602
Helen Helenov: Samo par hipov . . .
in te besede je treba iztrebiti, izbiti narodu iz glave, pa bode rešen. Melodija naj ostane in naj se poje tudi v cerkvi. Tako so duhovniki podtikali v narodno melodijo drugo besedilo; odredili so in ukazali, da se mora namesto: »Hranila devojka tri sine sokole", peti: „Zdrava zvezda morska (ave stella maris)"; namesto: »Igralo kolo široko" se je pelo v cerkvi: „Oj ti gospa odičena (O virgo gloriosa)"; namesto lepe narodne pesmi: »Lepo mi poje črni kos" se je moralo peti: „Smiluj se meni, o bože!"
(Dalje priti.)
Samo par hipov . . .
jOamo par hipov, pa je šla vsa tista blažena mladost — in ž njo so šle vse mlade sanje, vsa tiha sreča in radost.
In smeh na ustnah — jok v očeh — kaj večnosti za to je mar — veselje, žalost — senci dve — življenje celo — hipov par . . .
Kot blisek bega večni čas, zdaj tvori, zdaj podira v grob, spomine pušča nam samo iz davnih kratkohipnih dob.
In če je bilo, kaj zato — kaj večnosti je hipov par — s koraki trdimi naprej, mladosti sanj — kaj mi je mar!
Helen Helenov.