na lokalnih volitvah politike, ki lažnivo igrajo demokracijo z resničnimi demokrati?
DR. LUDVIK ČANŽEK
DR BIBIANA CUJEC ELECTED TO CCS COUNCIL
Dr Cujec is a member of the Division of Cardiology ac the Royal University Hospital in Saskatoon, Saskatchewan, and Director of the Non-Invasive Cardiac Laboratory. She is an Associate Professor of Medicine at the University of Saskatchewan.
Dr Cujec graduated BSc from Laval University and received MD from the same university in 1981. Following internship at St Michael's Hospital, Toronto, she served a residency in internal medicine at the Montreal General and both the Toronto Western and the Toronto General hospitals. Subsequently came residencies in cardiology at the Hamilton General Hospital, University Hospital, Saskatoon, and the Toronto Western Hospital. During these years she qualified in both internal medicine and in cardiology in
UVELJAVLJANJE MLADIH KANADČANOV SLOVENSKEGA RODU
the Royal College of Physicians and Surgeons of Canada and in the American Boards of Internal Medicine.
Director of the Cardiology Training Program at the University of Saskatchewan since July 1989, she has been a member of the Examination Board in Cardiology of the Royal College of Physicians and Surgeons of Canada since 1992. She is a member of the Echocardiography Sub-Committee of the Canadian Cardiovascular Society.
Dr Cujec is activety Involved in clinical echocardiography research and has coauthored 20 publications in peer reviewed journals. Her areas of interest include the use of transesophageal echocardiography in the detection of potential cardiac sources of embolism in stroke patients and the effect of patent foramen ovale on right-to-left shunting
in patients with respiratory failure._
* JUDY BRUNSEK, 35 V.p., sales & marketing, HarperCollins Canada, Toronto
Within the Toronto publishing scene, Brun-sek's abundant energy and keen marketing instincts are almost legendary. Having started as a publicity assistant in Prentice-Hall's trade division in 1981, she jumped to McClelland & Stewart as publicity director in 1985, and then spent two years as publisher of Q^-Qbefore joining HC in 1991. Brunsek is typical of the crew running HarperCollins these days.
GROBOVI
+ DR. STANKO CEGLAR SDB
V petek, 20. januar. 1994, se je poslovil iz tega sveta salezijanec Stanko Ceglar, brat salezijancev Ludvika v Braziliji in Karla, bivšega župnika pri sv. Gregoriju v Hamiltonu.
Pogrebne obrede je v ponedeljek vodil prevzvišeni hamiltonski škof A. F. Tonnos s pomožnim škofom, 40 duhovniki, med katerimi je bil pokojnikov brat Karel, veliko redovnih sester, nabito polna cerkev slovenskih in neslovenskih vernikov. Somaševal in tudi pridigal je č. g. Richard Othier, salezijanski provincial v Kanadi.
Pokojnikovo osebnost in uspehe so najlepše opisali njegovi salezijanski sobratje in jih zato navajamo:
"Pred nami se je odtisnila bogata osebnost pokojnega duhovnika, ki v svoji skromnosti ni nikoli poudarjal svojega doktorata, svojih profesorskih diplom, svoje velike razgledanosti na tako različnih področjih, od klasične grSčine in latinščine, prek cerkvenih očetov, zlasti sv. Bernarda, do poznavanja jezikov - posebno še etimologijo besed - do čebelarstva, petja ptic in nešteto podrobnosti iz svetovne in slovenske kulturnosti. Tisti, ki smo ga poznali od blizu, smo bili vedno priča njegove velike osebne skromnosti, varčnosti, stroge natančnosti življenja redovnika - salezijanca, njegove skrbi za pomoč mnogim misijonarjem, salezijanski družbi in Cerkvi v Sloveniji".
Naj v miru počiva in uživa blaženo druščino s svojim vzornikom sv. Janezom don Boscom.
Bratoma, sestrama in sorodnikom ter Salezijanski družini v Hamiltonu, v Sloveniji in drugod po svetu naše iskreno sožaljel
VTISI SLOVENSKIH ZDOMCEV O SLOVENIJI
Florijan Bevec
LEPA SLOVENIJA
(Odlomek pisma iz Washingtona, D.C.)
Obiskal sem rodno domovino. Na oblasti je še vedno komunistična partija. Nekateri ljudje se še bojijo govoriti in kritizirati VSEMOGOČNO OBLAST. Dokaz da je tako, je "revija" Civilna iniciativa, ki opisuje, kako "vladni " možje ropajo deželo. Avtorji člankov se niso upali podpisati svojih prispevkov. Revijo delijo zastonj. Po vsebini bi sodil,* da so jo napisali nekdanji partijci, saj imajo podatke, ki se najlažje dobijo, če si bil zraven. Ni pa nikjer rečeno, da so jo pisali samo partijci. V tujini je mnogo več podatkov na razpolago, kot pričakuje sedanja vlada.
V demokratični deželi, kot je Amerika, so novinarji z ustavo zavarovani, oni opisujejo grehe vladnih funkcionarjev, policija jih pa dokaže. Slovenska vlada pa hoče, da novinarji pravno dokazujejo njihove grehe. V Ameriki so novinarji celo Nixona spravili ob predsedstvo. V Sloveniji vlada deli finančno pomoč raznim časopisom, novinarji so s tem dejansko vladni uslužbenci. Sem in tja se najde pošten in HRABER novinar in tako ljudje zvedo za novice, ki bi sicer ostale za Slovence tajnosti
Skoraj nihče ne ve, da je celotni "odliv" (ODLIV je vladni izraz za ropanje slovenskega naroda) kapitala samo skozi Ljubljansko banko znašal 25 milijard nemških mark, kar je zapisal Slovenec. Celotno oropanje Slovenije pa znaša okrog 38.5 milijard nemških mark. Ko sem z povprečnimi Slovenci razpravljal o teh številkah, niso verjeli, so zanikali, da bi kdajkoli lahko Slovenija imela tako bogastvo. Samo poučeni v stvari so resno razpravljali in razmišljali, kako bi ta kapital rešili in seveda rešili življenja slovenskih bogatašev, ker jim po življenju strežejo številne mafije. Samo Slovenija jim lahko garantira življenje, njim in njihovim družinam. Če bi vedel Kučan, kdo lahko reši življenja slovenskim komunistom, bi podpiral Janšo. Skoraj nihče ne ve, da je bil Eagelburger direktor Ljubljanske banke in da je dobival za to "delo" ogromno plačo!
SLOVENSKA VLADA
Slovenska vlada se danes sestoji iz Kučana, Rigelnika in Drnovška. Pomembne osebe so še Janša, Peterle, Drobni č ter nekateri ministri, ki pa ne igrajo važne vloge. Pomembne položaje so zasedli Bučar, Gros (čeprav je bil samo poslanec). Izredno vpliven je bil Jelinčič; njegovo politično življenje, pravijo, še ni odpisano.
Poglavje za sebe pa je minister Janša. Brez njega si ne moremo misliti svobodne Slovenije. New York Times je zapisal, da od vseh komunističnih držav je v Sloveniji najbolj dolgočasno politično življenje, brez sprememb. Dodano je bilo, da je Janša edini, ki s svojimi potezami valovi smrdljivo politično usedlino Slovenije. (Ste slišali, dr. Rupel, kdo jemlje Slovencem ugled v tujini?)
Današnje obdobje v Sloveniji lahko primerjamo z letom 1945, Takrat so KOMUNISTI MNOŽIČNO MORILI SLOVENSKI NAROD, danes so ga pa IZROPALI. Noben drug narod v Evropi se ni tako pobijal med seboj in nobeno drugo politično vodstvo ni izropalo v Evropi
+ POSTEL DR. TEODOR
Z žalostjo smo sprejeli novico dr. Jožeta Velikonje v A.D., da je v novembru umrl v mestu Bologni slavni kardeolog, profesor na Bolonjski univerzi dr. Teodor Postelli (Postel). Pokojni je bil rojen v bližini Ajdovščine. Z begunskimi študenti se je spoznal, ko je zdravil Slovenko, ki je bila v bolonjskem študentovskem taborišču. Od takrat je večkrat obiskoval našo skupino in navezal tesne prijateljske zveze z č. g. Jožetom Snojem, ki je bil naš duhovni vodja; sedaj pa uživa zaslužen pokoj v Kaliforniji.
Pokojni je bil navdušen Slovenec in je na povabilo, ponudil svoje odlično znanje leta 1945 slovenski bolnišnici v Gorici. Tam je pa kmalu dobil za "šefa -komisarja" svojega bivšega študenta, česar pa ni mogel sprejeti. Zato se je Specialist, ki je hodil zdravit po celi Evropi, vrnil na slavno medicinsko fakulteto v Bologno.
Kako ugleden je bil v svoji stroki, dokazuje tudi dejstvo, da je bil gost-profesor na Bostonski univerzi z ZDA, kjer bi ga radi pridržali, pa se njegova žena ni mogla privaditi novemu okolju. Njemu samemu je pa bilo tamkajšnje organizirano življenje zelo všeč. "Nisem se mogel načuditi, kako disciplinirano se ljudje zbirajo v vrste, ko čakajo na cestno železnico. Nikjer nobenega prerivanja", nam je pripovedoval.
Bolonjčan
lastno ljudstvo tako obsežno kot slovensko. Jezijo se, da so tujci postavili meje Balkana na Karavanke! Kaj naj slovenski narod pričakuje, če trpi tako vlado....
PO BOŽIČU
b življenja slovenske skupnosti v Torontu
Trda zima stiska našo deželo. V jasnih dneh se po visoki snežni odeji igrajo sončni žarki in severni vetrovi plešejo po ledenih cestah. Iz mrzlih januarskih dni se umika toplota božičnih praznikov. Ugasnile so lučke, osula drevesca in hišna vrata niso več praznično razsvetljena... Božje Dete je še vedno med nami. V jaslicah je še svetlo kot včasih doma za Novo leto, Sv. tri kralje tja do Svečnice, ko je Dete dorastlo za pot k darovanju v templju.
Vrnimo se v božične dni...
V adventu smo se pripravljali za Njegov prihod. Prve decemberske dni se je precejšna skupina mož in žena iz obeh župnij zbrala v domu duhovnih vaj v Mississaugi. Provincialni predstojnik lazaristov, prof. dr. Anton Stres, je z njemu lastno jasno besedo utrjeval v udeležencih nauke in pomen naše vere. V zbranosti in molitvi prihaja Bog blizu; v miru in tišini se razgrinja pred nami smisel življenja...
5. december je bil veseli dan naše mladine. Sv. Miklavž je obiskal obe slovenski cerkveni dvorani in obdaroval pridne in nagajive. Rdeči rogatci so bili bolj za okras kot za strah.
Od 17. do 19. decembra je pri Mariji Pomagaj vodil duhovno pripravo za Božič Branko Jan, lazarist iz Argentine, kjer deluje kot župnik revne argentinske fare v Barilochah pod Andskim pogorjem. Njegova župnija šteje čez 20 tisoč ljudi. Pri pastoralnem delu mu pomaga skupina mladih družin. Med duhovno pripravo v New Torontu je č. g. Branko Jan z diapozitivi prikazoval svoje delo med argentinskimi reveži.
Predzadnjo nedeljo pred Božičem so najmlajši plesalci Nageljna pri Mariji Pomagaj razveselili svoje starše in prijatelje z nastopom; za zadnjo nedeljo pa je skupina Nagelj pripravila zajtrk in kosilo v dvorani. Čas pred Božičem je po ameriški navadi čas veselih srečanj in zabav. V naši slovenski skupnosti skušamo ohraniti Božiču verski značaj. Naša zbiranja imajo vedno dobrodelni namen: za misijone, za revne in potrebne, za dom Lipa itd...
Prižgali smo zadnjo adventno svečo..... Pod zeleno
smreko v kotu smo postavili jaslice in poskrbeli za božične dobrote. Svečano vzdušje je polnilo praznične domove, vse pripravljene za veliki dan, ki oznanja svetu rojstvo Odrešenika.
Sveti večer.... Zgodaj pred mladinsko polnočnico ob 8. uri zvečer so se napolnile klopi v obeh slovenskih cerkvah. Žive jaslice so s svojo preprostostjo in pobožnostjo prevzele navzoče z živo vero in ljubeznijo do božjega Deteta. Prosimo, da spomin na te svete večer e v vseh nas ohrani vero za vse življenje. Pri Mariji Pomagaj so božični program pripravile Ani Demšar-Stražar, Rosemary Fotivec in Irena Bric. Sodeloval je dekliški zbor Plamen s solistko Silvijo Soršak. Sv. Družino sta predstavljala Ani in Janez Žejn s svojim detetom. V New Torontu pa so ustvarili žive jaslice Mladinski pevski zbor in orkester Odmev Slovenije ( č. G. Tomaž Mavrič in Matija Lebar). Pravijo, da je k živim jaslicam prišlo v New Toronto 2 tisoč ljudi. Pri polnočnici so prepevali cerkveni zbori. Večno lepe domače božične pesmi med njimi Sveta noč... so odmevale iz cerkve pod zimsko kanadsko nebo in se družile s slavjem po vsem krščanskem svetu: Slava
+ BRANKO PISTIVŠEK
Iz Nemčije smo prejeli žalostno vest, da je dne 23. decembra 1993 v Munchenu umrl dolgoletni sodelavec Slovenske države, g. Branko Pistivšek, štajerski rojak. Bil je skromen idealist, ki je (podobno kot njegova sorojaka Mirko Geratič in Vlado Mauko) živel in delal za idejo slovenske države.
Polnih 9 let - (od I. 1978 do I. 1986) - je izdajal kot razmnoženina mesečnik "SLOVENSKI GLAS" , neustraSen glasnik slovenske pokončnosti, odločnosti, svobode in državne neodvisnosti.
Tej je, poleg družine (bil je poročen s Poljakinjo) žrtvoval ves prosti čas, pa tudi denar, s katerim je zgradil svojo bogato knjižnico slovenske kulturne dediščine, (ki jo je zapustil inštitutu STUDIA SLOVENICA, katero je ustanovil in jo upravlja dr. Janez Amež).
Bil je tudi globoko veren katoličan, ki je - po pripovedovanju nekega duhovnika - šel vsaki dan k večim sv. mašam za slovenski narod.
V svojem zadnjem pismu - 25, novembra 1993 -nas opozarja in hkrati opogumlja, da naj nadaljujemo z delom, ker da je "slovenska država -sicer mednarodno priznana - na šibkih nogah in da se 'preoblečenci' vsestransko prizadevajo ( vse vrste afer!), da jo uničijo" in pripeljejo nazaj v četrto Jugoslavijo.
Bog mu bogato povrni za vse, kar je naredil za svoje bližnje, predvsem pa za slovensko samostojnost.
Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje... V človeškem srcu še ni miru, ni ljubezni... Sovraštvo, zavist in sebičnost vlada po svetu; za mnoge se Jezus še ni rodil ali so Ga zatajili za svetne koristi in blagostanje na račun revnih in preganjanih.... Za praznik Nedolžnih otročičev smo se udeležili v stolnici sv. Mihaela svete maše, ki jo daroval nadškof Ambrožič. Za Silvestrovo so se spet polnile dvorane. Od New Toronta do Holiday Gardens so se poslavljali od starega leta in stopili v Novo leto 1994. Na novoletnem sprejemu pri zastopniku kraljice v ontarijski pokrajini, Hon. Jackmanu, so slovensko torontsko skupnost zastopale tri Slovenke v narodnih nošah ( Brunšek, Bric in Resnik). Naši poverjeniki skušajo prodati čim več Mohorjevih knjig. Pa slovensko branje gre težko v promet. Danes našo izobrazbo in kulturo oblikuje TV, svetovljanski materializem in pretirano potrošništvo. Škoda! Slovensko -kanadski svet - Slovenska krovna organizacija v Kanadi - je v nedeljo 9. januarja priredil v Slovenskem domu na Pape Ave., seminar. Govorila sta dr. A. Kuk in g. Pavle Krevs. Dr. A. Kuk je predstavil navzočim na traku intervju z g. Stanetom Pajkom, ki je preživel turjaško tragedijo. G. Pavle Krevs pa je govoril o problemih slovenske identitete v Kanadi. Obisk kaže, da so taki sestanki zaželjeni in potrebni. Nedelja 23. januarja je Baragova nedelja pri Mariji Pomagaj. Ob spominu smrti svetniškega Slovenca, ki je svoje življenje in delo razdajal Indijancem ob ameriških Velikih jezerih, naš misijonski krožek letno pripravi kosilo in dobiček nameni vsem slovenskim misijonarjem po svetu. Marsikdo priloži poseben dar k ceni kosila in tako pomaga k širjenju Kristusovega kraljestva na zemlji. Tako se vrste dogodki in vežejo v dolgo, pisano in zanimivo povest našega naroda na tujem.... Nadaljevanje sledi.....
Anica Resnik
Vrhnika — »Odmevi bitk v neposredni bližini opozarjajo, da bo morda nekoč spet nujno za obrambo poseči po orožju.« S temi besedami je načelnik republiškega štaba TO generalpolkovnik Albin Gutman, slavnostni govornik na včerajšnji slovesni prisegi, pospremil na pot vojaškega usposabljanja 449 fantov sedmega rodu vojakov 530. učnega centra na Vrhniki. Prisege novega rodu vojakov so bile včeraj še v Novem mestu, Postojni, Slovenski Bistrici in Ljubljani.