ROMUNSKI PODPREDSEDNIK V IMV — Med tridnevnim urad
St. 29(1666) Leto, XXXII NOVO MESTO četrtek, 16. julija 1981
Cena: 10 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
PROSLAVA NA TRAVNI GORI
V počastitev 40-letnice ustanovitve Ribniške čete je bila preteklo nedeljo na Travni gori proslava pod pokroviteljstvom tozd Donit, na kateri so tej partizanski enoti odkrili spominsko obeležje. Slovesnosti, na kateri sta govorila Franc Železnik, sekretar občinskega komiteja ZK, in Filip Tekavec -Gašper, borec te čete, so se poleg številnih pohodnih in domicilnih enot udeležili tudi mnogi občani. Žal je zaradi naliva odpadel tovariški del srečanja.
Gorjanci vabijo za dan vstaje našega naroda
Konferenca osnovnih organizacij sindikata IMV prireja ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in 40-letnici OF proslavo pri Miklavžu na Gorjancih, Pričetek programa bo 22. julija ob 10.30 uri, slavnostni gorovnik pa bo sekretar medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko Boris Gabrič. Hkrati bo to tudi VI. srečanje delavcev IMV.
Vabimo občane, da se te proslave udeležijo v čim večjem številu. Obveščamo vse udeležence proslave, da bo urejen enosmerni promet iz smeri Vahta - Miklavž od 7.00 do
11.00	ure in v obratni smeri od
15.30	do 17.30 ure. Za dostop na Gorjance pa je primerna cesta preko Brusnic in Gaberja, ki bo odprta za ves promet v obe smeri.
Pripravljalni odbor
KOMAJ POLOVICA DELAVCEV „ZA” PRESEŽKE
Do ponedeljka, 13. julija, je pristopilo k samoupravnemu sporazumu o delitvi presežkov sis za lani (številka se približuje 19 milijonom dinarjev) le 5197 delavcev v krški občini. To je natanko 53,86 odst. vseh delavcev, ki jih je v krški občini 9.649. Sporazum bi moral biti podpisan do 30. junija, od večjih delovnih organizacij pa k njemu še ni pristopila Kovinarska. Občinska skupnost socialnega skrbstva in otroškega varstva ter zdravstvena skupnost bodo s presežki sisov krške občine zagotavljale socialno varnost.
LIKOVNI OBISK IZ PRIMORSKE
V soboto, 18. julija, bodo v krškem delavskem domu ,,Edvard Kardelj" odprli razstavo oljnih slik in akvarelov likovnega samorastnika Janeza Janežiča, člana likovne skupine Lik iz Izole. Razstava je plod sodelovanja krške in izolske likovne skupine. Ta čas član krške likovne skupine Pavle Predanič razstavlja v RTV centru v Kopru, avgusta pa bo razstavljal v Piranu.
KMETJE SO BILI NAGRAJENI
Republiška konferenca SZDL je bila pokroviteljica srečanja najboljših jugoslovanskih pridelovalcev hra-ne v Ptuju. Na prireditvi v Dornavi w v nedeljo, 12. julija, podelili Priznanja Zadružne zveze Jugoslavije šestinpetdesetim kmetom, strokovnjakom in delovnim organizacijam za izjemne pridelke v lanskem jetu. Med petimi priznanji sloven-kim udeležencem je bil nagrajen tudi/ Alojz Metelko, diplomirani “'ženit iz Trebnjega za organizirano proizvodnjo in organiziranje tekmo-Vahja kmetov.
Nadaljevalo se bo deloma *ončno vreme s spremenljivo oblačnostjo, ob koncu tedna ponovno poslabšanje vremena.
Utrditi vezi s svetom
FRANCE POPIT SI JE OGLEDAL NOVOLESOV TOZD - Predsednik CK ZKS France Popit sije med obiskom v trebanjski občini ogledal dve delovni organizaciji in galerijo likovnih samorastnikov. Na sliki: med obiskom v Novolesovem tozdu, Tovarni akrilnih proizvodov. (Foto: Simčič)
Razvejeni stiki Krškega s tujino — Veliko možnosti
V krški občini so se lotili načrtnega usmeijanja mednarodnega sodelovanja, hkrati pa bodo poslej z usklajenim delovanjem vseh dejavnikov, od občinske skupščine do samoupravnih organizacij in skupnosti, zagotovili boljše medsebojno informiranje o oblikah in vsebinah mednarodnega sodelovanja v republiki in občini.
Komisija za mednarodne odnose pri komiteju OK ZK v Krškem je delegate vseh zborov krške občinske skupščine seznanila z dosedanjimi izkušnjami in možnostmi nadaljnjega uresničevanja podružabljanja zunanje politike. Kljub dobro razvitim gospodarskim odnosom in poslovno--tehničnemu sodelovanju krških delovnih organizacij s tujimi partnerji so ostajale druge oblike sodelovanja zapostavljene. Najpomembnejši udeleženci teh stikov so tovarne
,DA” za Kopitarno
Dovoljenje izvozniku
Ni vse le črno pri uvozu opreme. Scvniška Kopitarna je dobila dovoljenje samoupravne interesne skupnosti za odnose s tujino za uvoz strojne opreme v vrednosti okrog 16 milijonov dinarjev. To omogoča najstarejšemu sevniškemu kolektivu, da stori več za proizvodnjo, namenjeno izključno izvozu.
Kopitarna je pred časom začela sodelovati z znano svetovno tvrdko dr.Scholla, ki pod geslom „VSE ZA NOGO" izredno uspešno prodaja. Scvničani ravno te dni pripravljajo izborno kolekcijo lesene obutve za ženske. Ustrezati mora zahtevnim Kriterijem tujih strokovnjakov.
Medtem so v Kopitarni dobesedno reprogramirali naložbo, ki pomeni še večje posle z dr. Schollom namesto z letošnjega leta na prihodnje leto. To so jim narekovale razmere v proizvodnji, predvsem s strojno opremo, ne nazadnje pa tudi delovne sile. Razumevanje SISEOT za uvoz prepotrebne opreme jim vliva dodatni optinjizem, da bodo končno uspeli zadovoljiti zahtevnega tujega partnerja.
A. Ž.
ftfl ■		ms#il	■ ■	hih	o	■1 M			A M g j
mm d	eyp -aLJs		s 3L||	IIISv		■ Ulil!			
Predsednik CK ZKS France Popit na seji občinske konference ZK v Trebnjem — Najvažnejše sedanje gospodarske naloge — Kaj šepa v trebanjski občini
Kot je rekel France Popit, predsednik CK ZKS, ki se je pretekli teden v Trebnjem udeležil razširjene seje občinske konference ZK, trebanjski komunisti dobro poznajo probleme, prav tako pa tudi rešitve zanje. Žal pa se večkrat zatakne pri akcijski enotnosti, pri izvajanju dogovotjenih stališč v praksi.
Med drugim je poudaril, da je pravilno, ker se komunisti ta hip v veliki meri posvečajo vprašanjem sedanje ekonomske situacije. Hkrati pa bi morali vedeti tudi za vzroke, ki so pripeljali do nje. Na prvem mestu med vzroki za težavni gospodarski položaj je prav gotovo, da še vedno nismo uravnotežili proizvodnje in porabe, da še vedno veliko več trošimo, kot ustvarimo. To pa je še posebno vidno na področju investicijske porabe, kjer se večina zanaša na to, da se bo denar že našel. Prav tako obnašanje pa načenja naš samoupravni red in mu koplje jamo. Drugo veliko vprašanje v našem gospodarstvu je to, da z izvozom še vedno ne pokrivamo uvoza, kar se dogaja tudi v tebanjski občini, kjer pa je poleg tega vse bolj očitna tudi prevelika usmerjenost na vzhodna
KORUZA ZA PŠENICO - Žetev je v polnem teku tudi po naših poljih. Ker je že znano, za koliko je manjši donos v naši osrednji žitnici v Vojvodini, je še tembolj pomembno, da noben klas ne bi šel za živinsko krmo. Hribovite lege sevniške občine niso ravno primerne za žito. Vseeno menijo pri TOK Mercatorju v Sevnici, da bodo pri Mencu lahko zamenjali od 5 do 10 vagonov koruze za pšenico. Zamenjava bo v razmerju 1:1,30, kar je vsekakor ugodno. Na sliki je priključni kombajn Alojza Orehovca na njivi Redenškovih v Boštanju. (Foto: Železnik)
tržišča. Zato si je treba prizadevati, da bi bil izvoz večji, saj se bo sicer še dogajalo, da bo manjkalo reprodukcijskega materiala. Prav tako je
treba doseči, da izvoz ne bo tekel enostransko na Vzhod, k čemur nas po eni strani ženejo načela ekono-(Nadaljevanie na 4. strani)
nim obiskom v Jugoslaviji je romunska delegacija pod vodstvom Virgila Trofina, podpredsednika romunske vlade, obiskala tudi novomeško IMV. Po ogledu tovarne so z romunskimi gosti tekli razgovori o možnostih sodelovanja z romunsko Dacio. (Foto: Z. L.-D.J
„Djuro Salaj", Kovinarska, Žito-Imperial in tudi Novoles tozd Sigmat v Brestanici, zato se nadejajo, da bodo ti kolektivi prispevali tudi k političnemu sodelovanju. Zlasti pomembna bi bila navezava stikov s posameznimi institucijami in izmenjava izkuše ni.
Še največ je bilo storjeno pri navezavi stikov med občino Obrig-heim v Ne mčiji, s katero sodelujejo že do leta 1970. Krčani so dobili koristne nasvete tudi glede izgradnje JE. Tekmovalci speedwaya pa so odškrnili duri sodelovanja še z eno občino v ZRN - s Pockingom in z italijansko občino Lonigo. Tamkajšnji motoklubi so se že pobratili s krškim AMD. Predstavniki vseh občin pa so izrazili željo po podpisu listine o prijateljstvu in sodelovanju. Krčani hkrati poudarjajo, da preostaja še dolg do vasi Boršt pri Trstu, kjer so zamejski Slovenci večkrat dajali jjobude, a dogovori še niso uresničeni.
Kostanjeviška Forma viva in letos pričeto sodelovanje z Zvezo afriških študentov ter okoli 1000 zdomcev samo pričajo o razsežnosti mednarodnih stikov občine Krško.
P. P.
SPOROČILO BRALCEM
Ker tiskarna ,JLjudske pravice” zaradi praznika, dneva vstaje slovenskega naroda, ne more v sredo tiskati in razposlati našega lista, bo Dolenjski list tokrat izšel dan pozneje, to je 24. julija. Naročnike in bralce prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO DL
GRUZINSKA FOLKLORA V METLIKI
Metliška Zveza kulturnih organizacij pripravlja za prihodnji mesec nastop gruzinskega folklornega ansambla. 45-članski ansambel bo nastopil 14. avgusta ob 20. uri v metliški športni dvorani.
Med obiskom romunske delegacije pod vodstvom podpredsednika vlade Virgila Trofina v IMV govorili o možnostih tesnejših gospodarskih stikov z romunsko Dacio
Pretekli teden je bila na tridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji romunska delegacija pod vodstvom podpredsednika romunske vlade Virgila Trofina, ki se je udeležila zasedanja jugoslovansko— romunskega mešanega odbora za gospodarsko znanstveno— tehnično sodelovanje. V četrtek, 9. julija, seje romunska delegacija mudila v Sloveniji in obiskala tudi novomeško IMV.
Med dveumim obiskom v IMV so si gostje iz Romunije z velikim zanimanjem ogledali proizvodnjo, v razgovoru z v. d. direktoijem IMV Marjanom Simičem in drugimi predstavniki te novomeške delovne organizacije pa je Virgil Trofin poudaril, da je IMV velika tovarna z moderno tehnologijo, ki lahko konkurira največjim svetovnim proizvajalcem avtomobilov. Menil je, da bo treba storiti vse, da bi razširili sodelovanje z romunsko tovarno Dacio, ki je lahko ob sedanji svetovni krizi še posebno koristno.
Marjan Simič je gostom iz Romu-nge predstavil IMV, njen proizvodni program in za letos načrtovani obseg proizvodnje. PoUdilje, da sodelovanje z romunskim proizvajalcem avtomobilov Dacio zaenkrat še ni rodilo uspehov, vendar so na sestanku z njenimi predstavniki prejšnji mesec ugotovili skupne interese tako pri uvozu delov od francoskih partnerjev kot pri medsebojni izmenjavi posameznih delov in morda tudi proizvodnih programov. Interes
POMOČ ZA OBČANE OBRENOVCA
V delovnih organizacijah te dni poteka zaključna akcija zbiranja denarne pomoči za pobrateno občino Obrenovac. Doslej so za ta namen zbrali že okoli 450.000 dinarjev, računajo pa da se bo nateklo za milijon dinarjev. Doslej so največ prispevali delavci Donita, ki so dali 200.000 dinarjev.
IMV je širša ponudba na domačem trgu z zapolnitvijo praznine med R 4 in R 18, pri čemer bi bil kak model Dacie morda zelo primeren. Dobro bi bilo razmisliti tudi o sodelovanju pri proizvodnji kombijev,
kjer ima IMV že dosti izkušenj in uspehov.
Avgusta "bo obiskala IMV delegacija romunske tovarne Dacia, s katero bodo skušah doseči končni sporazum o gospodarskem sodelovanju med obema proizvajalcema avtomobilov. Virgil Trofin in namestnik ministra za Strojegradnjo Ion Constantinesco sta obljubila pri tem vso pomoč.
Z. L.-D.
Prva člena savske verige
Do leta 1985
pričetek gradnje Boštanj
HE Vrhovo in
v.
Hidroelektrarni Vrhovo in Boštanj bosta, kot vse kaže, prvi poslali odjemalcem dragocene kilovate od vseh šestih predvidenih manjših hidroelektrarn v t. i. savski verigi.
Posvet predstavnikov Elektrogospodarstva Slovenije, Savskih elektrarn, projektanta in brežiške, krške ter sevniške občine 10. julija v Krškem je potrdil, da je raziskovanje najdlje pri HE Vrhovo, kjer je že opravljen prvi del geoloških raziskav, v kratkem pa bodo pričeli vrtati 65 vrtin tudi za HE Boštanj. Zaenkrat jc denar zagotovljen le za projektiranje in raziskave. Navkljub temu pa pričakujejo, da se bo začela gradnja omenjenih dveh hidroelektrarn še v tem srednjeročnem obdobju, preostale štiri HE od Zidanega
mosta do meje s Hrvatsko pa tudi ne bodo odrinjene, kot so se že bali nekateri.
V odkritem pogovoru so bili predstavniki Posavja zadovoljni s pojasnili, čeprav je ostalo še precej pomembnih vprašanj odprtih. Predvsem bo potrebno razčistiti vse okoli prostora in razvoja kmetijstva, gradnje sanitarnih deponij, plovnosti Save in vplivov na okolje, še zlasti tistih, ki bi utegnili skupaj z izpustom tople vode iz jedrske elektrarne Krško nastati ob naj večji zajezitvi za HE Brežice, ki bo hkrati izravnalni bazen za vse savske pretočne elektrarne. Predstavniki slovenskega elektrogospodarstva so zagotavljali, da bodo sproti reševali vsa sporna vprašanja.
<7 A—AKfifl
ZUNANJEPOLITIČNI PREGiED
S V povojni zgodovini Polj-£ ske in njene delavske združe-0 ne partije še nikoli ni bilo J uprtih toliko oči v eno samo J dvorano kot jih je tokrat ob £ devetem izrednem kongresu £ poljskih komunistov. Po 0 splošni sodbi je to kongres J odločitve, nemara naj-0 pomembnejši mejnik v po-£ vojni zgodovini poljske druž-
\ Varšavski ;	kongres
\	odločitve
0 Ni težko razložiti zakaj. 0 Poljska današnjih dni ni več £ Poljska od julija lanskega le-0 ta, ko so se začeti delavski J nemiri Država se je v tem 0 času bolj spremenila kot po-£ prej v desetletjih, in to na 0 vseh področjih.
£ To velja tudi za poljsko d združeno delavsko partijo, 0 ki prihaja na svoj tiredni J kongres temeljito spremenje-0 na. Samo nekaj številčnih J pokazateljev, s katerimi je 0 mogoče podpreti to trditev: J zamenjati so približno polo-0 vico vodstev osnovnih orga-£ nizacij in okoli šestdeset od-0 stotkov vodstev vojvodin-0 skih komitejev (se pravi 0 prvih sekretarjev). Partija je 0 pomlajena, saj je sedaj okoli j 40 odstotkov članov mlajših 0 od 35 let
Vse to se je zgodilo na 0 tajnih in demokratičnih vo-0 titvah, ki so omogočile, da 0 so prišli na vodstvena mesta 0 novi ljudje s svežimi idejami 0 in pobudami
Prevladujoč vtis je, da se to mora odražati tudi na
0 sklepih kongresa, ki to pot £ prvič ne bo več samo avto-0 matično dvigoval rok za že 0 poprej sprejete sklepe ožjih 0 najvišjih partijskih teles, 0 marveč bo odkrito in te-J meljito posegel v vsa sporna 0 vprašanja razvoja potiske £ družbe. In teh ni malo.
pravah končale mirno in *{ brez vidnejših pretresov. J Najvišji forum poljskih ko- \ munistov so tokrat pripravili J delegati sami le ob podpori \ politbiroja.
‘ Partija prihaja na kongres S spremenjena tudi številčno. ^ Od zadnjega julija, ko so se * pojavila prva znamenja de- \ lovskih nemirov, je v partijo J stopilo le okoli 28.000 no- s vih članov, iz nje pa je iz sto- J pilo okoli 308.000 ljudi fc Tretjina je odstopila zato, ker je bila razočarana nad (ne )dejavnostjo partije.
Najpomembnejša naloga, ki jo bo moral opraviti kongres, je potrditev sedanje usmeritve tako imenovane narodne obnove, za katero se zavzema najštevilnejši in ntgboti trezno gledajoč potiske družbe.	^
LONDON:RASNI DRUŽBENI NEMIRI J
Londonski policaji do- ^ živtjajo nemirne noči in z S njimi tudi dobršen del prebi- \ valcev. Že deset dni trajajo Jj nemiri, med katerimi pred- s vsem temnopolti mladi ljud- J je besno razbijajo trgovine, S zažigajo hiše in avtomobile ^ in se spopadajo s policijo.
Londonska policija komaj \ kroti demonstrante in išče J pomoč tudi v drugih mestih, ^ ni pa znano, kje bo dobila ^ pomoč britanska vlada, da s spremeni splošno družbeno J ozadje, zaradi katerega se ^
nemiri sploh porajajo. Ne S gre namreč za posamične { nasilne izgruhe, marveč za J na tak način izraženo globo- ^ ko ogorčenje in razočaranje ^ spričo nezaposlenosti in s splošne brezizhodnosti, ki jo ^ čuti velik del temnopolte S mladine v Veliki Britaniji \
Vlada je o tem že razprav- % tiala in delno priznala, da je ^ to res, a še vedno jo skrbijo J
5
Uu.iv muouiNULA TKUDEAUJA - Mož, kije naredil salto naprej, ni efalnfti akrobat,marveč ministrski predsednic Kanade Pierre Tmdeau. Skočil pa je zato, da bi prispeval svoje k proslavi 1144etnice ustanovitve Kanade na nekem trgu v Ottawi. Trudeau je tudi sicer znan kot državnlc z malce nenavadnimi potezami... A tudi, kot kaže, z izvrstno telesno pripravljenostjo in ne majhnim znanjem, kar zadeva vratolomne skoke. (Telefoto: UPI)
Spet izostala kmetova beseda
Zakaj niso bili kmetje zadružniki zastopani na III. kongresu samoupravljalcev?
predvsem posledice (demon- s stradje in razbijanje), ne pa J razlogi, zaradi katerih (neza- s poslenost, obupne življenj- ^ ske razmere), do tega sploh J prihaja.	s
JANEZ ČUČEK *
•a
Zadnje priprave na kon-J gres so se po včasih že kar 0 burnih predkongresnih raz-
Za nami je kongres samoupravljalcev, tretji po vrsti. Ni nobenega dvoma, da je ta kongres bil najpomebnejši notranje—politični dogodek leta, zato je pričakovati, da bodo poleg resolucije od njega ostali pomembnejši sledovi v razvoju našega gospodarstva in našega sistema samoupravnega socializma v tem desetletju.
Čeprav je na kongresu bilo	sistema, ki naj o vsem tem in še
izrečenih precej kritičnih in samo-	marsičem ne bi odločal mimo
samoupravnih odločitev zborov delavcev in poleg odtujene oblasti v številnih okoljih še ta imel oblast na delovnim človekom.
O kmetijstvu je bilo na kongresu zelo malo govora. Tudi besede „Kmetu enako plačilo kot delavcu!” so v občilih javnega obveščanja bile malokje zapisane. Razumljivo, da to vzbuja posebno pozornost vsakega, ki mu niso tuji naši kmetijski in prehranski problemi.
Iz podatkov o udeležbi na kongresu razberemo, da je bilo za kongres izvoljenih 1739, prisotnih pa 1693 delegatov. Od tega 699 delavcev, 21 agronomov, 104 učitelji in profesorji, 60 pravnikov itd. Človek se mora vprašati, ali kmetje niso delavci niti samoupravljal«? !
Ce upoštevamo Titovo opredelitev - in to moramo - potem je naš kmet delavec. S te plati je stvar jasna. Kmet zadružnik je tudi samoupravljalec, razen v primerih,
kritičnih besed na račun tega, „zakaj se o birokraciji, o odtujevanju dohodka od delavcev govori tudi na kongresu z enakimi ocenami in z enakimi upi danes kot pred desetletjem, ko še nismo imeli nove ustave in zakona o združenem delu", čeprav je bilo slišati tudi precej lepih, a tudi naivnih besed, pa je treba priznati, da so na III. kongresu samoupravljalcev bo(j odločno kot doslej odjeknile tudi besede številnih delegatov, ki so terjali večjo uveljavitev delavčeve besede, obsojali odločanje od zunaj, zahtevali večjo kontrolo samoupravnih organov nad upravo in izvršnimi organi federacije, republik in pokrajin, občin. Enako dober sprejem so doživeli predlogi, ki so terjali popravke v sistemu, kakršen naj bi preprečil ustvarjanje dohodka „z zidanjem cen"; enotnost jugoslovanskega tržišča, vlaganja v ,.politične" in zgubarske investicije zaradi lokalnih interesov, s tem v zvezi pa tudi odločnejšo spremembo bančnega
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
I
0
1
j
f
I
i * * s * s s
I*
Na skupščini Gospodarske zbornice Jugoslavije so med drugim dejali, da vse analize gospodarskih tokov opozarjajo, da je sedanji ekonomski položaj najbolj obremenjen zaradi slabe zunanjetrgovinske menjave, s čimer je povezan tudi visok primanjkljaj v plačilni bilanci države ter nrglo naraščanje cen in inflacije. Kot so sporočili, se je izvoz do 18. junija povečal za 20, uvoz pa za 17 odstotkov. Gospodarstvenike pa skrbi predvsem dejstvo, ker se zmanjšuje izvoz na konvertibilno tržišče, od koder največ uvažamo. Prav zato izvoz v razvitie države še naprej ostaja največja, pa
Izvoz prva naloga
tudi najtežja naloga našega gospodarstva. Koliko bomo pri tem uspeli, je v veliki meri odvisno od omejevanja rasti cen in povpraševanja na domačem trgu. Na seji so poudarili, da je zaradi hitrega in nenehnega naraščanja cen prodaja v državi privlačnejša in donosnejša od izvoza.
Delegati skupščine so se seznanili tudi s podatkom, da se je v preteklih petih mesecih industrijska proizvodnja povečala za 3,6 odstotka, vendar pa se že pojavljajo znamenja stagnacije. Opozorili so, da je treba dosežno rast proizvodnje obdržati, sicer bomo imeli še večje težave pri oskrbi domačega trga.
KAKO PO ZDRAVJE NA TUJE?
Delegati sveta Zveze zdravstvenih skupnosti Jugoslavije so določili konkretne naloge za prihodnje obdobje in sicer v zvezi z zdravljenjem naših državljanov v tujini. Na tem področju se je zdaj pokazal določen optimizem v primerjavi s preteklimi leti, ko je bila zlasti pereča materialna stran tega zdravljenja. Med drugim so se dogovorili za pospešitev
sprejetja samoupravnega sporazuma o tem zdravljenju. Zveza zdravniških društev Jugoslavije bo, kot so povedali, izdelala enotna merila o tem, kdaj in zaradi katerih bolezni lahko naši državljani odhajajo na zdravljenje v tujino. Resnici na ljubo je treba povedati, da komisija, ki so jo sestavili pred petimi meseci, da bi opravila to nalogo, še ni ponudila dokončnega predloga. Medtem so v nekaterih-republiških in pokrajinskih skupnostih zaradi istega dela ustanovili posebne komisije (kar je v nekaterih primerih veljalo med 120 in 160 milijoni starih dinarjev). Kot že velikokrat prej, je bilo tudi včeraj slišati, da ima naša država visokoprofesionaine medicinske kadre. Opozorili so tudi, da so številni naši zdravniki v najbolj znanih svetovnih medicinskih središčih in da prav oni veliko prispevajo k ugledu teh središč. Za primer povejmo, da samo v okolici New Yorka trenutno dela 300 jugoslovanskih zdravnikov.
NEUGODNO GOSPODARSKO STANJE NA KOSOVU
Podatki, ki so jih objavili na skupščini Gospodarske zbornice Kosova, pričajo, da so bila gospodarska gibanja v pokrajini v preteklih petih mesecih zelo neugodna. Industrijska proizvodnja je za 2,2 odstotka manjša od načrtovane, izvoz na konvertibilni trg pa je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjši kar za 51 odstotkov. Izgube v 2adnjih treh mesecih presegajo milijardo 300 milijonov dinarjev.
Ko je navajal te podatke, je Nazmi Mustafa dejal, da je posebno zaskrbljujoče to, ker načrtov proizvodnje ne uresničujejo prav tiste OZD, ki so glavne nosilke gospodarske dejavnosti v pokrajini. Slaba organizacija dela, slabo izkoriščenje razpoložljivih zmogljivosti in neustrezna delovna disciplina so glavni vzroki za stagnacijo proizvodnje.
MILAN MEDEN
TELEGRAMI
BONN - Bonn z veliko pozornostjo pričakuje novo jugoslovan-sko-zahodnonemško srečanje na ravni ministrov za zunanje zadeve, srečanje, ki ga ima za del koristnih stikov med državama in za fazo razvoja dobrih odnosov med ZRN in Jugoslavijo. Pogovori med ministrom za zunanje zadeve ZRN Hansom Dietrichom Genscherjcm in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem v Starnber-gu pri Muenchnu se uvrščajo med delovne stike z najaktualnejšimi mednarodnimi in bilateralnimi vprašanji na dnevnem redu.
PARIZ - Predsednik francoske republike Francois Mitterrand je pprispel v spremstvu premiera Pierra Mouroya in sedmih ministrov na dvodnevne pogovore z zahodnonem-škim kanclerjem Helmutom Schmidtom in njegovimi sodelavci. Gre za 38. sestanek na vrhu med Parizom in Bonnom, kot sta jih uvedla De Gaulle in Adenauer.
WASHINGTON - Ameriški državni sekretar Haig je odpotoval na Bahamsko otočje na dvodnevni sestanek z mehiškim, kanadskim in venezuelskim ministrom za i lanje zadeve. Načelna soglasnost štirih največjih držav tega območja o pomoči za razvoj Karibov in Srednje Amerike naj bi ob tej priliki prešla v multilateralno koordinirano akcijo. Medtem pa opazovalci v VVashingto-nu ne vidijo možnosti, da bi četverica uskladila dosedanja stališča v okvirih, v katerih bi se ta pomoč naj tudi formalno oblikovala: da bi namreč bila brezpogojna, nudila naj bi jo prek določene mednarodne agencije, deležne naj bi je bila vsa območja in države tega velikega predela, ki ga tlači revščina, in končno, daje njen glavni cilj pomoč za razvoj, ne pa paket ukrepov za pomoč diktatorskim režimom v boju proti „tuji infiltracjji".
TEHERAN - Po poročilih poveljstev obeh vojskujočih se strani v iransko-iraškem spopadu sc boji za strateško pomembne frontne pozicije nadaljujejo.
kjer je samoupravna organiziranost v zadrugi ali v temeljni organizaciji kooperantov zgolj formalnost, ob kateri ..samoupravno" odločajo tisti „iznad“ zadružnikov v „bazi“. Toda takšne primere formalne samoupravne organiziranosti najdemo tudi v tovarniških in drugih organizacijah združenega dela, kar je nemalokrat izzvenelo v kongresnih razpravah.
Zakaj torej na kongresu samoupravljalcev med delegati ni bilo vsaj pomembnejše, če že ne enakopravne zastopanosti kmetov? Enakopravne ne morda po ustvarjenem narodnem dohodku ali bruto produktu, ki se v naših različnih kazalcih neznano kam porazgubita, temveč enakopravne in sorazmerne vsaj številu kmetov - kooperantov ter njihovemu vse večjemu pomenu v bitki za hrano. Ali so za takšno ravnanje morda kakršnikoli ideološki razlogi?
Kongres samoupravljalcev bi jih moral sprožiti, vsaj kot predlog, da o njih razpravljajo - in dajo svoja stališča bližnji kongresi ZK. Kajti to bo nedvomno prispevalo k večji zavesti kmetov-samoupravljalcev, k hitrejšemu razvoju socializma in poglabljanju socialistične demokracije v smislu vse večje samouprave ljudskih množic, kot je leta 1949 zapisal tovariš Kardelj.
STEFAN KUHAR
ZADNJIC SMO POROČALI o nekdanji argentinski predsednici Izabeli Peron, ki je bila v zaporu zaradi poneverb in nesmotrnega trošenja državnega denarja in pri tem omenili možnost, da jo bodo izpustili in ji dovolili odhod iz države. No, sedaj se je to zgodilo. Izabela Peron je prosta S tem se je končalo razburljivo obdobje njenega življenja, nekdanja predsednica pa ima sedaj dovolj časa za razmislek, kaj bo počela in predvsem - kje. Za zdaj se še ni dokončno odločila, v kateri državi se bo naselila, med najresnejšimi kandidati za to pa sta menda Španija in Portugalska ... Karkoli, samo Argentina ne...
KARKOLI, SAMO DRUŽINE NE, pa pravijo sovjetske oblasti, ko še naprej zavračajo dovoljenje za izselitev sinu in soprogi šahovskega velemojstra Korčnoja. Ta je leta 1976 emi-griral iz Sovjetske zveze in od tedaj naprej velja za sovražnika svoje domovine. Tako vsaj sodjjo v Moskvi. Sah naj bi sicer ne imel zveze s politiko, a ko se primeri kaj takega, kar je storil Korčnoj, se zveza takoj pojavi. Sedaj obtožuje Viktor Korčnoj sovjetkse oblasti da izrabljajo njegovo družino zato, da bi pomagale obdržati naslov svetovnega prvaka Anatoliju Karpovu, s katerim naj bi se Korčnoj srečal kot izzivalec še letos. Korčnoj trdi, da ga psihološki pritisk, ki ga čuti zaradi ločitve od svoje družine, ovira pri zbranem igranju šaha in da se torej ne more zoperstaviti Karpovu s polno močjo... S polovično je pa premalo za uspeh ...
TACAŠ PA SO POLNO MOC uporabile iranske oblasti, in sicer tedaj, ko so ukazale, da mora znana britanska tiskovna agencija Reuter zapreti svoj urad v Teheranu. Britanskim časnikarjem so očitali, da so netočno in škodoželjno prikazovali razmere v Iranu, zaradi česar so tudi izgnali vse londonske novinarje ... Pravica močnejšega in prizadetega ...
PRIZADETI PA BODO BRŽKONE tudi sorodniki ameriških vojakov, ki so padli med vietnamsko vojno. Te dni so namreč iz Hanoja prepeljali V' Združene države Amerike ostanke treh vojakov, ki pa jih za zdaj ni bilo moč identificirati.. . Kar pomeni, da utegne to v ,srcih številnih družin vzbuditi dvom, da so to ostanki prav njihovih sinov..
DELOVNI OBISK DANSKE DELEGACIJE - Od 9. do 16. julija se je v Novem mestu in drugih krajih Dolenjske mudila 2 3-članska delegacija Socialistične ljudske stranke Danske. Tovrstno sodelovanje z našo socialistično zvezo je že tradicionalno, saj Danci vsako leto obiščejo enega od naših krajev in se seznanjajo z našim samoupravnim in delegatskim sistemom, kulturo, zgodovino. V tednu, ki so ga Danci preživeli v osrčju Dolenjske, so obiskali nekatere delovne organizacije (Krko, semiško Iskro, Donit, Beti), dolenjske galerije in muzeje, Pleterje, Bazo 20, viniški klub OZN, OŠ Šentjernej in novomeški zdravstveni center. (Foto: Pavlin)
PIŠČALKA NOGOMETNIH SODNIKOV
MELIORACIJA območja kalce-naklo bo kmalu končana, s tem bodo v krški občini pridobili ISO ha kmetijskih zemljišč. Nosilce 18— milijonske naložbe čaka še zložba zemljišč, da bo dovolj domače krme za farmo, na kateri bodo zredili 20.000 prašičev na leto. (Foto: Vlado Podgoršek)
TEMELJITA PRENOVA — Delavci novomeškega Cestnega podjetja — delovne enote Krško so pohiteli s krpanjem asfalta na posavski regionalki. Na dan porabijo povprečno 6 do 7 ton asfalta, pri močneje poškodovanih odsekih, kot je od Impoljce do Loga, pa kar 13 ton. (Foto: P. Perc)
ČISTILCI KOT VISEČI PAJKI ... - Ves pretekli teden so dani novomeškega alpinističnega odseka olepševali zunanjost Zdravstvenega centra Dolenjske, na sliki: pogumni fantje in dekleta pri čiščenju oken, rolet in fasade (Foto: Miha Gošnik)
PLAKETE VOZNIKOM - Na sobotni počastitvi dneva šofeijev in avtomehanikov v Brežicah so podelili 58 plaket vzornim voznikom, značke z zlatim in srebrnim vencem, plakete s srebrnim vencem, plakete tovarištva in plakete bratstva in enotnosti. (Foto: Jožica Teppey)
VINOGRADNIKI V RADGONO!
, Od 21. do 30. avgusta bo v Gornji Radgoni kmetijski sejem, ki je zanimiv tudi za belokranjske in dolenjske vinogradnike. Na pobudo društva vinogradnikov Bele krajine bo novomeški Kompas organiziral izlet iz Črnomlja, Semiča, Metlike, Novega mesta preko Celja v Gornjo Radgono. Izlet je dvodnevni, in sicer bo v petek in soboto, 28. in 29. avgusta. Cena je 1.500 dinarjev, vanjo pa so vključeni prevozni stroški, hotelske storitve, vstopnice, organizacija izleta. V programu je ogled usmerjene kmetije, možen pa je tudi ogled avstrijske Radgone. Prijave zbira Kompas Novo mesto in poverjeniki Društva vinogradnikov Bele krajine. Rok prijave do 30. julija. Če bo premalo prijav, izleta ne bo.	P-	D-
Dolenjska ni mešetarski fevd
Samo dolgoročna, trdna organiziranost lahko zatre drobnjakarske apetite — Sozd KIT Ljubljana ima bodočnost in ga je treba podpirati, meni MS ZK za Dolenjsko
Sejmišča
NOVO MESTO: Na sejmišče je bik) pripeljanih 127 pujskov: do 12 tednov starih 118, nad 3 mesece pa 9. Prodanih je bilo 90 glav. Cene se od zadnjega sejma še niso bistveno spremenile. Do 12 tednov stare pujske so prodajali po 2.100 do 3.200 din, nad 3 mesece stare pa po 3.300 do 4.000 din.
BREŽICE: Naprodaj je bilo 342 živali: do 3. meseca starosti je bito prodanih 218 po okoli 115 din kilogram žive teže, 11 prašičev, starih nad .3 mesece, so prodali po 60 din kilogram žive teže.
Dolenjsko kmetijstvo je na pomembnem razpotju: ali še naprej stagnirati ali pa z večjo zagnanostjo loviti korak z drugimi območji. Predvsem pa ne sme ostati neorganizirano in prepuščeno samo sebi...
To je sklepna misel iz gradiva, ki ga je pripravila posebna komisija pri medobčinskem svetu ZK za Dolenjsko in ki po svoje dovolj nazorno ilustrira nezavidljiv položaj. Dolenjsko kmetijstvo je predvsem preslabo organizirano, najslabše v vsej Sloveniji, pravo divje lovišče za prekupčevalce in mešetarje. Ta dejstva na različnih sestankih že dolga leta premlevajo, pravega haska pa ni, tako so ugotavljali tudi na zadnji seji medobčinskega sveta, ko so sprejemali nekatere sklepe in zadolžitve, da bi vendarle krenilo na boljše.
Dohodkovno povezovanje kljub obetajočim besedam ne more zaživeti, če niso vsi zanj. Trgovina o sodelovanju s kmetijstvom enostavno noče nič slišati. Na pripravljalne sestanke so trgovci še prišli, ko pa je bito treba podpisati dogovor o dohodkovnem povezovanju, jih enostavno ni bito več blizu »Po francosko” se obnašajo tudi gostinci, ki na Dolenjskem, pa tudi v drugih predelih Slovenije odklanjajo tesnejše sodelovanje z -vinogradniki. Vsakdo bi le „ribaril v kalnem”, šaril po Dolenjskem z
Kmetijski
Nauk lanskega pretresa s
Kakšne kozle je mogoče streljati s krompirjem, smo dokazali lansko leto, ko je kljub svarilom poznavalcev in grozečemu naraščanju pridelovalnih stroškov slovenska poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine prosta vila smešno nizke odkupne cene za krompir, kot da bo ta poljščina reševala stabilizacijo.
sledice so znane, krompirjevo tržišče je dobesedno razpadlo, dogovarjanje in načrtovanje pa je dobilo težak udarec.
Nihanje odkupne cene in stalna kmetova negotovost, kako bo 'novčil trud svojih rok, se kaže v vedno manjšem zanimanju za pridelovanje krompirja. Zmanjševanje površin pod to poljščino je resda tudi težnjadologoročne usmeritse in planiranja, vendar pa ta hkrati poudarja zelo veliko povečanje hektarskih donosov. Kako je bilo v minulih letih v resnici v Sloveniji, pove Statistični letopis, ki navaja naslednje podatke:
V Sloveniji smo imeli v letih 1956—1960 povprečno 56.190 ha krompirja, štiri leta kasneje 52.561, naslednja štiri leta 48.484, potem pa 42.631 ha. Leta 1975 je rasel krompir na 40.916 ha, lani na 37.504 ha, letos pa po podatkih poslovne skupnosti le še na nekaj nad 33.000 ha. Manjše število njiv še ne hi bilo vzbujalo skrbi, huje je, da se v vseh teh letih hektarski donos sploh ni bistveno povečal. Pred 20 leti je bilo osemletno povprečje celo boljše, kot je sedanje.
Naša republika resda v preskrbi Jugoslavije s krompirjem še zdaleč nima več takega mesta, kot ga je imela nekdaj, vseeno pa * more križemrok opazovati očitnega zaostajanja, zlasti hektarskih donosov, ki so globoko pod donosi v razvitejših deželah. Stvarno ocenjena in trdna, vnaprej dogovorjena cena “®ko zaobrne nazadovanje krompirja, ki se kaže tudi v “padanju semenskega krompirja. Poslovna skupnost predlaga *tos odkupno ceno 5,20 din za kilogram, v velikih skladiščih hi bil po 6,61 din, v trgovini na debelo po 7,75 din, v ®*optodaji pa po 10,02 din. Bodo zadovoljni kmetje in kupci Krompirja? Ne bo lanskega pretresa? Na to vprašanje je vedno težko odgovoriti
^	M.	LEGAN
nakupovalnimi kamioni in prekup-čcvaLskim denarjem, malokdo pa je pripravljen vlagati v kmetijstvo, predvsem v tako imenovano primarno kmetijsko proizvodnjo.
Še največ je, kljub nekaterim pomanjkljivostim, naredil sozd KIT Ljubljana, je ugotovila komisija medobčinskega svetaš ZK. Začete akcije je treba nadaljevati, sprejete razvojne usmeritve še bolj utrditi. V srednjeročnem načrtu je predvidenih 1,423 milijarde dinarjev kmetijskih naložb, kar ni majhen denar, če upoštevamo, da v to vsoto ni všteta predelovalna industrija. Razen kmetijskih organizacij, ki so združene v sozd KIT Ljubljana, bodo del tega denarja investirali kmetovalci, ki morajo tudi s svoje strani pokazati, da so pripravljeni sodelovati.
M. L.
Dobesedno nobene
Dolenjska še ne premore turistične kmetije
Zelena, gozdnata Slovenija je čudovita dežela. Na majhnem koščku sveta v njej sreča človek vse, kar je v naravi značilnega za mnoge večje geografske razdalje. Kako enolično delujejo druge pokrajine v primerjavi z našo ožjo domovino, kjer si podajajo roke mediteransko, alpsko in celinsko podnebje z vsemi svojimi posebnostmi ter turističnimi privlačnostmi, o katerih toliko govorimo, ne da bi jih v resnici bolje izkoristili!
V primerjavi s sosednjo Koroško, ki je revnejša za morje, smo še prav na začetku v razvijanju kmečkega turizma. 173 kmetij lahko v tej sezoni ponudi Slovenija poživlja-
jočega dopustovanja željnemu turistu Kot kaže knjižica „Počitnice na kmetiji", ki jo je skupaj z Gospodarsko zbornico, zadrugami in kmeti izdala Za družna zveza Slovenije, je začetek vendarle spodbuden. Fotografije in opisi kmečkih „penzionov” s kopalnicami, urejenimi sanitarijami, dobro domačo „košto“, vabljivo čisto okolico ter obveznim cvetjem na oknih nepoznavalce presenetijo.
Nas pa lahko preseneti še ena ugotovitev: v Učni knjižici z vsemi potrebnimi podatki zaman iščete dolenjsko turistično kmetijo. Kljub lepemu naravnemu okolju, bogastvu rek in gozdov, toplicam, rujnemu vincu, zgodovinskim in etnografskim posebnostim ne premoremo predstavitve vredne turistične kmetije. Ne premoremo in pika.
M. L.
Hlače za tujce
Novoteks iz Vinice: več kot pol izdelkov gre v izvoz
Zadnja leta sodi vini3ci Novo-teksov tozd Konfekcija med uspešnejše temeljne organizacije v čnomaljski občini. To velja tudi za prvo polovico letošnjega leta, ko je ta 240-članski, pretežno ženski kolektiv za štiri odstotke presegel načrtovano proizvodnjo.
„V tej času smo izdelaU 168.500 parov moških hlač in ženskih kril in od tega izvozili več kot polovico; v celem lanskem letu pa smo izvozili 60.880 kosov,” je povedal vodja proizvodnje Matjan Zalac. Pri tem gre v glavnem za izvoz dela, za tako imenovani .John" posel, vendar vse na konvertibilno območje. Dela za izvoz imajo toliko, da ne morejo narediti dovolj za domači trg, kjer je veliko povpraševanje po njihovih hlačah.
„Tudi za drugo poUetje načrtujemo, da bomo več kot pol proizvodnje izvozili, in to v Nemčijo in Libijo. Še posebno ugodno je delo za Libijo, saj bomo tja prodah ne samo naše delo, marveč tudi Novo-teksovo tkanino," je dejal Zalac.
Vi Dopustu
DESKAL !
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Različne
Ureta: Tit Doberšek
S deformacije * vinske trte
*
S
*
S
n
%
n
5
S
S
*
H
*
N
H
*
S
S
%
*
*
*
5
S
!
*
*
S
%
S
*
N
*
%
*
*
*
*
v
N
*
*
*
*
s
5
Vinogradniki trebanjskega vinorodnega območja so spraševali za vzroke nenadnega rdeče-nja listja vinske trte od spodaj navzgor, in to zlasti pri žametni črnini. Znaki niso podobni rdečemu listnemu ožigu. Morda so se pojavili isti znaki na trti še v drugih predelih našega vinorodnega območja, in to v predelih, kjer je bil lani izredno bogat pridelek grozdja.
Ko sem iskal vzroke za ta pojav v strokovnih knjigah, sem v knjigi prof. dr. Mihaila Grado-jeviča in inž. Veljka Nikoliča „Zaštita vočaka in vinove loze od štetočina i bolesti” (Zagreb 1952) našel opis bolezni, ki najbolj ustreza letošnjemu pojavu rdečenja listov vinske trte.
Navedena pisca imenujeta ta pojav
Utrujenost listja vinske trte
ki spada med neparazitne bolezni. Po navedbah omenjene knjige je to bolezen opisal Jaussan že leta 1882, ko smo v vinogradih še imeli našo žlahtno trto na lastnem korenu.
Bolezni ne povzroča noben parazitni organizem. Vzrok bolezni so temperatura, sončni žarki in izredno bogat nastavek grozdja.
Na vinski trti se ta bolezen pogosto pojavlja. Opazimo jo samo na razvitih listih vinske trte, pri katerih je rast končana. Znaki bolezni se vidijo le na tisti strani trte, ki je izpostavljena soncu. Ce je list obrnjen navzdol, je navadno zdrav.
Bolezen nastopa v obliki nepravilnih peg temno rdeče barve. Položaj peg je na listu zelo različen, različna je tudi velikost peg. Listna rebra napadenega lista ostajajo navadno zelene barve, medtem ko je listna površina med listnimi rebri temne ali temno rdeče barve. Oboleli listi najbolj pogosto predčasno odmirajo. Zaradi sušenja dobi list barvo odmrlega lista in odpade. Znaki bolezni so na posameznih sortah vinske trte različni po barvi. Razlika v barvi variira od zamolklo rdeče do rumenordeče barve z vsemi prehodi med tema dvema barvama.
Z ozirom na občutljivost proti tej bolezni je ameriška trta bolj odporna od evropske žlahtne trte. Tudi mlada trta je za bolezen bolj občutljiva kot starejša.
Bolezen je škodljiva 2* trto, če se pojavi v juliju in avg; tu. V tem primeru je ve Uš: o 'tevilo listov napadenih, kar sl*1 o deluje na zorenie grozdj* -indelek grozdja je manjši 5« kvalitete. Velikost škode. ^ odvisna od števila napadeni, jv-^ov in od tega, v kaki im, i V ovirano pravilno delovanje tist, \ oboli le par listov ali če sc bo'ržen pojavi v hujši obliki šele po trgatvi grozdja, škode ni, oziroma je le malenkostna.
Bolezni ne moremo zdravi.i, ker so celice v pegah odmrle. Ker je nadpovprečna rodnost grozdja (primer lanske jeseni) indirektni vzrok pojava te bolezni, je treba rodne trte po bogati letnini obrezati na kratko, posebno če je vinograd mlad. Trta, ki je cepljena na slabo podlago (rižaria) je bolj podvržena tej bolezni kot trta, cepljena na močno podlago (rupestris). Na močni podlagi je trta odporna proti bolezni, čeprav je bogato zarodila, če je vinograd mlad. Poleg tega je treba po posebno bogati letini trto izdatno pognojiti zlasti s kalijevimi gnojili (pa-tentkalij).
Posledice letošnje spomladanske pozebe
Po vinogradih opažamo letos razne deformacije trt, ki se kažejo v porumenelosti listov in mladik, v kodravosti listov in za-krnelosti mladik, progavosti listja, rdečenja listja v celoti, pa tudi nenadnega posušenja posameznih trt, ki se posušijo kot da bi trto zadela kap.
Mnogi taki pojavi so posledica letošnje spomladanske pozebe. Vemo, da spomladi zelene, nežne mladike vinske trte pozebejo in ovenejoQ pri temperaturi, ki doseže 2,5 C ali več pod ni^lo. Pri temperaturi od 0 do 2,4 C pod ničlo voda sicer zmrzne, tkivo v organih mladih poganjkov trte pa ne umira. Toda pri temperaturi od 0 do 2,4 C pod ničlo posamezne in sočne celice, zlasti celice kambija, pri tem le trpijo, čeprav mladika v celoti ni odigrla. Pri temperaturi od 0 do 2,4 C pod ničlo zato noben oigan na trti ni uničen, razno tkivo posameznih mladik pa je bolj ali manj poškodovano. Te poškodbe povzročajo navedene pojave na trti, ki jih opažamo v tem času.
Trte, na katerih opazimo opisane nenavadne pojave, si v tem času vidno označimo, da bomo vedeli te trte spomladi boj ktejv ko obrezati ali pomladiti, i e bodo ti pegavi na označenih trtah vidni še drugo leto, ni druge rešitve, kot te trte izkrčiti in namesto njih posaditi druge.
DT
5
p
*
*
I
s
p
*
*
*
*
*
!
Naša velika...
(Nadaljevanje s 1. str.)
mike, saj je nesmisel izvažati na Vzhod izdelke, v katerih so vgrajeni dragi materiali z Zahoda. K temu pa nas sili tudi naša neuvrščena politika, krepitev neodvisnosti. V nadaljevanju razprave je Popit omenil še druga vprašanja, ki pa so bila obdelana tudi v gradivu delovne skupine CK, ki jo je vodil izvršni sekretar Janez Krnc.
V razpravi je bilo med drugim rečeno, da velikokrat vladajo namesto samoupravnih meril kupoprodajni odnosi, da poslovodni organi prevzemajo vlogo subjektivnih sil, da še vedno šepa informiranj e, namesto svobodne menjave dela pa vladajo proračunski odnosi Resje k temu v veliki meri pripomogel dinamičen gospodarski razvoj, kar pa seveda ni razlog, da bi komunisti stali križem-rok. Torej- morajo okrepiti idejno in akcijsko enotnost in znotraj vseh delovnih okolij pomagati odpravljati pojave, ki zavirajo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Tako 90 med drugim spet omenili d* je Induplati zaviral ustanovitev tozda v Mokronogu, češ da ni dosegel dogovorov z IhfV, da mirenski IMV vse do zadnjega ni vedel za mfljardne izgube itd. Veliko nalog čaka komuniste tudi znotraj šolstva, kjer še vedno ne razumejo pomena celodnevne šole, pa v delegatskem sistemu, kjer delegatski odnosi še vedno niso tako razviti, kot bi morali biti. V kmetgstvu pa bi morali več vlagati v moderno t hnologijo, povečati površine v diužbenem sektorju, davčno politiko pa krojiti tako, da bo stimulativna za tiste, ki obdelujejo zemljo.
Pred koncem obiska sije France 'npit v spremstvu Borisa Gabriča, .■'kretsrja medobčinskega sveta ZK 2: Dolenjsko, in domačih funkcio--•'■nev, -sleda! še Novolesov tozd ,	akrilnih proizvodov in Tri-
mo, v injski galeriji likovnih samorastnik pa mu je predsednik tra likovnih samorast-iartnar podelil veliko abota likovnih samo-
sk pščine 1 nik iv Jane zla to plake ustnikov.
'ZE SIMČIČ
JU
VAI
Ključ je v občini
Socialna politika v Sloveniji dorečena prva v Jugoslaviji — Odkrito
7. julija je bila v mah sejni dvorani na CK ZKS tiskovna konferenca o vprašanjih socialne
folitike. Majda Gaspari in Zofka tojanovič stari urednikom sk>-v enskih glasil izrazili pripravljenost za pomoč pri pisanju in odpiranju virov o tej zahtevni problematiki.
V jeseni je o teh vprašanjih predvidena problemska konferenca slovenskih sindicatov. Izhodišča socialne politike so v naši republiki v marsičem že dorečena, kar je, kot je bilo poudarjeno na tem pogovoru, prvi primer v državi Nasploh je Ml celoten pogovor usmerjen k vsebinskim vprašanjem, ne posameznim primerom.
Nasploh velja, da ključ k rešitvi posameznih hudih socialnih problemov ni pri republiških organih, kot marsikdo zmotno mah. tosebno v krajevnih skupnostih in tozdih so celo sami uporabniki nemalokrat premalo pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov. Naveden je bil primer skupne evidence pri izplačevanju novih denarnih pomoči (nekdanje doklade) not prispevek k ustreznejšemu spremljanju zgolj v nekaterih sbvenskih občinah, kjer poleg Krapja, Ceij* in Velenja zgledno izstopa z našega območja edino sevnifka občina. Skrb vzbuja naraščanje števila delovnih invalidov tako imenovane II. kategorije. Vsekakor mora tudi ob rastoči draginji ostati nagrajevanje po dehi. Resnično socialno stanje delavca in družine je treba V!W;Mtši selektivno. Rešitev sadno niso le oblike doms , vari*. va. Tako so npr. v velenjs občini dosegli lepe uspehe z družinskim varstvom starostnikov.
a. Železnik
V
X
VOZNIKI IN AVTOMEHANIKI PRAZNOVALI — Po sprevodu po novomeških ulicah so člani združenja šofeijev in avtomehanikov na osrednji prireditvi v soboto v Šmihelu proslavili 13. julij, dan šoferjev, in 30 iet dela novomeškega združenja.
Praznik v znamenju volana
Tri desetletja dela novomeškega združenja šoferjev in avtomehanikov_
Preteklo soboto je bila v Novem mestu pod pokroviteljstvom Cestnega podjetja osrednja prireditev ob 13. juliju,dnevu šofeijev, ki so se je udeležili člani poklicnih združenj šofeijev iz vseh dolenjskih in posavskih občin. Letos je bilo še posebno slo tesno, saj Združenje šofeijev in avtomehanikov Novo mesto slavi 30-letnico obstoja.
Po sprevodu po novomeških ulicah so se udeleženci slovesnosti zbrali na vrtu tehniške šole v Šmihelu, kjer jim je predsednik novomeškega združenja šlavko Luzar najprej spregovoril o pomenu 13. julija, ki so ga šoferji izbrali za svoj dan kot spomin na napad prve partizanske motorizirane enote med vojno na utrjeno sovražno postojanko v Žužemberku Zato so izbrali delegacijo, ki je v nedeljo odnesla venec k spomeniku na Cviblju. Orisal je tudi delo ZŠAM Novo mesto v 30 letih Že leta 1951 seje namreč v Novem mestu zbrala peščica prekaljenih šoferjev in ustanovila svojo stanovsko organizacijo, ki je v teh letih usposobila ogromno
voznikov in avtomehanikov in s tem pripomogla k večji varnosti v cestnem prometu Poudaril je tesno povezanost združenja z UJV in spregovoril o nalogah, ki jih še čakajo pri zagotavljanju boljših delovnih in življenjskih pogojev svojih članov, za kar pa bi združenje potrebovalo kadrovske okrepitve, večjo strokovno pomoč in tesnejšo povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami v občini. Slavnostni govornik na prireditvi Janko GOleš, predsednik novomeškega izvršnega sveta, je orisal sedanji gospodarski trenutek, ki zahteva tudi od voznikov in avtomehanikov, da si prizadevajo izboljšati težke gospodarske
V ortopeds) 'Ijiišuici Valdoltra so konec i . proslaviu 30-letnico delovapja .novne šole. Priredili so razstavo 1 ovnih in tehničnih izdel-ko te. k Iturni program, na katerem so isetim učiteljicam podelili priznanja za dolgoletno pedagoško aelo. V bolnišnici izvajajo šolski program, vzgajajo in izobražujejo otroke, ki prihajajo na hospitalno zdravljenje iz vseh območij Sloveni-
Je'	FRANC KOPRIVEC
Zamenjava v Suhi krajini
V ZMDA „Suha krajina 81" je prišlo sedem novih brigad — Dobri delovni uspehi na deloviščih
V ponedeljek, 6. julija, je na ZMDA „Suha krajina 81” prišla druga izmena brigadirjev, ki jo sestavljajo: MDB Branko Bajič iz Bindjje, MDB 4. april iz Beograda, MDB Drenica iz Glogovca, MDB Duro Pucar-Stari iz Sarajeva, MDB Kokrski odred iz Tržiča, MDB Pavel Luna-ček-Ivan, brigada Rdečega križa Slovenije. V petek, 10. julija, pričakujejo še brigadirje naših zdomcev iz Stuttgarda. Brigadirji bodo na deloviščih ostali mesec dni Že prve dni so pričele delati sekcije in komisije. Mladinsko politično šolo, ki jo je pripravilo Medobčinsko politično središče, obiskuje 60 slušateljev, prav tako so že pričeli z avto—moto tečajem, foto tečajem in drugimi popoldanskimi aktivnostmi.
Zaživelo je tudi kulturno življenje in brigadirski večeri, ki jih brigadirji pripravljajo skupaj z mladimi iz Žužemberka. Brigadirje je že trikrat obiskala foikloma skupina Kres iz Novega mesta.
V drugi dekadi I. izmene zvezne MDA v Suhi krajini so bili doseženi dobri delovni uspehi. Brigadirji so izkopali 1500 m3 in zasipali 1800 m3 zemlje. Opravili so 679 režijskih ur, 4181 efektivnih ur in 7343 normalnih ur. Ob tem so zaradi slabega vremena izgubili 2880 ur. Brigadirji so dosegli povprečno normo 176 %, na udarni dan pa je povprečna norma narasla na 213%.
J. P.
Na prireditvi so številnim sodelavcem, delovnim organizacijam in društvom podelili priznanja in značke za dolgoletno delo v združenju, najboljšim ekipam iz dopoldanskega dela športnega merjenja moči pa pokale in priznanja.
Brigada „Bela krajina 81” na Skojevski cesti
Načrti za naslednja leta
13. julija je prišla na Skojevsko cesto MDA Bela krajina 81, Brigadirji bodo to leto razširili in uredili makadamsko cesto od Gradnika do Krvavčjega vrha ter jo pripravili za asfaltiranje, kar naj bi bilo opravljeno v prihodnjih letih. Te ceste so se lotili k trgani že lansko leto. S pomočjo Iskre Semič, KS Semič ter lastnim delom so razširili in uredili makadamsko cesto od Gradnika do Omote oz. Goliša. Pri delu je lani tudi pomagala brigada, finančno pa je to rekonstrukcijo jo podprla Iskra Semič, ki je preko KS Semič nakazala 570.000 din.
Lanskoletno prvo fazo rekonstrukcije so proslavili z odkritjem spominskega obeležja padlim vaščanom. Druga faza ureditve makadama do Krvavčjega vrha sicer ne bo proslavljena s spominskim obeležjem, vendar prizadevni vaščani teh vasi upajo, da bo vsa cesta v prihodnjih nekaj letih asfaltirana. Razumljivo je, da bi bila to prehuda investicija za njihove žepe, zato računajo, da jih bodo podprli v srednjeročnem planu občine Črnomelj. Predvsem pa pričakujejo moralno pomoč od odbora skojevske šole. Ta se bo formiral v Ljubljani,v njem pa bodo predstavniki vseh tečajev SKOJ, ki so bili med NOB na Gradniku. Ko bo izpolnjen ta daljnosežni načrt asfaltiranje ceste od Strekjevca do Krvavčjega vrha, nameravajo v vasi Gradnik odkriti doprsni kip Skojevca, na hiši, kjer je bfla med NOB šola, pa vzidati spominsko ploščo.
F. DERGANC
ROMI BE2IJO OD ZDRAVNIKOV
120 Romom v krški občini so izdane zdravstvene izkaznice, vendar se zdravstvenih uslug izogibajo, čeprav plača stroške občinska zdravstvena skupnost K zdravniku prihajajo predvsem otroci in ženske, bolnišnično zdrtvgenje svojih otrok pa Romi odklanjajo. V bolnišnico pridejo le v nujnih primerih in še tedaj predčasno zapustjjo posteljo. Romi se ne udeležujejo obveznih cepljenj za otroke, odklanjajo Pa tudi obiske patronažne službe v naselju.
Z nakupi in z darili
V Dolenjski galeriji razstavljajo nove pridobitve
Za najbolj vroči poletni mesec, ki v dolenjski metropoli ni prav posebno živahen, kar se tiče razstav, je Dolenjski muzej pripravil razstavo likovnih del pod naslovom „Nove pridobitve Dolenjske galerjje". Razstavo so odprli v petek, 10. juljja, maloštevilnim obiskovalcem pa je nekaj uvodnih besed povedal
FASADNI OMET
c~P
GB
ZNANI OBRAZI - Obiskovalce so pritegnili kiparski portreti znanih osebnosti.
vodja Dolenjske galerije Jožef Matijevič.
Kot pove že naziv razstave, je na ogled del umetnin, ki jih je galerija pridobila od leta 1975 do danes. Večino del je galerija kupila, pri tem pa so ji, ker sama razpolaga le z malo denarja, pomagali občinska in republiška kulturna skupnost. Nekaj umetnin je darilo avtorjev ali prejšnjih lastnikov.
..Pridobljenih umetnin bi bilo dosti manj, če ne bi naše zbirke bogatili tudi zasebni zbiralci in ljubitelji. Galerija jim je seveda za to izredno hvaležna,” je dejal Jožef Matgevič in se posebej še javno zahvalil obrtni zadrugi Hrast in Obrtnemu združenju novomeške občine, ki sta omogočila obogatitev zbirke z deli avtorjev priznane Grupe 69 (Maraževa, Jemec, Bernik, Planinc, Tihec, Rotar, Ciuha, Tršar).
Osnovni namen razstave jc prikazati čimveč novih umetnin, zato ne more biti tematsko uglašena, kar pa niti ne moti. Ob oljnih slikah, risbah, grafikah in skulpturah v različnih materialih je precej pozornosti posvečeno umetniški fotografiji, za katero Dolenjska galerija že nekaj let kaže več zanimanja.
MiM
OHRANJA TOPLOTO VASE HISE
Fasadni omet TERMON — P trajno varuje vašo hišo pred mrazom in vlago pozimi, ko z njim PRIVARČUJETE PREKO 40 % GORIVA, poleti pa ščiti vaše bivališče pred premočno pripeko.
Uporaben je na zidovih iz opeke, betona, betonskih blokov, kamna in podobno.
Iz prostorov prepušča vodne pare, medtem ko atmosferske vlage ne vpija in fasada ostaja vedno suha.
TERMON - P je izdelan na osnovi surovin mineralnega porekla brez plastičnih dodatkov in ima velike prednosti — FASADA JE TRAJNA IN NEGORLJIVA.
TERMON — P je suha mešanica pakirana v plastične vreče, ki med drugim VSEBUJE TUDI CEMENT, zato je na gradbišču masi potrebno dodati le vodo.
Izdelano fasado s TERMON — P ali z drugimi fasadnimi ometi lahko finalizirate z oplemenitenimi mineralnimi vodoodpornimi fasadnimi ometi MINERALFAS v različnih barvah in strukturah:	grobo	rustikalna,
brizgana ali bavarska.
PROIZVAJA:
KEMIJSKO-
GRAOEVINSKA
INDUSTRIJA
KARLOVAC
PRODAJA IN STROKOVNI NASVETI:
S OPEKARNA ZALOG P. o.
.TELEFON (068) 21 403, 22 291 • POSTNI PREDAL 10
PREDAVANJE IN PRAKTIČEN PRIKAZ 0 NAČINU UPORABE FASADE TERMON BO V OPEKARNI ZALOG 20. JULIJA OB 9. uri.
CARINARNICA LJUBLJANA razpisuje
za svojo CARINSKO IZPOSTAVO
V KRŠKEM
■
prosta dela in naloge
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ALI EKONOMISTA
za pregled in carinjenje blaga.
Kandidati morajo poleg pogojev po Odloku zveznega izvršnega sveta o sprejemanju delavcev na delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št 64/74) izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da obvladajo slovenski jezik in enega izmed svetovnih jezikov,
— da imajo urejeno vojaško obveznost
V postopku izbire bo preverjena primernost in nagnjenost za delo v carinski službi.
Poskusno delo je 3 mesece.
Zaradi specifičnosti dela v carinski službi bodo imeli pri zaposlitvi prednost kandidati v starosti do 35 let.
Osebni dohodek je: za kandidate z visoko izobrazbo od 16.200.- do 17.500.- dinarjev, za kandidate z višjo izobrazbo pa cca 14.600.- dinarjev, brez upoštevanja dodatka za minulo delo.
Za delavca, ki bo sprejet na delo, je zagotovljeno trosobno stanovanje v Krškem.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Pismene ponudbe sprejema CARINARNICA UUBUANA, Šmartinska cesta 152 a do vključno 5. avgusta 1981.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
Šolskega centra bre2ice
objavlja prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE SC - za nedoločen čas
Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj.
Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo svetu delovne skupnosti ŠC v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
ZLATA POROKA GOLOBOVIH - Pri Golobovih iz Soteske je bilo pred tedni zelo živahno: Antona in Amalijo so obiskali njuni otroci, vnuki, pravnuki, drugi sorodniki in znanci ter proslavili zlato poroko. V petdesetih letih sta Golobova prestala veliko hudega, pa tudi lepih trenutkov je bilo dovolj. (Foto: T. V.)
SiO let »našega strička”
Ob življenjskem jubileju Ignacija Stuparja iz Metlike
19. julija bo praznoval v Metliki 90. rojstni dan Ignacij Stupar, v širšem krogu poznan kot ..Stuparjev striček". Zelo zgovoren, vedno vesel, živahen in pripravljen s svojimi lepimi zgledi in dobrimi nasveti vsakomur pomagati.
Kot šesti otrok v družini Jožeta Stuparja v Metliki se je rodil 19. julija 1891. Očeje bil mlinar, opravljal je tudi mizarsko obrt. Po konča-
ni meščanski šoli se je mladi Ignacij začel učiti mizarske obrti pri očetu. Po končani učni dobi se je zaposlil
PRIZNANJE BIZELJSKIM TABORNIKOM
Ob 30-letnici taborniške organizacije je Zveza tabornikov Slovenije podelila priznanja in zlate značke. Med 19 slovenskimi odredi ki so prejeli to najviše republiško priznanje, so tudi bizeljski taborniki. Z osvojenim partizanskim trakom so prejeli naziv „Par-tizanski odred", ki velja eno leto in ki obvezuje člane, da bo tudi prihodnje leto njihovo delo uspešno in zavzeto. Bizeljski taborniki so visoko priznanje prejeli zasluženo, saj že 13 let sodelujejo pri vsaki večji akciji v kraju, uspešno pa tudi zastopajo Posavje na republiških mnogobojih. Letos so na 8. zletu tabornikov Slovenije v kategoriji mlajših čebelic osvojili odlično 2. mesto. Odred šteje 170 članov.
VIDA PETELINC
BREZ POMEMBNIH DROBNJARIJ
Prebivalci Smednika so izgubili poštni nabiralnik. Mak), a prepotrebno napravo, so prej imeli na poslopju trgovine, a ko so poslopje peškah, so nabiralnik odstranili, nazaj pa ga še do danes ni nihče obesil. Ljudje morajo nositi pošto poltretji kilometer daleč do Rake. Za SO hiš bi se en nabiralnik, ki bi ga lahko obesili na zid gasilskega doma ali kje drugje, vendarle moral najti.
In še nekaj žuli prebivalce teh krajev. Vsak dan vozi mimo 16 avtobusov, voznega reda pa ne premorejo. Tako je popotnik odvisen od lastne iznajdljivosti in prijaznosti tisih, ki jim je prihod in odhod avtobusov znan. Menda bi stroški za omarico z voznim redom ne segli tako strahotno visoko, da jim ne bi bili kos?
S. SKOČIR
pisma
in
odmevi
kot mizarski pomočnik pri takratnem mizarju Otiju Kopiniču v Metli-kL Tu je ostal do leta 1912, ko je bil pozvan k avstro-ogrskim vojakom v Gorico. Vojaški starešine so takoj opazili v mladem Ignaciju izredno bistrost; poslali so ga v vojaško računovodsko šolo, ki jo je po treh mesecih končal z odličnim uspehom. Nato je bil premeščen v I iub-ljano, kjersejezavezalpoodslužitvi vojaškega roka služiti dalje kot raču-novodja-četni narednik. Po osmih letih se je avstro-orgska vojska razsula in Ignacij se je vrnil v rodno Metliko. Nedolgo zatem so mladega Metličana pozvali v službo, kjer je bil imenovan za direktoija Jugobanke v Ljubljani. Direktor te banke je bil deset let, nakar je bil na lastno prošnjo imenovan za direktorja Prve dolenjske hranilnice in posojilnice v Metliki, kjer je bil direktor do razpada stare Jugoslavije.
V času službovanja se je mladi Ignacij spoznal s prijazno Miroslavo, ki je službovala na meščanski šoli v Metliki kot učiteljica. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, od katerih so še trije živi. Slavljencu in njegovi zvesti družici nihče ne bi prisodil več kot 75 let. Oba sta zelo razgledana in rada spremljata vse, kar se dogaja v naši domovini.
Ne smemo prezreti, da so naš dragi striček, njegova družica in otroci nenehno pomagali med NOB. Borcem je on s svojimi nasveti vlival pogum, jih bodril in jim pomagal.
Po končani zmagi nad fašizmom vidimo zopet našega „strička“, veselega zbranega, zdaj tu zdaj tam s torbo spisov od odbora do odbora, kako pomaga organizirati porušeno Belo krajino. Vodi gasilsko četo, ustanovi Društvo upokojencev, taj-nikuje, vodi blagajniške knjige in še in še. Petnajst let je doslužil kot višji uradnik v tovarni „BETI“.
Ignacij Stupar je prejel mnoga priznanja in je častni predsednik gasilskega društva v Metliki ter častni predsednik našega društva upokojencev.
Ob njegovem lepem življenjskem prazniku želimo našemu „stričku“ še mnogo lepih let skupni z njegovo družico Miroslavo in otroki.
Društvo upokojencev Metlika
Napačen podatek
V napisih pri objavljeni fotografiji ujetega političnega komisarja belokranjske partizanske čete Jožeta Mihelčiča v mojih prispevkih o Gornjih Lazah v Dolenjskem listu št. 27 z dne 2. julija *"_v Komunistu št. 26 z dne 3. julija 1981 je napačen podatek. Rečeno je namreč, da je fotografija skupine italijanskih vojakov z ujetim Jožetom Mihelčičem posneta »na postaji v Rožnem dolu 3. XI. 1941”. To je že napačen podatek, saj je že v moji knjigi o Belokranjskem odredu na str. 89 pri isti fotografiji točnejša razlaga: Italijanski vojaki v Črnomlju z ujetim političnim komisarjem Jožetom Mihelčičem. V besedilu pa je na str. 90 tudi povedano, da so se italijanski vojaki z njim kot dragocenim plenom fotografirali v Črnomlju pred tako imenovanimi sekcijski-mi hišami, pred eno izmed treh novih železniških stanovanjskih hiš blizu železniške postaje. Ta zagotovo točni podatek je naveden tudi pri isti fotografiji v pravkar izšli brošuri, vodniku o Gornjih Lazah na str. 12, iz katere sem povezal prispevka za oba časopisa.
RADKO POLIČ
PRIPIS UREDNIŠTVA - Slikovno gradivo za zapis ..Nesrečen poraz na Lazah” smo s podpisi vred povzeli iz I. knjige zbornika fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda.
Partizanska bolničarka Mimica je 31. julija 1942 postrelila deset ranjenih partizanov, nato pa še sebe, da ne bi prišli živi v roke italijanskim vojakom. Za tako smrt so se vsi soglasno odločili že dan ali dva prej. Ta tragedija se je zgodila v partizanski bolnišnici Ogenjca v Loškem potoku Izdajalca bolnišnice in ranjencev Ernesta Senčarja so julija 1944 obsodili na smrt pred partizanskim sodiščem v Dolenjskih Toplicah in ga nato v Podturnu ustrelili. Odkril ga je eden izmed treh preživelih ranjencev z Ogenjce Vinko Smolnikar (rojen leta 1918 v Novem mestu,umrl 15. januarja 1979). Zdaj živita le še dva takratna ranjenca. Enega izmed njiju, Ivana Mul-ca-Triglava, upokojenega podpolkovnika, smo pred kratkim obiskali v Brsniku ob Kolpi na Kočevskem
Ivan Mulac, ki je bil rojen v Kočevju leta 1921-leta 1941 je bil v Kočevju vodja peterke, ki je zbirala denar in material za partizane, pisala parole po zidovih in opravljala sabotažne akcije - je odšel v partizane po naročilu Pepija Rankla, ki je bil pomočnik organizatorja odbora proti okupatorju na Kočevskem Jožeta Seška. Julija je padel pri Taborski steni oz vasi Belica nad Čabranko v zasedo in bil hudo ranjen. Bil je tudi zadnji izmed ranjencev, ki so jih prinesli julija 1942 med roško ofenzivo v bolnišnico Ogenjca.
Ivan Mulac je eden izmed treh, ki so preživeli tragedijo bolnišnice Ogenjca v Loškem potoku 1942.
»Ko so me prinesli k baraki, kjer je bila bolnišnica, sta prišla k meni dr. Aleksander Gala-Peter in boničarka Marija Čepon-Mimi-ca - takrat še nisem vedel, kako se pišeta - in me vprašala, če se strinjam, da bom spal kar zunaj pod drevesom, ker je baraka polna ranjencev. Seveda sem se strinjal, »se spominja Ivan Mulac.
»Nato sta prišla še France Kužnik in Ciril Vidmar, oba moja znanca iz Kočevja, ki sta bila tudi hudo ranjena, Vidmar v nogo, Kužnik pa v roko. Spraševala sta me, kaj je novega v Kočevju, pogovarjali pa smo se tudi, kako in kje smo bili ranjeni.
Že drugi dan popoldne je prišlo obvestilo, da se bolnišnici bliža italijanska ofenziva Zdravnik je pregledal ranjence in lažje odpustil, težje pa so znosili v kraško jamo, ki je bila kakšnih 100 m od barake. Vhod v jamo-je bil dovolj širok, vendar se je bilo treba spustiti po lestvi kake 3 m globoko. V jami je bila tema, saj je vanjo prodiral le ozek trak svetlobe. S stropa je kapljalo. Ivan Snoj in jaz sva ležala skupaj malo desno od vhoda, blizu zoženega dela jame, kjer je bil tudi vhod v drugi del jame.
Zvečer je šla Mimica ven, da bi izpraznila posodo, v katero smo hodili na potrebo. Hkrati je šla pogledat tudi barako-bolnišnico. Ko se je vrnila, je povedala, da so bili tu Italijani in so barako podrli. Vprašala je, kaj naj storimo, če bomo izdani. Od osebja je ostala z nami namreč le ona, ostali so se skrivali v bližini jame, nekaj borcev iz zavarovanja bolnišnice pa se je že prej porazgubita.
Vprašala nas je, če se strinjamo, da nas v primeru izdaje oz. odkritja bolnišnice postreli. Dejala je: ‘Saj veste, kaj bodo Italijani delali z nami, če nas dobe. Mučili, klali, ubili nas bodo. Ni bolje, da vas jaz postrelim, saj ne bo boleto? ’ Nekdo iz bolj oddaljenega kota jame je nekaj rekel Mimici, a nisem slišal, kaj. Ona mu
v_______________________________________
je odgovorila: .Tovariš, tako ne boš govoril z menoj! Jaz sem skojevka. Sama vas ne morarr. nikamor premestiti, z vami born ostala do konca. ,Tako nam je govorila, predlagala in nato tiho zajokala naša bolničarka Mimica, dekle, staro kakih 20 let. N ihče ni bil proti njenemu predlogu.
Tista noč je bila dolga. Nihče ni spaL Premišljevali smo in šepetali. Meni je bila pred očmi slika staršev in sestre, ki ne bodo vedeli, kje leže moje kosti. S Snojem sva nekaj šepetala, a ne vem, kaj. Vsi smo bili napeti. Sami sebe smo obsodili na smrt, saj smo sklenili, da imamo raje smrt od bolničarke.
Umirili smo se šele, ko se je zdanita, saj so vsi govorih, da napadajo Italijani le zjutraj. Bolničarka je spraševala, če kdo kaj potrebuje. Večkrat je šla z nekom tudi v sosednji rov, kjer bi se skrili in	postrelili, če	bi	prišlo	do
odkritja jame. Na lestvi pri vhodu je stražil Vidmar, ki je imel puško in pet nabojev. Oborožena je bila še	Mimica,	ki je	šla	večkrat	k
njemu na lestev, da sta skupaj stražila, imela pa je pištolo in 20 nabojev.
Razen ranjencev, ki nas je bilo okoli 15, in Mimice, je bil v jami še	Ernest	Senčar,	la so	ga
partizani rešili, ko so pri Verdu napadli transport za Italijo. Trdil je,	da ga	muči	revma, in	je
doktorja Gato na kolenih prosil, naj ga ne odpusti iz bolnišnice, ampak naj ga pusti z nami v jamo. Doktor je končno popustil Senčarja je poznal tudi Smolnikar, ki ga je videl že pred vojno večkrat v Ljubljani, kjer je po kavarnah in gostilnah igral na harmoniko.
Pozno ponoči je Senčar rekel, da gre sam ven na potrebo in da bo tako Mimici nekoliko olajšal neprijetno delo. Ko je bil že na lestvi, je nekdo rekel: ,Le pazi, da ne boš ušel!’ Odgovoril je, da ne bo. Ve ndar ga ni bito nazaj. Mimica ga je šla ven iskat, a se je čez kakih 20 minut vrnila in povedala, da ga ni našla. Vso noč smo bili spet napeti. Nekdo je rekel: .Morda nas pa ne bo izdal, in ko bo ofenziva mimo, se bomo spet preselili v barako.’
Naslednji dan sta bila na lestvi pri vhodu na straži Vidmar in Mimica. Okoli 15. ure smo zaslišali streljanje. Vidmar je ustrelil največ trikrat, nekajkrat je Mimica, streljali pa so tudi Italijani.
Mimica se je nato hitro spustila po lestvi in vprašala: .Tovariši, ali še drži, kar smo se dogovorili? ’ Vsi smo odgovorili, da drži. Začela je streljati tovariše pri lestvi in nato naprej okoli ob notranjem robu jame. Medtem se je spustil po lestvi Ciril Vidmar, nameril puško v Vinka Smolnikarja in sprožil, a ga ni zadel. Nato si je naglo nameril cev v srce, sprožil in padel mrtev.
Mimica nas je streljala naprej, vendar je bito to zanjo preveč. Živci so jo izdali, roke so se ji tresle in nekaj nas je zgrešila. Enega je držala za lase, da ga ne bi zgrešila, pa ga je kljub temu. Trije ranjenci so ji pri zoženem delu jame zaprli pot v drugi, razširjeni del Klečali so, tiščali glave skupaj in zahtevali, naj jih ustreli. Mislim,
da je zadela vse tri, jih nato preskočila in se v ozkem delu rova ustrelila, verjetno pa je še prej ustrelila Kužnika, ki je bil v drugi jami.
Potem je zavladala tišina. .Predajte se!’ so kričali zuanj. Smolnikar je rekel, daje-spoznal po glasu Senčarja. Nismo se hoteli predati. Potem je priletela v jamo ročna bomba. Iz teme se zasliši glas, jokajoč, tresoč, vpijoč, kot otročji: .Mimica, daj še mene!’ ‘Pojdi k Mimici, vzemi pištolo, boš še nas pobil’, se sliši glas iz drugega konca jame. Pa je ta šel, prišel do onih treh, ki niso bili ne živi ne mrtvi. Roka mu je visela še mata na koži, brada in lice krvavo, vrat črn - to je naredila zadnja italijanska bomba. Zastal je za trenutek, kot da nekaj premišlja. Oni trije so hropli in se dušili, ker jih Mimica ni dobro zadela. Bito mu je hudo, da se tovariši mučijo, in jih je z zdravo roko stiskal za vrat, dokler niso utihnili. Potem je šel v rov iskat Mimično pištolo. Kmalu se je Vrnil in dejal: ,Je ni,’ in nato je ves izčrpan in obnemogel obležal poleg onih treh, še malo živ.
.Predajte se!’
S Snojem sva ostala živa in vse to gledala. Kako si na hitro vzeti življenje, ko nimaš kaj prijeti v roke? Snoj je odpel pas od hlač, si zadrgnil zanko okoli vratu in z
roko vlekel pas gor. Vprašal sem ga, kaj dela. Odgovoril je: .Obesil se bom.’ ,Na gladke stene ne moreš pritrditi pasa’ Odložil je pas in razbil ročno uro, da bi s steklom, jaz pa nisem imel ure. pač pa le fotografije staršev, ki sem jih razstrgal, skopal jamico, jih dal noter in zagrnil s prstjo.
.Predajte se! Predajte se, drugače boste vsi pocrkali!’
V jamo se je spustil izdajalec Senčar. Na glavi je imel čelado, ki ni bila italijanska, pač pa smo kasneje zvedeli, da francoska. Vprašal je, kje imamo orožje. Nihče mu ni odgovoril. Napolnil si je žepe s cigaretami, ki so bile tam za nas, ranjence. Nato je vzel Vidmarjevo puško in jo nesel ven.
Potem se je spust ik> v jamo kakih štiri do šest italijanskih vojakov in oficirjev. V rokah so imeli pištole. Njihovo prvo vprašanje je bito: ,Dov’e (kje) Mimica? ’ Pokazali smo in povedali, da je mrtva.
Potem so nas pet, ki smo bili še živi, znosili iz jame; najprej nekega mladega fanta, starega okoli 16 let, nato tistega, ki mu je visela roka, tretji sem bil na vrsti jaz, nato pa še Snoj in Smolnikar, ki je imel nogo v mavcu in so ga prinesli na nosilih.
Potožili so nas na tla pri baraki-bolnišnici. Prva dva -fanta, ki se je ves tresel od strahu, in tistega, ki mu je visela roka -so potožili nekoliko vstran od nas ostalih treh in ju nato pobili z rafalom iz brzostrelke. Snoja in mene so naložili na muli, Smolnikarja pa na nosila in nas odvedli v dolinico Mrtatoz, kjer so imeli že zvezanih 8 ljudi, Dejali so, da so učitelji iz Loškega potoka in da nas bodo vse jutri pobili. Naslednje jutro pa so nas tri naložili na tovornjak in nas odpeljali skozi gorečo Glažuto v Grčarice. Okoli polnoči so nas tri zapeljali na pokopališče. Nebo je bito jasno in zvezde so migljale, kot da nam mahajo v slovo, grobi in spomeniki pa grozijo. Snoj pa je rekel: .Mejduš, britof! Tukaj bomo pa za vedno ležali.’ Ta krat pa je pripeljal za nami motorist in ukazal: ,Vsi nazaj.’
Potem so jim prvič previli rane, jih odpeljali v Ljubljano, jih zdravili in obsodili na dosmrtno ječo. V italijanskih zaporih so bili do kapitulacije Italije, nato pa so se spet kmalu vsi znašli v partizanih.
Po naključju je nato Vinko Smolnikar odkril v Dolenjskih Toplicah Ernesta Senčarja, la je bil član partizanske kulturniške skupine v Gubčevi brigadi. V zdraviliški dvorani v Dolenjskih Toplicah se je 12. julija 1944 trlo ljudi, ki so prišli poslušat sodno razpravo, na kateri je področno vojaško sodišče dolenjskega vojne-g a področja sodilo partizanu Ernestu Senčarju »zaradi izdajstva partizanske bolnišnice okupatorju in zaradi dezerterstva.” Senčar, ki so ga domačini poznali, saj je bil rojen v Dolenjskih Toplicah, je bil spoznan za krivega in obsojen na smrt.	J.	PRIMC
• Ljubljanska televizija snema film (nadaljevanko) o tragediji v bolnišnici Ogenjca. Predvajati ga bodo začeli 29. novembra. Se živeča dva iz te tragedije, Ivana Mulca in Ivana Snoja, so pred kratkim povabili na razgovor in ju seznanili s potekom snemanja.
• Neki upokojeni italijanski zdravnik je iskal pred nedavnim dr. Aleksandra Galo (ki je napisal tudi knjigo »Ogenjca”), vendar je dr. Gala že pred tem umrl. Italijanski zdravnik je bil menda med tistimi redkimi Italijani, ki so po odkritju bolnišnice Ogenjca stopili v jamo. Preživela Ivan Mulac in Ivan Snoj bi se rada seznanila z njim.
• V spomin na tragedijo v Ogenjci praznuje Loški potok vsako teto 31. julija svoj krajevni praznik. Bolnišnico obiskujejo danes skupine izletnikov, zelo pogosto pa tudi osebje Kliničnega centra in člani kolektivov drugih zdravstvenih ustanov in šol.
TRIJE SO PREŽIVELI - Na sliki so vsi trije preživeli ranjenci iz Ogenjce, in sicer od leve proti desni: Ivan Mulac, Vinko Smolnikar in Ivan Snoj. Fotografirali so se 31. julija 1978, ko so zadnjič vsi skupaj obiskali Ogenjco, saj je slabe pol leta kasneje Smolnikar umrl.
VHOD V JAMO - Spominsko obeležje kot nema priča velike tragedije.
DOLENJSKI LIST
TRAGEDIJA BOLNIŠNICE OGENJCA
(TELEVIZIJSKI SPORED)
17.	VII.
petek
17.30	POROČILA
17.35	JAZZ NA EKRANU: Kvartet Jusef Lateef Kvartet, ki ga vodi znani saksofonist in flavtist Yusef Lateef, igra značilno sodobno črnsko jazzovsko glasbo. Avtor skladb je večinoma vodja sam.
18.05	OBZORNIK
18.15 MARX IN ENGELS, drugo nadaljevanje
19.00	NE PREZRITE
19.15 RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE, dokumentarna serija
V današnji seriji se bomo preselili v čas ob koncu 1944. leta, ko sije Jugoslavija vse bolj čvrstila svoj položaj med zavezniki kljub zakulisnim Churchillovim igram v zvezi s povratkom kralja. Govor bo tudi o drugih prizadevanjih Britancev, o dogovoru s Stalinom o izenačenem vplivu Sovjetske zveze in Britanije v novi Jugoslaviji pa o jaltski konferenci ter o oblikovanju nove vlade federativne Jugoslavije.
21.05	CIRKUS
21.30	V ZNAMENJU
21.45	NOČNI KINO: Nočni pregon, ameriški film
Zgodba televizijskega filma je ta: bogat poslovnež ubije ljubimca svoje žene. Na begu pred policijo se s taksijem vozi vzdolž kalifornijske obale. V središču filma je odnos med ubežnikom in taksistom.
17.40	TV dnevnik v madžarščini —
18.00	TV dnevnik - 18.15 Mali svet - 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Zeleni kabaret -
20.35	Poročila - 20.40 Teveteka -
21.50	TV znanci: ZRN
18.	VII.
sobota
1
16.00	FINALE JUGOSLOVANSKEGA POKALA V PLAVANJU, prenos iz Beograda
17.30	POROČILA
17.35	DOGODIVŠČINE SEVERNEGA MEDVEDA, japonska risanka
Japonci so si ustvarili že lepo bero barvnih risank in ena med njimi je današnja, ki pripoveduje o malih severnih medvedkih, kako delajo prve korake v svet, doživljajo najrazličnejše dogodivščine in se tako učijo za življenje.
18.55	NAS KRAJ: Draga TV ekipa je obiskala Drago, odročno vas v Dragovski dolini na Kočevskem, kjer je po izročilu rad hodil čabranski Peter Klepec. Precej klepčevskega imajo tudi sedanji prebivalci tega konca naše domovine, kar se je izkazalo še posebno med zadnjo vojno. Vse tamkajšnje vasi so bile tesno povezane s slovenskimi in hrvaškimi partizanskimi enotami. Tudi krvni davek je bil velik: 176 prebivalcev teh še vedno pozabljenih krajev je padlo ali umrlo v internaciji. In kako živijo danes? Oglejte si! Oddaja je delo dolenjskih avtoijev: novinaija Janeza Pezlja in snemalca Mirka Vesela.
19.10	ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	GRlC, ameriški film
22.05	FESTIVAL „SPLIT 81‘
posnetek
23.20	TV KAŽIPOT
23.40	POROČILA
17.30	Prenos jugoslovanskega prvenstva v atletiki iz Subotice - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Romantika proti klasicizmu, dokumentarna serija - 21.00 Poročila - 21.10 Človek in zaton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Dubrovniške poletne igre:,koncert zagrebške filharmonije
22.	VII
sreda
14.55	POROČILA
15.00 RDEČA ZORA, mladinska nadaljevanka
15.30	VESNA IZ ZAGORJA, glasbena oddaja
16.00 tri Četrtine sonca, slovenski film
Čeprav je današnji film razmeroma star, posneli so ga leta 1959, pa je po svojem umetniškem pričanju še vedno živ. Režiser Jože Babič je z njim ustvaril zanimivo delo, ki govori o skupini taboriščnikov, ki se po preživetih strahotah vojne vračajo domov. Med čakanjem na vlak se zapletejo v konflikte, ki v strahotah vojne niso prišl-na dan. Kot zanimivost navedimo, da so film snemali tudi v Novem mestu. V glavnih vlogah nastopajo: Bert Sotlar, Stane Sever, Lojze Potokar, Metka Ocvirk itd.
17.35	IZJEMNI ZBORNIK REVOLUCIONARNIH IZROČIL, reporta-
18.10 MINIATURE. PESEM S
KRASA Alojza Srebotnjaka
18.30 SLOVENSKA ZEMLJA, MILI DOM, NATE VEDNO MISLIL BOM. ..
Dokumentarna oddaja bo spregovorila o slovenskih izgnancih in o navezanosti slovenskega človeka na domačo zemljo. V oddaji bodo govorili ljudje, ki so osebno doživeli tragično usodo izgnancev, ljudje, ki so delili skupno usodo s 70.000 Slovenci, ki jih je okupator razgnal po vsej Evropi, da bi pozabili, kdo so in odkod so doma.
19.10 ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Mile Klopčič: MATI, drama V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda je ljubljanska televizija vključila v program enodejanko Mileta Klopčiča „Mati“. Klopčič je igro napisal že leta 1943, prva uprizoritev pa je bila pred zborom odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Delo je med vojno močno
oamevaio v Sloveniji, Jugoslaviji m
celo v tujini. Režiser Janez Drozgje igro priredil za televizijo in jo posnel v krajih, kjer sojo med vojno igrali. Pred predstavo bo na sporedu razgovor s pisateljem in drugimi ustvaijal-ci te partizanske igre.
21.15	PESEM SONCU IN ČLOVEKU, poje partizanski pevski zbor iz Ljubljane
22.00	MINIATURE: Božidar Jakac: Partizanski obrazi
22.10	POROČILA
15.00 Bukarešta: Univerziada -gimnastika (mnogoboj, moški), plavanje, atletika - 18.00 Poročila —
18.05	TV koledar - 18.15 Sezamova ulica, otroška serija - 18.45 Na obisku ... - 19.30 TV dnevnik -
20.00 V. Bračič: Cmerika-srbska trava, predstava srbskega ljudskega gledališča iz Titovega Užica - 21.35 Poročila - 21.40 Šofeiji, ponovitev nadaljevanke - 22.35 Književni kljub
23.	VII.
četrtek
18.10	POROČILA
18.15	CAS ZA PRAVLJICO, otroška oddaja
18.40	OBZORNIK
18.50	MILAN SE VOZI, dokumentarna oddaja
Oddaja govori o italijanskem mestu Milano in o njegovih posku-
sih, da bi na najmodernejši način rešil vprašanja mestnega prometa za blagor njegovih prebivalcev in_ za ohranitev starega mestnega središča.
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	AKTUALNO
20.50	GAZMED ZAJMI:	PO-
MLADNI PLES, balet
21.35	V ZNAMENJU
15.00	Prenos univerziade iz Bukarešte - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Begunec - 18.45 Ugrabitev, angleška serija — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer: Prizori iz zakonskega življenja, Casanova - 23.00 24 ur
19.	VII.
nedelja
1
9.10 POROČILA
9.15 SEZAMOVA ULICA, otroška serija
10.15 ŠOFERJA, nadaljevanka
11.10 TV KAŽIPOT
11.30 NARODNA GLASBA
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.15 JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V VESLANJU, prenos iz Beograda
16.00 PLAVANJE, prenos finala za jugoslovanski pokal
17.20	RISANKA
17.30 ŠPORTNA POROČILA
17.40	ZGODOVINA NASTAJA PO-NOCl, ameriški film
Režiser Frank Borzake je zvezda melodramskih filmov iz predvojnega Hollywooda. Njegovi nadvse romantični filmi so bili svoj čas zelo priljubljeni, gledati pa se jih da tudi še dandanes. Današnji film govori o možu, ki je bil močno ljubosumen, to čustvo pa je bilo krivo, da je njegova žena poiskala ljubimca. V vlogi ljubosumneža nastopa poznani igralec negativnih filmskih likov Co-lin Clive. Poleg njega igrata v glavnih vlogah še Charles Boyer in Jean Arthur.
19.15	RISANKA 19.22 TV IN RADIO NOCOJ
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Lebovič - M. Smoje: PARTIZANSKA ESKANDRILJA, nadaljevanka
20.45	TURIZEM - SPANSKA IZKUŠNJA, dokumentarna reportaža
Aktualna oddaja o španskem turizmu bo pokazala na zanimive pri-meijave z jugoslovanskim ter poskušala odgovoriti na vprašanja, zakaj poprečni turist pri nas porabi pol manj denarja, kot ga porabi v konkurenčni Španiji. Videli bomo, da španski turistični delavci znajo v turistični voz vpreči prav vse, pa naj bo to tudi žalostni sloves hotela, da je v njem prenočil atentator na papeža ali pa brezbrižni domači osel.
21.15	JAZZ NA EKRANU
21.35	V ZNAMENJU
21.50	ŠPORTNI PREGLED
15.55	Nedeljsko popoldne - 17.25 Jugoslovansko prvenstvo v atletiki, prenos iz Subotice - 18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Cas jazza - 21.00 Poročila - 21.10 Mali koncert z revijskim orkestrom RTV Ljubljana
OBVESTILO
..STANDARD KONFEKCIJA” ZAGREB
obvešča cenjene potrošnike, da je PRODAJALNA 210 na cesti komandanta Staneta 18, Novo mesto
ZARADI OBNOVE OD 14. JULIJA 1981 DALJE ZAPRTA.
547/29-81
20.	VII.
ponedeljek
1
17.50	POROČILA
17.55	VRTEC NA OBISKU: Gradič V današnji oddaji bodo otroci dramatizirali glasbeno pravljico Mire Voglaijeve „Gradič“. Sodelovali bodo cicibani iz WO Brdo.
18.05	MOZAIK KRATKEGA FILMA: Sprint in skok ob palici, angleška filma
Tokrat bomo ponovno lahko videli izbor filmov, ki so bili lani na sporedu kranjskega festivala športnih filmov.
18.35	OBZORNIK
18.45	MLADINSKA ODDAJA
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	TV DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	MOLK PROFESORJA MARTIČA, drama J. Radunoviča Televizijska drama govori o dogodkih leta 1941 na sremskomitrov-ski gimnaziji. Tisti čas je bil Srem pod nemško okupacijo in ustaško oblastjo. Neko noč so ulice preplavili letaki. Okupator je vedel, da gre za delo skojevskih gimnazijcev, zato je zahteval, naj profesorji ugotovijo krivce. Tak ukaz je dobil tudi profesor Martič ...
20.55 KULTURNE DIAGONALE
21.35	V ZNAMENJU
I
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KROJAŠKO PODJETJE ..KROJAČ' MESTO
NOVO
Razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
RAČUNOVODJE DO 1 delavec
Pogoji: — da ima končano srednjo šolo ekonomske ali druge ustrezne smeri
— da ima najmanj tri leta delovnih knjigovodskih ali finančnih izkušenj
dela in naloge ADMINISTRATORKE 1 delavka
Pogoji: — administrativna šola in dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih del in nalog
SNAŽILKE 1 delavka za nepolni delovni čas
Kandidati naj pošljejo vloge ali se osebno zglasijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Krojaško podjetje ..KROJAČ". Novo mesto, Glavni trg 17. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa. 545/29-81
19.00	Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi —
20.50 Poročila - 21.00 Srečno, tujka, avstralska nadaljevanka -
21.50 Iz sporeda TV Ljubljana: Naj damo postreliti kadilec?
21.	VII.
torek 1
17.50	POROČILA
17.55	BELI DELFIN, francoska risana serija
18.10	CEZ TRI GORE: Obirski ženski oktet
18.35	OBZORNIK
18.45	MOSTOVI-HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost Na vzhodnem Goričkem v Prekmurju že 10 let potekajo raziskoval-
ni tabori mladih, ki jih organizirajo pod vodstvom Geografskega inštituta ljubljanske univerze. Mladi se srečujejo s tipično problematiko slovensko- madžarskega območja. Poudarek v oddaji je na pomenu desetletnice organiziranja znanstvenih raziskav s področja narodnostne politike. Današnjo reportažo so posneli v Varstorju v Lendavi
19.00 KNJIGA
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 OSREDNJA PROSLAVA 40-LETNICE VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA z odkritjem spomenika Edvardu Kardelju, prenos
20.50	ODGOVOR V VETRU, televizijski film
21.40 Stendhal: RDEČE INCRNO, sovjetska nadaljevanka 22.45 POROČILA
17.00	Univerziada - gimnastika -prenos iz Bukarešte 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja -
18.45	Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Priznanje Lewu Gradtu, zabavnoglasbena oddaja -
20.50	Legende danes, dokumentarna oddaja - 21.50 Poročila - 21.30 Mehiške poti, mehiški dokumentarni film.
MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISI 00DP0RN0 0GNJESTALN0 SAMOTNO CEVJO
Uporabijo se la pr j c1 :n ^otle od 4 OOO dc lOO OOOKcol h
Proizvaja:
M0NTA2N0 INDUSTRIJSKO POOJEUE
tim IjnUjMi.Optkanto D Td.: 22111 2M41 Idu: 31421VU KIP
Prodaja
tal strokovni oasvstfe
Z OPEKARNA ZALOG
Tel.: 21-403,22-291
na
NOVOLES LESNI KOMBINAT NOVO MESTO n. sol. o. TOZD „SPLOSNO MIZARSTVO”
BOR, KRŠKO
RAZPISUJE
na osnovi določil samoupravnih splošnih aktov in sklepa delavskega sveta TOZD prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE PROIZVODNJE
2. VODJE PRIPRAVE DELA
3. VODJE SPLOŠNEGA ODDELKA
Pogoji: pod 1. in 2.: — višja izobrazba lesne smeri ali z delom pridobljene delovne izkušnje
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del pod 3.: — višja izobrazba organizacijsko kadrovske ali pravne smeri
— najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del
Poleg tega zahtevamo, da imajo kandidati ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti ter moralno—politične kvalitete. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijave z dokazili sprejema Novoles, TOZD BOR Krško -razpisna komisija, 68270 Krško. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 60 dneh po poteku roka za prijavo.
POTA
Ž^!£l
11666L 16. julija 19b )
DOLENJSKI UST
deM
poročajo
Osramotila naš ugled
Matjaž Koligar in Dane Koprivec okradla v avtokampu! Anita tri nemške turistke — Po 3 mesece pogojno
RAZBIJAL KOZARCE - Novomeški miličniki so 7. julija popoldne pridržali do iztieznitve 31-letnega Janeza Kovačiča iz Gor. Straže, ki s® je v Kolodvorski restavraciji prepiral in razbijal kozarce. Seveda bo Kovačič moral tudi k sodniku za prekrške. Miličniki so imeli v Kolodvorski delo tudi naslednji dan, ko so na hladno odpeljali 27-letnega Suljo Orloviča iz Mirne peči, ki je pijan nadlegoval goste in se hotel pretepati. Besedo bo imel sodnik za prekrške.
NAŠU AVTO - V četrtek so na Otočcu našli osebni avto volkswa-gen karlovške registracije. Avto je last Ivice Benkoviča iz Kurilovca pri Ozlju. Avto je izginil z Benkoviče^ vega dvorišča dan poprej. Miličniki ugotavljajo, kdo se je odpeljal na izlet do Otočca.
KOLO ODBRNELO - V soboto je v Mimi peči izpred gostilne Ogulin izginilo motorno kolo NM 59-273, last Ivana Kolenca z ' Malega vrha. Motor je vreden 15.000 din.
OB ČOLN - Novomeščanu Albinu Bajcu je nekdo odpeljal čoln iz poliestra, ki je bil privezan pod tandijskem mostom.
Senat novomeške enote Temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 20-letnega Matjaža Koligarja iz Novega mesta in 22-letnega Daneta Koprivca--Džinksa iz Štefana na pogojno kazen treh mesecev zapora, ker sta 21. julija lani kradla v avtokampu Anita v Poreču.
Mladeniča sta trem nemškim dekletom v sosednjem šotoru -z dekleti sta bila v prijateljskih odnosih — v času, ko jih ni bilo doma, ukradla dvoje kavbojk, nekaj šilingov, fotoaparat in srebrno verižico. Kot je izjavil eden od mladeničev, sta vzela vse razen ženskega spodnjega perila, ki ga nista imela kaj rabiti. Poleg tega je Matjaž Koligar pred šotorom menda našel, zagotovo pa si prilastil denarnico s 100 zahodnonemš-kimi markami. Skupaj je bilo
MOTORIST V BOLNIŠNICO
V nedeljo popoldne seje 18-letni Stanislav Malerič iz Podloga peljal na motorju od Metlike proti Novemu mestu Pri Trnovcu ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, zapeljal je v sadovnjak in treščil v drevo. Huje ranjenega so odpeljali v novomeško bolnišnico.
NAŠFL
PARADAJZARICO
Anton Rogelj iz Trebnjega je 6. julija našel v gozdu pod Starim Gradom v Gradišču v votlem drevesu ročno bombo, ki se je starejši še spominjajo pod imenom „paradajza-rica". Nevarni italijanski izdelek iz vojnih časov so uničili.
škode za 8.000 din. Dan kasneje sta fanta iz nekega drugega šotora ukradla žensko uro znamke Danvill.
Če Koligar in Koprivec v I dveh letih ne bosta storila! novega kaznivega dejanja, ka- j zen, ki je najnižja po hrvaškem kazenskem zakonu, ne bo izvršena. V olajšavo je senat fantoma štel odkrito priznanje in kesanje, bremenilo pa ju je dejstvo, da sta kradla tujim državljankam in tako blatila turistični in tudi siceršnji ugled Jugoslavije.
IGRA Z VŽIGA LICAMI
Na enojnem kozolcu Martina -j Potočarja v Gor. Stari vasi je 6. julija popoldne začelo goreti. Plameni so hitro zajeli kozolec, v katerem je bilo za tono pšeničnih snopov. Na pomoč so prišli gasilci iz Gor. in Spodnje Stare vasi in drugih vasi, vendar je ogenj povsem uničil kozolec. Škodo cenijo na 40.000 din. Kaže, da je zagorelo zaradi otroške igre z vžigalicami.
Dvakrat smrt pod traktorjem
NA BOK - Novomeščan Martin Dolinar je 8. junija zvečer peljal z osebnim avtom od Metlike proti Novemu mestu. V ovinku na Vel. Cerovcu je začelo avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zanašati. Zapeljal je v levo čez bankino na njivo in se prekucnil na bok. Dolinarja so hudo ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico.
PO LEVI - Jože Kastelic (18 let) iz Dol. Težke vode se je 9. junija zvečer peljal z motorčkom od Koroške vasi proti Težki vodi. V ovinku pred vasjo je vozil po levi, ko je nasproti pripeljal z osebnim avtom Thcodor Richard. V trčenju je Kastelic padel, odpeljali so ga v bolnišnico.
POD TOVORNJAK - V petek dopoldne je 76-lctna Marija Gorše iz Dragovanje vasi na Partizanski cesti v Novem mostu stopila na prehod za Pešce, ko je mimo s tovornjakom Pripeljal Franc Grubar iz Regerče vasi. Goršetovo jc zbil, vendar ni b‘lo hujšega.
. PO NASIPU - V nedeljo ponoči loi' Grubar iz Prečne vozil z osebnim avtom od Novega mesta
Obe žrtvi doma iz Zagreba — Namesto v nižjo v višjo prestavo
KOLO LE Z IZPITOM - Vse več je malih nadobudnih kolesaijev v vsakdanjem gostem prometu. Na cesto smejo le šolarji z opravljenim izpitom. Na sevniški osnovni šoli je kartončke s tem potrdilom pri prometnem krožku mentorice Elizabete Emesd tik pred počitnicami dobilo 45 novih kolesarjev. (Foto: Železnik)
proti Šentjerneju. Na Ratežu je avto zaradi neprimerne hitrosti zašel na ‘ bankino, zadel v jarek, se zasukal in vzvratno zdrsel po nasipu. Sopotnik Ciril Zbašnik iz Dol. Mraševega je bil laže ranjen. Škode je bilo za 25.000 din.
NA NJIVO - V nedeljo popoldne je Franc Žibcrt s Strita vozil osebni avto mimo Lešnice proti Ljubljani. Ko je začel prehitevati tovornjak s priklopnikom angleške registracije, je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Žibert je zato hitro zavil v desno, pri tem pa zadel v prednji del angleškega tovornjaka. Od tam ga je odbilo na njivo. Voznik Žibert je dobil nekaj prask, sopotnika Mirka Gradišarja pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je bilo za 50.000 din.
KOLESARJA PADLA - V nedeljo popoldne je Janez Testen iz Dol. Podboršta peljal s kolesom od Dol. Nemške vasi proti Trebnjemu. Ko se je pripeljal do odcepa za Dol. Pod-boršt, je hitro zavil v levo. Takrat je s kolesom pripeljal nasproti Božo Perko iz Lukovka. Kolesarja sta padla, Testena so odpeljali v novomeško bolnišnico.
NISO USPELI V KVALIFIKACIJAH - Ekipa Inlesa. Stojijo z leve: Tuzovič, Mate Kos, Putre, Križman, J. Ilc, Ambrožič, Karpov, trener Radič, Pogorelec, čepe: Stanojevič,Gelze,Žuk,D. Ilc, Andoljšek, Tanko, Kersnič, drugi trener Erčulj. (Foto: M. GLAVONJIČ)
Zagrenjen srebrni jubilej
Inlesovi rokometaši tudi v tretjem poskusu izgubili — Slavje ob 25-letnici ribniškega rokometa okrnjeno
7. julija ob 13.20 se je s traktorjem smrtno ponesrečil 53-letni Mirko Alerič iz Zagreba. Alerič je peljal od počitniške hišice v Brezju po strmini navzdol. Nevešč vožnje s traktoijem je prestavil namesto v nižjo v višjo prestavo. Traktor se je prevrnil in pokopal pod sabo Mirka Aleriča, ki je bil takoj mrtev.
V nedeljo dopoldne pa se je smrtno ponesrečil 37-letni Slavko Turk iz Zagreba. Turk je pri Vodenicah s traktorjem iz gozda spravljal les. Zaradi vzpona se je med vleko bukovega hloda prednji del traktorja dvignil, se prekopicnil in pod sabo stlačil Turka, da je umrl na mestu nesreče.
NA MAGISTRA U ZA 800.000 DIN ŠKODE
V torek, 7. julija dopoldne, je Ljubljančan Anton Zgonec peljal tovornjak iz ljubljanske smeri proti Zagrebu. Pri Gmajni je dohitel tovornjak s polpriklopnikom splitske registracije, ki ga je voznik. | Slavko Klarič močno zavrl zaradi ovire na cesti Zgonec, je prehitro vozil, zato mu ni uspelo pravi čas zmanjšati hitrost, tako da je silovito trčil v zadnji del priklopnika in ga porinil v levo. Takrat je nasproti pripeljal tovornjak s priklopnikom Vinko Vizlar s Planine in zadel v Klariča; pri tem je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal čez bankino in se prekucnil pod cesto. Zgonec in Klarič sta ostala na cesti, promet v obe smeri je bil zaprt za dobro uro, naslednji dve uri pa je poteka! izmenično v eno smer. Škode je za 800.000 din, zdravniško pomoč pa je potreboval le Anton Zgonec.
ODPELJAL V NOC
V soboto ob enih ponoči je Ljubljančan Ivan Ovca peljal z osebnim avtom od Črnomlja proti Lokvam, ko je nasproti pripeljal osebni avto in trčil vanj. Neznani voznik je po trčenju hitro obrnil in odpeljal v noč. Na Ljubljančanovem avtu je za 15.000 din škode, neznanega voznika pa iščejo.
MOTORIST IN SOPOTNIK PADLA
V nedeljo dopoldne je 17-letni Anton L. vozil neregistrirano motorno kolo brez vozniškega dovoljenja po Koštialovi proti Cesti herojev v Novem mestu Z njim se je peljal Jože G. Motorista je zaradi neizkušenosti in prevelike hitrosti na izteku ulice, ki jo šei urejajo, zaneslo, tako da je padel. On in sopotnik sta bila laže ranjena.
Ribniškim rokometašem ni uspelo v odločilnem tretjem srečanju za vstop v I. B Ugo. Tako ostaja klub ob 25-letnici obstoja brez pričakovane uvrstitve med prvoligaško družbo, ki bi pomenila krono dosedanjim uspehom ob srebrnem | jubileju.
Dvanajsti član I. B zvezne rokometne lige je postala ekipa Apatina, ki je pred dnevi v Kutini ugnala Ribničane kar s 26:20. Inlesovci pravijo, da gredo nasprotniki zasluženo dalje.
„Bitko smo izgubili že takrat, ko nam ni uspelo obdržati visoke prednosti sedmih zadetkov iz prvega srečanja. Škoda le, da ostaja 25-letnica rokometa v Ribniški dolini neobeležena z doslej največjim uspehom," pravijo v Inlesu. Sicer pa navzlic neuspehu v kvalifikacijah ne smemo biti razočarani. Brez nekoliko standardnih igralcev so Ribničani dosegli toliko, kot so načrtovalk Šesto mesto v ligi nikakor ni neuspeh, če pa ne bi bilo spodrsljajev v tekmah z Zametom in Kvarneijem, bi lahko pristali še kakšno mesto višje.
Sicer pa so misli vseh že uprte v novo sezono. Priprave za jesenski del prvenstva pričenjajo Ribničani že 3. avgusta, spisek igralcev pa je
ŽUŽEMBERK: ZMAGA DOMAČINOV
Na tradicionalnem odbojkarskem turnirju, posvečenem prazniku KS Žužemberk, je zmagala in osvojila lep pokal ekipa Žužemberka, ki je najprej premagala moštvo Mokronoga, nato pa v finalni tekmi še Novega mesta, oba z 2:1. Tretje mesto je zavzel Mokronog, ki je z enakim rezultatom premagal odbojkarsko moštvo mladinske delovne brigade s Kosova. Novo mesto je brigadirje zmoglo z 2:0. Po turnirju je bik) prijateljsko srečanje dolenjskih odbojkarjev, ki so se ga udeležili tudi mladi Albanci
POBRATENJE
KEGLJAČEV
Ob srečanju pobratenih občin Trebnjega in Velike Gorice sta se v program vključila tudi kegljaška kolektiva Mercatorja in Radnika ter podpisala listini o pobratenju.
N. G.
MEDALJE V KRŠKO
Republiško plavalno prvenstvo za mlajše pionirje A je krškemu Celulo-zarju v posamični konkurenci pri-J neslo tri medalje. Toplakova je osvo-I jila po eno srebrno in bronasto kolajno, bron pa sije priplavala tudi Šemrlova.
ŽOKALJ PRVI
Ob dnevu borca je TVD Partizan iz Leskovca pripravil tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Zmagal je Žokajj, 2. Salmič, 3. Arh.
J. A.
ZMAGALI ŠOFERJI IZ TREBNJEGA
V počastitev dneva šoferjev in avtomehanikov je bilo ob 30-letnici ZŠAM kegljaško tekmovanje na Loki. Zmagovalci, šoferji iz Trebnjega, so podrli 832 kegljev, Novo mesto 789, Gorjanci 753 in Črnomelj-Metlika 651. Posamezno so se izkazali Bartolj (Trebnje) 224, Hrastar 213, Zidanek (oba Novo mesto) 211 in Povhe (Trebnje) itd. /V streljanju je prvo mesto doseglo Novo mesto s 530, drugo Trebnje s 434 in Gorjanci s 403 točkami. V vlečenju vrvi je Krško na prvem mestu, drugo je Novo mesto, sledi Trebnje itd. V skupni uvrstitvi je na prvem mestu Novo mesto s 195 točkami, drugo je Trebnje s 160 točkami, tretje Črnomelj s 115, četrti so Gorjanci s 95 in peti so Krčani s 85 točkami.
N. GOLEŠ
tokrat pojačen z nekaterimi novimi imeni: Janez Ilc, Zdenko Mikulin in najverjetneje Rudi Putre. Tako okrepljeni bodo skušali Inlesovci v tej sezoni izgubljeno nadoknaditi.
M. GLAVONJIČ
20 INVALIDOV NA TEKMOVANJU
Društvo paraplegikov novomeške regije je preteklo sredo pripravilo za svoje člane tekmovanje v lahki atletiki, ki se ga je udeležilo 20 invalidov, zaradi poškodbe pa žal ni nastopil olimpijec Jože Okoren. V skupnem seštevku je v skupini 2 in 3 zmagal Pucarič, v skupini 4 in 5 pa Gorenc. Pri ženskah je bila nsgboljša Radejeva, 2. Zorkova, 3. Marinčičeva.
J. RADEJ
22. JULIJA NA TABORNIŠKI TEK
Taborniki ljubljanskega odreda Dobre volje pripravljajo tudi letos ob dnevu vstaje slovenskega naroda tradicionalni tek okoli Bohinjskega jezera, ki je že 7. po vrsti. Prijave lahko pošljete na odred Dobre volje, Kebetova 1, Ljubljana, prijavite pa se lahko tudi uro pred startom, ki bo 22. 7. ob 9.30 v tabornem centru ODV.
ŠK NOVO MESTO -GARNIZON 6: 3
fred dnevi je bil v novomeškem domu JLA zanimiv šahovski dvoboj med pripadniki garnizona Milana Majcna iz Novega mesta in domačega šahovskega kluba. Dvoboj na devetih deskah so dobili domači šahisti z rezultatom 6:3. Posamezno: Poredoš — Mrdja (mednarodni mojster) 1:0(1), Pucelj-Zelič remi, Milič-Muha 1:0, Petkovič-Šušnjar remi, Avsec—Sabahov 0:1, Božovič -Gadjeri 1:0, Kitanovič-Ristič 0:1, Lončarevič-Beriša 1:0 in Brajkovič -Petrovič 1:0. Po dvoboju je bil hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 15 šahistov. Preprečljivo je zmagal mednarodni mojster Milan Mrdja z 12,5 točke.
F. AVSEC
Avgusta „krst”
AMK Dolenjska prvič organizator motokros ____________dirke
Na dirki za republiško prvenstvo v motokrosu, ki bo 9. avgusta na progi Brezje pri Črmošnji-cah, bodo člani, funkcionarji in tekmovalci Avto moto kluba Dolenjska iz Dolenjskih Toplic prvič prestali svoj ognjeni krst pred očmi javnosti. Sami zase pa so ga že pred tremi leti, ko so začeli klub ustanavljati, pa potem, ko so ga kljub težkim pogojem obdržali pri življenju, hkrati pa še zgradili progo za trening.
Kot so povedali člani tega kluba na nedavnem pripravljalnem sestanku za dirko, je klub
MED TRENINGOM - Tekmovalci AMK Dolenjska imajo to srečo, da lahko trenirajo na svoji progi. Na sliki: Tone Žvan med treningom.
Zagorc branil barve naše reprezentance
V Leipzigu se je končalo svetovno kolesarsko prvenstvo
V DRESU Z DRŽAVNIM GRBOM — Ivan Zagorc je branil naše barve na svetovnem prvenstvu v Leipzigu.
nastal iz potrebe mladih ljudi, ki so začeli kupovati motorje, pa hekako niso vedeli, kaj bi z njimi. Potem pa so našli svoje zatočišče v klubu, kjer so lahko trenirali, se udeleževali tekmovanj iti spoznavali, kaj sploh je moto šport. Kot rečeno, so imeli pri delu kluba tudi nekaj težav, ki pa so jih z veliko zanosa tudi premagah. Tako so si sami pridobili denar za delovanje kluba, sami so zgradili 1.400 metrov dolgo, stezo za trening, sami so trenirali tekmovalce, in rezultati so prišli. Zdaj imajo v klubu štiri aktivne tekmovalce, ki že sodelujejo na republiških dirkah, najboljši med njimi pa-je Vinko Lipej, ki je na prvi dirki za republiško prvenstvo zasedel solidno 8. mesto. AMZ Slovenije ga je predlagala za državno prvenstvo, vendar se Lipej tekmovanj ne more udeležiti, ker ima prešibak motor. V moto športu je že tako, da si morajo tekmovalci sami kupovati motorje, klubi pa so večidel pastorka pri telesnokultumih skupnostih, društvih za tehnično kulturo. To pa vsekakor ni prav, saj so znanja s tega področja pomembna tudi za SLO, kar velja še posebej za motokros.
Vendar pa AMK ..Dolenjska" kot organizator dirke v Brezju le ni ostala brez pomoči. Z denarnimi prispevki za dirko, na kateri bo sodelovalo 80 tekmovalcev in okoli 130 klubovih funkeonarjev, bo sodelovalo precej delovnih organizacij iz Dolenjske, med njimi Novoles, Dana, Donit, Trimo in še katera. Skratka, upati je, da bo prva velika dirka v organizaciji AMK ..Dolenjska” uspela.
Te dni se je v Vzhodni Nemčiji, točneje Leipzigu, končalo svetovno mladinsko kolesarsko prvenstvo, na katerem je nastopila tudi jugoslovanska reprezentanca. Med četverico kolesarjev z državnim grbom je bil tudi Novomeščan Ivan Zagorc, vendar žal do zaključka redakcije nismo mogli zvedeti rezultatov ekipne in nedeljske posamične dirke.
Zagorc je bil skupaj z ostalimi člani ekipe pred prvenstvom na pripravah v Preddvoru, kjer so dnevno prevozili 90 do 120 kilometrov, zato lahko tudi iz Vzhodne Nemčije povsem upravičeno pričakujemo dobrih vesti. Ali se je uresničila Ivanova optimistična napoved, da bodo med tridesetimi plavljenimi ekipami pristali nekje okoli petega mesta pa, žal, še ne vemo.
K.BORSAN
*» f Hur
PICEK - JULIJSKI PRVAK
Zmagovalec hitropoteznega mesečnega šahovskega turnirja Novega mesta za julij je Marko Picek, ki je zbral 8 točk. Sledijo: Kastelic 7,5, Luzar in Tone Škerlj 6, Avsec 5,5, Žvagen 5 itd.
F. A.
Rešitev iz prejšnje številke
B-	-	*5"K'	g?—-..i
•w nrrr-t d <
i at’ L O A i-MA'LwZ L C ?"j~ A_N JLprjš ■3 Aiuls otv e « “ImKE- a v t o r. I T ( D L	L i A	1 V	A	R-A 1
tsIm o t	o]k~R sa—;	Sl
hIa. t a	vi i	z	a t
• S l <	€ >*•	5 T	I	5	K /»
■■ H kia kTFImI č j t i <Taf
ptica delavnica
■w	- *5								
	i « n				t d		0	N	‘“I
£_	£	i	A	T	L O		AJ	e	C
nL.	M	A	L	5K	Z	L	0	b	A
Si.			A	N	tl™			o	
•3	A	U	s	0	V	e	C	—	*u
A	v	T	0	R.	1	T	e	r	A
L	A“~		v	A	R.	A	L	€	c
0	R	&	«r	—	-		l	M	L
V	1	z	e	A\	£	A	N		T
e	f3r	5	Tl' i*			K	A	L	O
c		M	€ T		<	Ar		J	*
Včasih se zgodi, da resnica postane laž ali obratno, da je bila laž resnica.
T. SVETINA
Velika modrost je, da sprejme človek sebe takšnega, kakršen je v resnici, in se ne izživlja v nekih domišljijskih predstavah o sebi.
V. GRMIČ
slikar
pesnik
olitik |
ur
dvor
tanek
Bedi
rečna
riba
t imegj£"P pOVrŠ- d 1
:	mera	j
'lučaj
ahilova
imati .
n^°*noižuielka. naS stanjej izjmitetj
Ijuberen
prozorni snov 1 'SIK/
lET
Čufar t-tone 1
KŽ&!
lodo/ma
žime
mernik
prizideki
naša ata
smučar —-S.
neodim
^sko«’'
^ S- sokratoV
i *
navil
%
sest zen
plina
Potujoči mavričasti oblaki
Metulji monarhi prepotujejo velike daljave, ko se selijo po pradavnih poteh
Niso samo ptice veliki letalci in selivci, marveč se z njimi uspešno kosajo lepotci iz sveta žuželk — metulji. Najbolj poznana metulja dolgoprogaša sta osar in monarh, pri tem pa je slednji gotovo rekorder. Opazovalci pričajo, da so velike skupine metuljev monarhov videli sredi Tihega oceana, prileteli so v Evropo in Azijo, kar mora vsakogar, ki ve, da so ti metulji doma v Srednji Ameriki, začuditi. Vse do nedavnega so poznavalci metuljev sami dvomili, ali je kaj takega mogoče, toda zadnje raziskave so pokazale, da so ta krhka in pisana bitja zares sposobna velikih letalskih podvigov, da so odlični navigatorji in poznavalci vremena.
Na tisoče metuljem so
nalepili drobcene zastavice, na katerih je bil zabeležen naslov kanadske univerze v Torontu, kamor so najditelji metuljev sporočali, kje so označenega metulja našli, njegovo številko, spol ipd. Na osnovi številnih sporočil je strokovnjakom uspelo zarisati kar natančno migracijsko pot monarhov, ugotoviti njihove postanke, vzdržljivost in druge stvari, značilne za to zanimivo družino metuljev.
Na pot se monarhi odpravijo vsako pomlad iz Mehike, kjer prežive mrzlo obdobje in se sparijo. Njihova domovina je sever Amerike. Milijone let star nagon jih vedno znova sili na dolgo in naporno pot. Med potjo samičke odlagajo jajčeca, in ko se metulj zleže, nadaljuje pot proti severu.
Proti jeseni pa se začne pot nazaj na jug. Ta jesenska potovanja so najbolj veličastna.
Monarhi se zberejo v velike skupine in tako letijo proti Mehiki kot nekakšne pisane žive katedrale. Kjer se začasno ustavijo, tvorijo barvasto kopico ali pa povsem zakrijejo drevo s svojimi pisanimi krili.
Pisana kopica metuljev monarhov med počitkom.
VASA
ZGODBA
Dražljiv vonj
Parfum, ki spodbuja ljubezensko vročico
Biologi že dolgo vedo, da telesne vonjave spodbujajo živali k parjenju, pa tudi da človek pri tem še ni povsem izgubil vezi z živalskim svetom. Tako so menda tudi v človeškem znoju nekateri vonji, ki delujejo spolno dražljivo tako na moške, kot na ženske. V zadnjem času so za to biološko dejstvo zvedeli še tisti, ki so se doslej proti znoju borili — izdelovalci dišečih vodic.
Na tržišču je že nekaj mesecev parfum Andron, v katerega sestavo v človeškem znoju odločilne za njegovo dražljivo učinkovitost. Kemiki so izdelali v človeškem znoju odličilni za njegovo dražljivo učinkovitost.
Kemiki so izdelali sintetično snov, po sestavi enako alfa andrestenolu, ki je menda najbolj učinkovit. Ker pa gre končno le za parfum, niso vanj vmešali tistih snovi, ki so odgovorne, da znoj prične zaudarjati, ko se razkroji. Tako so kemiki prijetnih vonjev ubili dve muhi na mah: ohranili so prijeten vonj in mu dodali vznemirljivost.
Znanost o početju parfumar-jev molči. Strokovnjaki trdijo, da ljubezenski učinek alfa andrestenola še ni dokazan. To pa ne ovira dobre prodaje.
BEBEC - URAB
Po prvi svetovni vojni je naše kraje obiskoval nenavaden popotnik. Ljudje so mu rekli bebec - urar. Za nas otroke je bil zanimiva pojava in komaj smo čakali, kdaj se bo prikazal pri nas, ves otovorjen s starimi, neuporabnimi urami. Možakarje bil visoke postave, hodil pa je tiho in zadržano. Ponavadi je vprašal, ali je kakšna ura za popravilo. Za hrano in pijačo ni prosil, saj so mu ljudje sami postregli z obojim. Ni bil izbirčen in tudi ostanki so mu šli v slast.
Nekega dne, takrat sem bil deček desetih let, je kot navadno prišel v našo vas. Starejši fantje, ki so bebcu —■ urarju radi nagajali, so nagovorili vaško otročad, med katero sem bil tudi jaz, naj bebčka naženo s kamni, češ kako smešno bo, ko bo mož bežal pred nami. Kaj smo hoteli drugega, nabrali smo kamenja v žepe, obkolili bebca in začeli vanj lučati kamne. Jaz sem metal le mimo njega. Prestrašen in presenečen je bebec zbežal iz vasi, pri tem pa so hudobneži imeli svoje grdo veselje. Starejši in dobri ljudje so se nad našim početjem zgražali.
Kmalu po tem dogodku sem vprašal mamo, če ve kaj o nesrečnem možakarju. Povedala mi je ganljivo zgodbo o njem.
Bil je najmlajši sin kmečke družine pod Gorjanci. Očeta je imel nagle jeze in vsi otroci so se ga bali. Morda so se tudi zaradi strogega roditelja tako hitro potepli po svetu. Jure, tako je bilo fantu ime, je bil običajen otrok, zdrave pameti in duha, pa še radi so ga imeli. Starši so želeli, da bi ostal doma na gruntu. Nekega dne je Jureta premotila ura na steni. Snel jo je, in v želji, da jo „popravi“, začel uro razstavljati Narazen so koleščki in kolega šli, skupaj pa nikakor ne. In tako je oče, ko se je vrnil v hišo, zagledal na mizi razdrto uro. Od jeze je začel silovito pretepati sina. Tako trdo je padalo po otroški glavici, da je Jure zaradi udarcev izgubil razum.
Poslej je nesrečni fant kar naprej govoril: „Imate kakšno uro za popraviti? Imate kakšno uro? “
Nesrečni dogodek je povzročil še trpljenje. Mati je od same žalosti zbolela, oče pa se je iz kesa in sramote hudo zapil in neko noč pijan naredil konec, ko je omahnil s škarpe. Jure je tako postal vaška sirota, neprišteven in dela nezmožen. Nikjer ni imel miru, tval je okoli in na nevsiljiv način prosil za najnujnejše.
Žalostna usoda nesrečnega urarja — bebca seje dopolnila neko zimsko noč, ko sem jaz bil že odrasel človek. Zvedel sem, daje pod nekim kozolcem zmrznil.
ANTON GRAHEK Selo pri Ihanu
O
MARJAN BREGAR
I
Odšla sta k reki, sedla k
Trgata sta
popke z jelše in ji metala v vodo. Anesta bila več Anesta, knežnja z Gradišča. Bila je deklica pri devetnajstih. Deklica, ki k ogleduje v gladi ra in klepeče o vsem mogočem. In Ken ni bf več Ken, Kovač, vnuk lirskega kneza. Bije fant pri triindvajretih. Zaljubljenec - tak kot vsi zaljubljenci povsod in v vseh časih.
Kramljala sta o svojem detinstvu.
Anesta je govorila o Gradišču, o očetu in o ljudeh v dolini. Ken ji je dilcal svoje planine, kočo na jasi in brezmejna kraljestva zveri in škratov okrog nje.
Motrila ga je zamaknjeno. Zares: njegov glas je bi glas hrasta v vetru in njegova pleča so bia od koder je Ken totikokrat zrl v
Utihnila sta.
Sedela sta temo drug ob drugem, dišala drug druge gp dihanje. •
,Lačna sem!” je pretrgala omamno tišino Anesta in vedro vrjja vznak svetle kodre.
,JRibo mi ujemi!”
Ken je spusti srajco s sebe in se smeje zapodi v hladno vodo. Roj mehurčkov je kazal ded za njeavvo krepko postavo, lu se je vila po dnu m z roko segala pod i
Ta hip pa se je za Anestin hrbet ustopi visok neznanec. Dvigni je roko in bliskovito zagnal * vodo kopje. Prav tja, odkoder so vreli beh mehurčki...
Prepozno je skočila na noge Anestfc prepozno kriknila: ..Udurik! Kaj počneš? ”
Mož pred njo se je delal nevednega: JUh* . Je lug narobe? ”
foto slišal: Milan Markelj
POCENI JE RES, VENDAR PA NE 2ELIMI BITI VEČ NAMESTO ZAVOR.
( bolemjsn ust prri 28 leti
2!»
Nesramni »jezni mladeniči
Nesramno so buljili v delovne ljudi — Otroci prestavljajo avtobusni vozni red — Kostanjevica se čisti
NA VRTU HOTELA Kandija je za eno od miz sedela skupina novomeških mladincev. Ti fantje so se obnašali tako izzivalno pobalinsko, da moram o tem javno spregovoriti. Skoraj vsi so imeli črne naočnike (ob devetih zvečer!), noge s čevlji pa so Hajali na mizo ali jih kar sploh ves čas imeli naslonjene na s prtom obloženi mizi! Da so kadili kakor za stavo, tega ne bom niti omenjal. Za vse nas je bilo žaljivo, da ti , jezni mladeniči" tako nesramno buljijo v delovne ljudi krog njih.
DOBOVŠKE PLETILJE imajo v glavnem zagotovljeno delo in skromno plačo, o vsem ostalem (vrtcu, toplem obroku, higienski sobi) ni sledu. V glavnem so polproletarke pa tudi hčere večjih kmetov, ki stanujejo v Dobovi in okoliških vaseh. Menda imajo do službe največ 3 kilometre daleč.
NA POBUDO prosvetnega društva v Tržišču smo prebivalci Tržišča in bližnje okolice, organizacije, društva in kmetijska ?aHniga zbrali denar za televizor. Zdaj je nameščen v šoli, vendar slabo sprejema. Treba ga bo premestiti.
VOZNI RED na avtobusni postaji pri hotelu Metropol v Novem mestu smo leta 1959 pozdravili kot prijetno in koristno novost, zdaj pa je že močno zarjavel in tudi otroci večkrat po svoje prestavljajo prihode in odhode avtobusov. Popotnik mu ne more več zaupati.
KOSTANJEVICA NA KRKI, Iger se je v prvih julijskih dneh začel mednarodni simpozij kiparjev, je v zadnjem času dobila precej praznično podobo. V naselju je napeljana nova javna razsvetljava, pri gradu gradijo transformatorsko postajo, ljudje pa so počistili prostore pred svojimi stanovanji in si zadali nalogo, da to store vsaj enkrat v tednu. Ljudje si tudi prizadevajo, da bi čimprej dobili vodovod. V ta namen so zbrali okrog 40 tisoč dinarjev in skopali čez 200 m vodovodnega jarka.
(Iz DOLENJSKEGA USTA 13. julija 1961)
SVETU OKOLI
XTOLAŽBO TISTIM, ki se
zdaj mučijo z opravljanjem vozniškega izpita, povejmo, da ni povsod po svetu tako težko. Najlažje je praktični del vozniškega izpita narediti v Egiptu, kjer zadošča, da kandidat zapelje vzvratno med dva kamna, ne da bi zadel obnju. Lepo, toda Egipt je daleč in Jugoslovan lahko ponese enkrat na leto v tujino le 1.500 din. Torej ta sijajna možnost odpade.
' ŽIVLJENJE SE JE preselilo na plaže in tako se tam dogajajo najrazličnejše stvari. Iz Avstralije je prišla novica o malce nenavadnem dogodku, v katerem je bil glavni junak neki krepak in podjeten dojenček. Dete je na plaži postno lačno in odpravilo se je proti najbližjemu	viru hrane, ki ga je
zapazilo. Ko je zagrabilo prsno bradavico in povleklo, se je zaslišalo globoko tuljenje. Dojenček je namesto na materine prsi naletel na prsi enega od kopalcev, ki je sladko spal na pesku. Lačnemu dojenčku je pol oproščenega, saj je bil neusojeni dojitelj dobro obložen s salom, pa je pomota razumljiva.
KIRURGINJA MEG PAT-TERSON je začela uporabljati nov način zdravljenja narkomanov. Pravi, da gre za elektroaku-punkturo. Vsa skrivnost je v dajanju električnih sunkov v določeno točko za ušesom. Menda takšno zdravljenje še tako zakrknjenega narkomana odvadi zasvojenosti z mamili. Za nas je odkritje zanimivo in poučno. Ker pač ne moremo potovati tako daleč na Vzhod, bi morda lahko poskusili v družinskem krogu z zdravljenjem tako, da bi še pravi čas pritisnili krepko klufuto za ušesa.
V TEH DNEVIH ljudje pojedo največ sladoleda. V tej jedilni veščini pa so prvaki na svetu državljani ZDA, ki vsako leto poližejo toliko sladoleda, da pride v poprečju 15 litrov na prebivalca. Za Američani so se na statistični letni lestvici zvrstili Avstrici, tretji pa so Novozelandci.
Preiskava srca in ožilja z ultra zvokom. Na desni: slika žil v srcu.
Boj z »ubijalcem številka ena”
Največji smrtni davek pobirajo bolezni srca in ožilja — Kako pravočasno odkriti in zdraviti? — Pogled v notranjost srca brez noža
Kaj sopred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
(Človek) ni bitje samo zase, ampak živi in mora živeti v družbi, ako hoče uspevati. Ni drugače mogoče. Zato pa mora živeti in delati tako, da ne škoduje drugim, ker iskanje si svoje »reče ne sme teptati sreče drugih ljudg. To je naravno, to je pametno. A gospodarski liberalizem je razbil družbo s tem, da proglaša ljudi za svobodne, neodvisne drug od druzega: svoboden si, delaj kar hočeš in kakor hočeš, da Postaneš srečen. In če druzega pri tem uničiš, je to le konkurenca, boj za obstanek, borba za kruh. Da je to proti človeški naravi, proti Pameti, a tudi proti vesti, kdo ne vidi? A yendar je oni svobodomiselni nauk ljudem silno “gajal.
(Purij) Welington, farmar v Indrjani je pravil večjo gostijo, na kateri so se gostje ’— zabavali. Končala se je o polnoči. Ko
u.šMi m vcfmp rth navadni
1------------
;mrtev. -Pri
uooro zabavah. Končata se je o pouioci. no drugo jutro ne vstane ob navadni uri, hoče ga fena poklicati. Pa groza! Mož je mrzel m trd. Pnlrlii-Mi zdravnik ImnitaHr« d» je —^
Danes se ljudje v razvitem svetu od vseh bolezni najbolj bojijo raka, vendar ta sicer strašna bolezen ni najhujši morilec. Naziv „morilec številka ena” nosijo bolezni srca in ožilja, ki so postale prava nadloga civiliziranega sveta. Kar dve tretjini smrtnih primerov povzroči srčna ali možganska kap, medtem ko je smrtnosti zaradi raka dvakrat manj. V ZDA požanje ubijalec številka ena vsako leto strahovito smrtno žetev: milijon življenj. Velika pa je tudi gospodarska škoda, saj bolezni srca in ožilja leto za letom prisilijo k mirovanju ali k nizko produktivnemu delu precejšnjo vojsko zaposlenih. Vse to je spodbudilo moderno medicino, da je začela iskati nove načine boja proti strahovitemu ubijalcu številka ena.
Največja težava s srčnimi obolenji je v tem, da so pritajena. Desetljetje in več se lahko bolezen skriva v človeku, dokler lepega dne ne pride do srčne ali možganske kapi. Kap udari le navidezno nepričakovano, saj je v resnici dolgo zorela, le da se bolnik ni zavedal, v kakšni nevarnosti je njegovo življenje. Kardiolog Joseph Messer pravi, da so srčne bolezni kot ledene gore; videti je vršiček, pod vodo pa se skriva kolos.
Morda so prav zaradi tega vse do 20. stoletja medicinci imeli bolezni srca in ožilja za manj nevarne. Pogosto jih morda sploh niso prepoznali kot vzrok za smrt. Po letu 1940 pa se je gledanje na srčne bolezni spremenilo. Strokovnjaki so odkrivali zveze med boleznimi srca in nekaterimi življenjskimi navadami, v prvi vrsti s kajenjem, uživanjem maščobne hrane in s tako imenovanim sedečim življenjem. Vse to, kar so ljudje smatrali za blagodati življenja, se je izkazalo za morilsko. V zadnjem desetletju so obsežne in natančne raziskave neizpodbitno dokazale, da je ubijalec številka ena na delu tam, kjer se ljudje malo gibljejo, predobro jedo, žive v nenehni dirki za
uspehi in materialno blaginjo, kadijo in uživajo preveč alkoholnih pijač.
Zaradi pritajenosti srčnih in žilnih bolezni je bilo zdravnikom težko ugotavljati, kdaj je bolnik prišel v nevarno obdobje. Z razvojem novih naprav in diagnostičnih načinov pa se je medicini tudi skrivnostno srce bolj odprlo. Danes zdravniki lahko vidijo notranjost srca nadzirajo pretok krvi po žilah, merijo pritisk v posameznih delih srca in ožilja, ugotavljajo, koliko odmrlega tkiva je v srčni mišici in podobno, brez pomoči kirurškega noža. Kardiolog Eugene Braunwald ugotavlja, da je kardiologija v desetih letih naredila več, kot je bilo narejenega v vsej medicinski zgodovini doslej.
Že znanim metodam diagnosticiranja z rentgenom, elektro-kardiogramom, proučevanjem zgodovine bolezni in merjenji pritiska, pulza ter poslušanjem srčnega utripanja so se pridružile ultrazvočne preiskave srca, nuklearni pregledi, pozitronska tomografija. Ultrazvočne preiskave imajo pred rentgenom to veliko prednost, da niso nevarne za zdravje bolnika, česar za večkratne rentgenske preglede ni mogoče reči. Visokofrekvenčni zvočni valovi se odbijejo od srca in na ekranu posebne naprave se izriše slika notranjosti srca, njegovih prekatov in zaklopk.
Z nuklearnimi pregledi zdravniki lahko ugotovijo, ali kri prosto teče po ožilju ter katero srčno tkivo je zaradi kapi odmrlo. Postopek poteka tako, da v ožilje vbrizgajo radioaktivni izotop, posebna kamera pa s pomočjo računalnika izriše na ekranu slike žil in srca. Napravo je mogoče uporabiti v vseh mogočih položajih. Še najbolj koristne podatke pa dobijo z njo, ko merijo in preiskujejo delovanje srca pri obremenitvah.
Veliko obeta pozitronska tomografija. Postopek je podoben pregledu z radioaktivnimi izotopi, le s to razliko, da posebna naprava, ki beleži žarčenje pozi-
Ne teptati sreče drugih ljudij
Gospodarski liberalizem je proti naravi, proti pameti in proti vesti — Kako se je farmar VVellington prebudil na lastnem pogrebu v krsti — Kisli črviček
pogrebu se splašijo konji in krsta, v kateri je ležal mož, pade na tla. Ko jo hočejo dvigniti, zaslišijo navzoči z grozo in strahom iz nje besede: „Za božjo voljo, odprite mi!“ Odpro, in mož se vzdigne s težavo iz rakve — živ.
(Letos) se je seneni ali kisli črviček prikazal zopet v prav pogubni množini, in zato smatramo za svojo dolžnost, da vinogradnike seznanimo s sredstvi. No, dosti jih je, in razdeliti jih zamorenio v dva dela, namreč 1. v izogibna, 2. v naravnost uplivajoča.
(Ob Krki) doli imamo vasi, ki imajo toliko plemenih svinj, da bi morala imeti vsaka vas svojega mrjasca. Vsi vaščani bi se morali zavzeti za to, da redijo doma potrebnega mijasca, toda ne! Raje vodijo svoje svinje po več ur daleč po plemenu. Nasledek tega pa je, da se svinje težje vplemene in da so manj rodovitne.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. julija 1901)
0 poljubu
Znamenje ljubezni, spoštovanja, pokorščine
Ne poljubljajo se samo zaljubljenci, marveč je ta nežna „beseda telesa" namenjena tudi znancem, sorodnikom, predstojnikom, otrokom in rečem kot izraz ljubezni, spoštovanja, pokorščine, zaupanja ali celo prošnje in zarotitve. Četudi se dandanašnji poljublja tako rekoč ves svet, pa je Še vedno nekaj ljudstev, ki poljuba sploh ne poznajo. Eskimi si drgnejo nosove, Burmanci prav tako, nekatera ljudstva se namesto polju-
bljanja udarjajo, stiskajo, dotikajo z dlanmi. Ob vsem tem je presenetljivo, da do začetka 19. stoletja poljubljanja niso poznali v večjem delu Azije, Afrike, na južno-morskih otokih in v Južni Ameriki.
S poljubom se je pozabaval antropolog profesor
Vaughn Bryant in odkril marsikaj zanimivega. Trdi, da so poljubljanje „izumili" stari Judje, Grki in Rimljani pa so ga prevzeli od njih. Rimljani so bili še posebno vneti poljubovalci, saj so poljube delili ne samo sorodnikom in prijateljem (ter seveda prijateljicam), marveč tudi trgovcem, mesarjem, pekom in drugim obrtnikom. Z rimskim imperijem se je po svetu širil tudi poljub. V srednjem veku je poljub kot dejanje spoštovanja doživel natančno vrednostno razporeditev. Na usta so poljubljali sebi enake, za stopnjo višjim so poljubljali roko, še višjim noge, medtem ko so najvišjim oblastnikom izrazili pokornost in spoštovaige tako, da so poljubili da pred njimi.
V 19. stoletju je poljub kreni na tihi, a neustavljivi bojni pohod, ki se je v zadnjih desetletjih končal s popolno zmago. Človeštvo pozna poljub povsod. In ker ni znamenje sovraštva, je kar prav tako.
tronov pod različnimi koti, izriše tridimenzionalno sliko srca. Zaenkrat jo uporabljajo le raziskovalci, vendar bo v nekaj letih prišla tudi v klinično prakso.
Aritmija je pogost vzrok srčne kapi. Do neritmičnega utripanja srca pride zaradi motenj v električnih impulzih, ki urejajo delovanje srčne mišice. Danes zdravniki z elektrofizio-loškim postopkom lahko natančno zmerijo stopnjo motenj ter tako ugotovijo, kje je izvor neobičajnega utripanja, s tem pa hitro ugotovijo, kako napako v delovanju srčne mišice ozdraviti. Elektrofiziologi odredijo, ali bodo aritmijo odpravili s kirurškim posegom, z zdravili ah s spodbujevalcem srčnega utripa. Slednja naprava je dandanašnji postala vsakdanjost za več kot milijon ljudi na svetu. Brez nje bi bili morda že mrtvi.
Za tiste bolnike, ki imajo zelo hudo aritmijo, so izdelali še bolj izpopolnjeno napravo -defibrilator. Napravo vsadijo bolniku v trebuh ter z njo preko žic povežejo srce. Naprava avtomatsko sledi utripanju srca, in če pride do hujše aritmije, samodejno sproži električni šok, ki neprijetno in nevarno napako takoj odpravi. Litijeva baterija omogoča, da defibrilator deluje tri leta, potem pa je treba baterijo zamenjati.
Vrhunec znanstvenih prizadevanj pa predstavlja umetno srce. Zaenkrat nima še nihče na svetu umetnega srca, nekaj poskusov, ki so jih opravili na živalih, pa kaže, da bo morda nekoč v bodočnosti bolno ali poškodovano srce zamenjala srčna proteza. Potem bo tudi ubijalec številka ena poražen.
Elektronski šahist premišlja in vleče poteze.
Idealni šahist
Elektronski velemojster
Za ljubitelje šaha so izdelovalci umetnih šahistov izumili doslej najbolj idealnega soigralca. Gre za raču-nalniško-kibcmetično napravo, ki ne samo da odlično igra Zah, marveč tudi samodejno premika šahovske figure.
Dosedanji umetni šahisti so potrebne poteze zarisali na digitalni! zaslonih, igralec pa je moral vleč svoje in računalnikove poteze Adversary, kot se izpopolnjenem: šahovskemu stroju pravi, pa ima -vgrajeno umetno roko, kije povezana z računalnikom in tako vse po ' trebne poteze sama opravi.
Adversary je zelo sposoben „šr hist”. Igra lahko z različnimi stopnjami znanja; najvi§a, ki jo zmore pa je taka, da bi ugnal prenekateregE turnirskega mačka. Za nameček sr ne jezi, ne vleče poteze nazq, n godrtija in poskuša goljufati, kar vs< včasih počnejo ljubiteljski šahisti ko jih igralska strast in že|ja g zmagi zapeljeta v nešportno vedenj« Odlični ..šahist” ima eno slabo zna’ čOnost: drag je. Okoli 1300 dolar jev stane.
INTERVJU
5 Vsem je težko ustreči
i
*
t.
d
«
i
h
i
V
!
Letovanje postaja tako draga zadeva, da marsikdo dvakrat premisli, ali bo preživel nekaj dni zasluženega dopusta ob morju. Draži se tudi mladinski turizem, tisti, ki nudi mladim preko Počitniške zveze in drugih organizacij tudi polovico cenejše storitve od komericalnih. V različnih kolonijah, kijih organizirata občinski odbor RK in ZPM, sredstva pa prispevajo interesne skupnosti družbenih dejavnosti, bo letos iz novomeške občine letovalo skoraj 900 predšolske in šolske mladine. Kakšne možnosti ima mladina z nekaj leti več, ki morja ne bo videla skupaj s starši, ne bo v brigadah ali raznih taborih, ki jih organizirajo mnoga društva, smo se pogovarjali z Branetom Petrovičem z novomeške Mladinske turistične poslovalnice.
ker je vzdrževanje zelo drago in ni sredstev za obnavljanje, predvsem ob moiju pa je zgubljenih tudi precej prostorov, primernih za taborjenje, kjer je mlade izpodrinil komericalni turizem. Sodelovanje z vsemi, ki nam odstopajo počitniške zmogljivosti, je letos veliko boljše kot prej. Nekaj težav je z rezervacijami, ker imajo po občinah organizirane izmene glede na svoje potrebe in interese mladih in se je treba temu prilagoditi.
Drugje imajo načrte za letovanje narejene že pol leta pred počitniško sezono, pri nas pa pridejo mladi zelo pozno, sredi počitnic, in želijo na morje v nekaj dneh. Problem je tudi v tem, da so ti objekti daleč in se zgodi, da je prevoz dražji od cene za 7 penzionov."
- Zanimanje mladih za letovanje preko MTP, ki z regresirano ceno nudi precej cenejše storitve, je verjetno veliko. Kakšne so njihove želje, vaše možnosti, pa cene v teh ..nekomercialnih" objektih?
Brane Petrovič:	..Interes
mladih za letovanje preko MTP je zelo velik. Cenejše počitnice jim omogočamo s sodelovanjem z drugimi po-čitni&imi zvezami, saj nimamo svojih prostorov ...”
..Novomeška MTP, ki bo prihodnje leto stara 10 let, nudi usluge vsem mladim do 27. leta, ne glede na to, ali so člani
Počitniške zveze ali ne. Gre za organizacijo izletov in letovanja. Število izletov raste iz leta v leto in smo že letos organizirali okrog 500 izletov za mlade preko .Gorjancev’ in črnomaljskega Viatorja. Pri organizaciji letovanj pa se pojavljajo mnogi problemi. Svojih objektov nimamo, tako da urejamo letovanje za vse, ki to želijo, preko zvez in občinskih konferenc — slovenskih in iz drugih republik - ki imajo
objekte. Počitniška zveza Jugoslavije ima skupaj 45 objektov z 11.000 ležišči. V zadnjih letih je bilo zgubljenih precej objektov,
..Interes je zares ogromen. Denarja za ureditev in vzdrževanje lastnih objektov nimamo, poleg tega tudi nismo sposobni zapolniti objekt za vso sezono. Tako, kot sem že rekel, organiziramo za mlade letovanje v počitniških kapacitetah drugih občinskih konferenc, saj sodelovanje s Srbi, Hrvati in nekaterimi občinskimi konferencami v Sloveniji dobro teče. Največji naval je konec junija, v začetku julija in v septembru, ko mladih odhajajo na maturantske izlete. Tudi letos je tako in mnogi so že letovali v Makarski in drugje, pa tudi sedaj so še tam. Cene so različne, glede na to, v kakšnem stanju je objekt, kaj nudi. Za 10 dni se cena polnih penzionov s takso giblje nekje med 160 do 270 starih tisočakov, kar je razmeroma poceni.. Za letos smo zaenkrat organizirali letovanje za okrog 350 mladih.
Veliko pa je tudi povpraševanje po izposojanju šotorov. To smo pred leti že deleli, vendar nismo imeli možnosti vzdrževanja, tako da so šli v odpis že po treh letih. Kljub interesu izposojanja šotorov ne moremo organizirati.”
*
*
I
I
N
N
I
*
9 JV'-* ’
I
SINDIKALISTI V KRKI
PRIZNANJA OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV - Predsednik občinskega sindikalnega sveta Novo mesto Stane Žunič je na slovesnosti, pripravljeni v proslavitev dneva samoupravljalcev pretekli četrtek, podelil priznanja, plakete in srebrni znak ZSS 17 prizadevnim delavcem iz novomeške občine, ki so s svojim delom prispevali k razvijanju samoupravljanja in delegatskih odnosov. (Foto: Z. Lindič—Dragaš)
V petek, 10. julija, so bili na obisku v novomeški občini člani medobčinskega sindikalnega aktiva za Dolenjsko. Po pogovoru na novomeškem občinskem sindikalnem svetu, v katerem jim je predsednik Stane Žunič predstavil novomeško občino ter sedanje probleme in težave novomeškega gospodarstva, so si gostje ogledali proizvodnjo v Krkini temeljni organizaciji Zdravila. V razgovoru s predstavniki vseh samoupravnih organov te temeljne organizacije so se dotaknili številnih vprašanj o proizvodnji in samoupravni organiziranosti. Temeljni poudarek pa so v razgovoru dali trenutnim problemom in najbolj aktualnim vprašanjem: pokrovitelju uvoza z izvozom, sprejemanju cen, vrednotenju proizvodnega dela, izobraževanju ob delu, pripravam v Krki na prehod v usmerjeno izobraževanje in vlogo samoupravnih delovnih skupin.
Samoupravljanje ni vzrok težav
Podeljena priznanja prizadevnim delavcem ob dnevu samoupravljalcev - Nedosledno izvajanje sprejetih zakonov rojeva sedanje slabosti in težave
Novomeški občinski sindikalni svet in klub samoupravljalcev sta pretekli četrtek v Novem mestu pripravila slovesnost ob dnevu samoupravljalcev 27. juniju, na kateri so 15 delavcem podelili priznanja za osebno prizadevanje pri razvoju samoupravljanja, delegatskih odnosov, za uspešno delo v mnogih samoupravnih organih.
Uvodoma je Franc Udovč, eden od 6 delegatov na 3. kongresu samoupravljalcev iz novomeške občine, prebral poročilo o delu kongresa in novomeških delegatov. Poudaril je, da delo z zaključkom kongresa še ni končano, ampak se je šele dobro začelo. Osnovni cilj kongresa je bil pokazati naše temeljne slabosti in poiskati pot za njihovo odpravljanje. Svoj namen pa bo kongres dosegel šele, če bomo vse sklepe iz resolucije ki so jo na kongresu dopolnili s številnimi predlogi iz razprav, dosledno uresničevali.
Potem ko je predsednik sindikalnega sveta Stane Žunič spregovoril o pomenu dneva samoupravljalcev, se je zaustavil ob stabilizacijskih nalogah, ki jih moramo letos uresničiti, za kar bodo potrebni veliki napori vseh samoupravnih organizmov. V proizvodnji so še številne pomanjkljivosti, zato stvari ne gredo, kot bi morale. Srečujemo se z velikimi težavami na izvozno-uvoznem področju, prevelikimi investicijskimi apetiti, ki so eden glavnih vzrokov nestabilnosti, z nizko produktivnostjo, delavci pa celo zgubljajo vpliv na odločanje o prkiobi-vanju in razporejanju dohodka. Ob
Ni vzrokov za zaskrbljenost
Od 1972 v novomeški občini prijavljenih 338 poklicnih bolezni — Največ naglušnosti — Resnejši problem so nesreče pri delu in obolenja, ki narede invalida
Poklicne bolezni, ki nastanejo kot neposredna posledica rednega dela delavca, so v večji ali manjši meri spremljajoč pojav tako rekoč vsakršnega dela. Upoštevajoč vrsto in strukturo naše industrije, jih vsebuje posebni seznam poklicnih bolezni, ki je določen z zveznim družbenim dogovorom.
Obvezne prijave poklicnih bolezni delavcev v novomeški občini zbira Zavod za socialno medicino in higieno, potem ko vse registrirajo in preverijo na dispanzerju za medicino dela. Število prijavljenih poklicnih bolezni na nekem območju in v določenem časovnem razdobju pa ne daje prave sMlre pogostosti in resnosti poklicnih obolenj, ker še zdaleč niso prijavljene vse poklicne bolezni. Vzrokov za to je več, predvsem pa gre za težko diagnostiko poklicnega obolenja, saj so mnoge bolezni in okvare res lahko posledica dela na delovnem mestu, lahko pa jih kdo dobi tudi brez vplivanja delovnih pogojev. Poklicne bolezni, ki jih prijavljajo zdravniki specialisti, pa so redkost.
V novomeški občini je med prijavljenimi poklicnimi obolenji
največ naglušnosti, predvsem v tekstilni in kovinski industriji ter gozdarstvu Sledijo vibracijske bo- ' lezni ožilja in gibal pri delavcih v gozdarstvu zaradi dela z motorno žago. Med pogostejšimi so tudi različna obolenja kože pri delavcih v kemični industriji. Poudariti pa je treba, da prijavljene poklicne bolezni ne dosegajo nikakršne vrtogla-
ve številke. Od leta 1972 pa do srede letošnjega leta jih je bilo skupaj prijavljenih 338, od tega 302 s poklicno naglušnostjo. Število prijav v zadnjih letih narašča, kar pa gre pripisati resnejšim sistematskih pregledom delavcev in novim aparaturam, s katerimi razpolaga zdravstvo.
Poleg tega poklicne bolezni večinoma ne predstavljajo problema, saj ne gre za invalidnost. Večji problem so nesreče pri delu in obolenja, ki povzročajo invalidnost, to pa zahteva drugo, lažje delovno mesto.
Z. L.-D.
V Ljubljano posebni vlak
Udeležence prireditve 21. julija v Ljubljani bo peljal posebni vlak — Tudi posebni avtobusi
100 LET GD ŠENTJERNEJ
Gasilsko društvo Šentjernej, ki slavi letos 100-letnico delovanja, bo priredilo v počastitev tega jubileja in 40-letnice vstaje v nedeljo, 19. julija, veliko gasilsko slovesnost! Program obsega parado gasilskih enot, prikaz orodja in opreme področnih gasilskih zvez, enot civilne zaščite in JLA. Sklepna slovesnost bo ob 14. uri na šentjernejskem hipodromu, potem pa bo za veselo razpoloženje poskrbel ansambel Lojzeta Slaka.
OGLAŠUJTE V DL!
Osrednja prireditev ob 40-let-nici vstaje slovenskega naroda bo 21. julija ob 20. uri na Trgu revolucije v Ljubljani, kjer se bodo zbrali ljudje iz vseh krajev Slovenije. Udeležence prireditve iz Dolenjske bo v Ljubljano odpeljal poseben vlak, ki bo krenil iz Novega mesta ob 16-55, ustavil pa se bo še v Mimi peči, Pbnikvah in Trebnjem. Z udeleženci prireditve bo potovala tudi godba in folklorna skupina Kres. Iz Ljubljane se bo vlak vračal ob 22.30 in bo prispel v Bršljin okrog polnoči.
Do bršljinske železniške postaje in ponoči nazaj pa so organizirani tudi posebni avtobusni prevozi iz naslednjih krajev:
1. 14,50 Bela cerkev 15,05 Škocjan 15,20 Šmarjeta 15,30 Otočec
2. 15,00 Uršna sila 15,15 Birčna vas 15,38 Novo mesto
3. 15,00 Podgrad 15,18 Stopiče 15,30 Gotna vas
4. 15,00 Šentjernej 15,15 Orehovica 15,20 Mokro polje 15,25 Ratež 15,30 Mali Slatnik
5. 15,00 Gabrje 15,05 Brusnice 15,15 Mali Slatnik
6. 15,00 Žužemberk 15,05 Dvor 15,15 Soteska 15,20 Straža 15,30 Prečna
vseh teh težavah segamo po trenutnih rešitvah, ki povzročajo konflikte. Poudaril je, da sedanje slabosti in težave niso posledica samoupravljanja, ampak nedoslednega izvajanja in kršenja sprejetih zakonov, sporazumov in družbenih dogovorov.
Na slovesnosti so podelili priznanja za uspešno delo. Priznanje s plaketo Kluba samoupravljalcev Novo mesto so dobili: Vinko Kocjančič, Branko Košir, Aloiz Legan,
MLADI PREBUJENI
Pred kratkim so v 1MV Novo mesto - Tovarni avtomobilov ustanovili koordinacijski svet Zveze socialistične mladine. Prav v tej temeljni organizaciji se že od lani čuti večja aktivnost mladinske organizacije, novi svet pa bo prav gotovo prispeval k še večji dejavnosti mladine.
BRIGADIRJI ŽE DOMA
V nedeljo, 12. julija, se je vrnila domov mladinska delovna brigada Katja Rupena, ki je delala na zvezni delovni akciji Streževo 81 v Makedoniji Brigadirji so dosegli pri svojem delu velike uspehe, kar dokazuje tudi naj višje priznanje Trak akcije, udarniška in številna druga pri-
znam a.
Tudi poletje stabilizacijsko naravnano
Čas letnih dopustov naj ne krni proizvodnje!
Tomaž Smolič in konferenca mladih delavcev pri OK ZSMS Novo mesto. Listino s plaketo „ Josip Broz Tito -30 let samoupravljanja" pa so dobili: Lado Androja, Franc Avsec, Jožica Bednaršek, Željko. Bošnjak, Franc Bukovec, Alojz Legiša, Jožica Pavlin, Tilka Sašek, Angela Suhadolnik in Franc Zagorc. Ana Pungartnik in Ignac Bavdaž sta prejela srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije.
Z. L.-D.
Kdo bo letoval?
Dopust na morju je za mnoge predrag
Vsak dan se mnogi hudujejo, ker so življenjski stroški tako narasli. Marsikdo mora bolj premišljeno porabiti denar. Večinoma so se že odločili, ali bodo varčevali ali tvegali dopust. Dopust je potreba vsakega delavca, odvisen pa je od osebnega dohodka, časa, strukture družine, lastnih materialnih dobrin, namenjenih letovanju, ipd.
In kaj menijo o svojem poletnem oddihu občani sami?
Marija Bučar, prodajalka: „Letos ne gremo nikamor, gradili smo in dokončujemo ostala dela. Tudi cene so tako visoke.” Anton Iler, elektro-mehanik: ..Majhnega otroka imamo in ni časa, sicer so stroški v kampu in doma približno enaki. Drago je tu in tam!”
Ana Turk, gostilničarka: „Mi bomo kampirali v Medulini pri Pulju. Jaz hodim raje v hribe,
toda možu in sinu bo morje koristnejše.”
Jože Kovačič, upokojenec: „Z ženo greva v Crikvenioo, v Dolenjkin dom, kjer je žena zaposlena; v hotelu je predra-
go
Marija Ljubič, ekonomistka: „V počitniški dom podjetja bomo šli To je edina možnost, da gremo na morje, seveda zaradi družine.”
Jolanda Unetič, študentka: Med počitnicami bom kar doma, ni denarja! ”
VIDA PLUT
Dom iz žuljev vaščanov
Krajani Zagrada, Klenovika, Poljan in Gabernika so ob minulem dnevu borca slavili dvojni krajevni praznik. Prvega so posvetili odkritju spominskega obeležja revolucionaiju in predvojnemu komunistu Francu Majcnu, drugega pa otvoritvi novega gasilnega doma v Zagradu.
Gasilsko društvo Zagrad je eno najmlajših v novomeški občini, saj obstaja šele tri leta, šteje pa kar sedemdeset aktivnih in podpornih članov. Peščica najbolj zagnanih, ki so bili 1978 tudi med ustanovitelji društva, si je tokrat kot prvo nalogo zadala izgradnjo doma, saj v vasi. ni bik) prostorov za javna shajanja. Dom je rasel predvsem s prostovoljnim delom. Jože Tomažič, pred-
Druženje mladih ob izgradnji doma je že prispevalo, da so se marsikateri odločili ostati v teh krajih, še pred leti pa je bilo čutiti močno odseljevanje. Prek 60 delavcev se iz teh krajev vsak dan vozi na delo v Novo mesto in Škocjan in odhaja na avtobus v oddaljene Zbure. V naslednjih letih čakajo na cestno povezavo, ki bi zajela vasi Škocjan, Klenovik, Zagrad in Zbure ter omogočila odprtje nove avtobusne proge.
J. P,
sednik gasilskega društva, je ob otvoritvenem govoru nakazal številne možnosti, ki jih bo dom nudil vaščanom, saj bo v njem dovolj prostora za mnogokatere aktivnosti. V dom je bilo investiranih 430.000 družbenih sredstev, nad 500.000 din
|X
NOVO DRUŠTVO, NOV DOM — Ob veliki volji in desetini ur
prostovoljnega dela je v Zagradu pri Škocjanu zrasel gasilski
pa so prispevali vaščani Zagrada in okoliških vasi.
dom, na katerega bi bilo ponos-maisikatero društvo s pet-
no
desetletno tradicijo, (foto J. P.)
Poleg vsega polovične udeležbe na petkovem razgovoru poslovodnih organov novomeških delovnih organizacij s sklicateljem, izvršnim svetom SO Novo mesto, so glavno obeležje sestanku dajala poročila o dosedanjem izvajanju planskih in stabilizacijskih nalog v Sloveniji in Novem mestu
Po besedah predsednika IS SO Novo mesto Janka Goleša je stanje na tem področju ne le resno, pač pa celo kritično. V Sloveniji kar krepko zaostajamo za lanskimi in letošnjimi planiranimi izvoznimi cilji, medtem ko uvoz raste. Tudi za Novo mesto kot za Slovenijo velja, da so ob polletju proizvodni rezultati pod tistimi iz enakega lanskega obdobja, in tudi tu gre iskati vzrok za danes že 52,6-odstotno inflacijo. Svoje so k temu seveda prispevale cene. V ilustracijo le podatek, da je bil doslej vložen in zavrnjen že 101 zahtevek v Sloveniji za zvišanje cen, vendar so se le trije pritožili zoper odločitev Za ocenitev umetnosti zahtevkov dovolj zgovoren podatek.
Sicer pa je novomeško gospodarstvo (brez IMV) zaključilo polletno gospodarjenje brez izgube; izvoz je v prvih šestih mesecih večji celo za 50 odstotkov. Trenutno je v Novem mestu prijavljenih 49 novih investicij v vrednosti 617 milijard starih dinarjev, od tega jih 90 odstotkov odpade na IMV in Krko, toda lastne udeležbe je v tem znesku vsega" 8,3 odstotka.
In še apel iz petkovega sestanka: proizvodnja naj tudi v poletnih mesecih nemoteno teče, kar naj prispeva k ublažitvi ugotovljenih težav.
B.B.
RAZPRODAJA KokFEKCIJE -Prejšnji teden je bila v Standardovi trgovini na Cesti komandanta Staneta razprodaja skoraj celotne konfekcijske ponudbe. Oblačila so bila 40 odstotkov cenejša in čeprav posebne gneče ni bilo, so v nekaj dneh razprodali skoraj vse. Za razprodajo so se odločili, ker bo trgovina zaprta za dobra dva meseca zaradi ureditve še dveh nadstropjj za potrebe trgovi-
USPELA RAZSTAVA POHIŠTVA - Od 3. do 12. julija je Dolepjka v sodelovanju s Slovenijalesom pripravila razstavo pohištva v grmski osnovni šoli. Na razstavi seje dalo opremo za kuhinje, dnevne
sobe, spalnice in predsobe tudi kupiti in očitno je tudi samo 5-odstotni
popust pritegnil številne kupce, saj teh dneh prodali precej po-
so v hišttva.
SAMO EN PARČEK - Pretekli teden sta v novomeški porodnišnici prijokala na svet le dva nova prebivalca Novega mesta. Rodilt sta: Angela Štrbenc iz Šegove 11 -deklico in Marjja Bukovec iz Majde Šilc 11 - Mitja.
VSE DNI ŽIVAHNO - Še posebno živahno je bilo na novomeški tržnici na tržni petek in ponedeljek, ko se je kot že navadno trlo prodajalcev najrazličnejših oblačil, obutve, lesenih in pletenih izdelkov. Vse dni pa vabi tudi dobra ponudba
Novomeška kronika
zelenjave in sadja, tako da se Novo-meščani res ne moremo pritoževati, kar pa je težko reči za cene. Dobro so založene tako stojnice stalnih prodajalcev kot priložnostne, kjer ponujajo svoje pridelke kmetice iz bližnje in dalj nje okolice. Mladi stročji fižol je po 20 do 30 dinarjev kilogram, krompir po 20, solata 30, rdeča pesa 40, grah 50 dinarjev. Na voljo so tudi domača jabolka po 30 dinarjev, toliko stane tudi kilogram breskev, lubenice pa so po 40 dinarjev. Paradižnik se dobi že za 20 dinarjev, precej zasoljena pa je cena - od 50 do 70 dinarjev za kilogram.
Ena gospa je rekla, Pionirjevi menzi v Bršljinu sicef res nimajo nožev in si morajo delavci pri razkosavanju mesa pomagati z vilicami, da pa so lahko zadovoljni, da imajo vsaj meso.
In Če se le kaj pripeti? I Delegati terjajo resnico o izgubi
vil	I	Ostaja vprašanje, ali bo posavsko združeno delo pripravljeno odpisati pol Juaotanin
V Brežicah želijo zvedeti, če je zares vse ukrenjeno za zaščito ljudi in okolja JE
V b režicah niso zadovoljni z odgovorom na delegatsko vprašanje o možnih škodljivih vplivih JE Krško na okolje. Vprašanje je bilo v imenu Posavja postavljeno v republiški skupščini.
Na predlog komiteja za družbeno Planiranje in gospodarstvo pri občinski skupščini v Brežicah naj bi njen izvršni svet v kratkem sklical sestanek s predstavniki JE Krško, Savskih elektrarn, republiškega komiteja za energetiko, komiteja za varstvo okolja in republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
Ob tej priložnosti naj bi dokončno zvedeli, kakšen vpliv bo imela ogreta hladilna voda iz JE na reko Savo, kjer je pričakovati popolno mešanje hladne in tople vode, za koliko se bo povečalo število meglenih dni in kakšne spremembe je pričakovati v rečni biologiji.
PLAKETA KIPARJU
Antonu Blatniku, čigar skulptura krasi prostor pred prosvetnim domom v Artičah in ponazarja pet desetletij kulturnoprosvetnega dela v tem kraju, so pred dnevi na slavnostni seji ob letošnjem krajevnem prazniku izročili plaketo Artič. Prejela sta jo še Anton Amšek in Franc Hode. Požrtvovalnim krajanom so se oddolžili za delo tudi s priznanji OF in priznanji KS.
Brcžičani želijo dobiti tudi natančno pojasnilo o morebitni uporabi tekočega klora in njegovem vplivu na življenje v Savi. Glede podtalnice na Krškem polju pa bi radi slišali iz prvega vira, kakšno je jamstvo za obvarovanje rezerv pitne vode pred toplotnim in jedrskim onesnaženjem. Zanima jih tudi, kako bo JE Krško vplivala na predvideno gradnjo hidroelektrarne v Brežicah, in natančnejše pojasnilo o hranjenju jedrskih odpadkov.
Informacija, ki je bila na dnevnem redu republiške skupščine, po mnenju komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo v Brežicah zelo skopo opredeljuje ta vprašanja, varnostne ocene Inštituta Jožef Stefan pa zaradi obsežnosti in strokovne zahtevnosti ni mogoče uporabiti za širše informiranje občanov. V Posavju razen tega željjo, da Si ljudem predočili tudi možnost nesreče, ocenili varnostne pasove v primerjavi s tistimi v drugih elektrarnah po svetu ter ukrepe za zaščito prebivalstva in kmetijskih pridelkov.
Hkrati pričakujejo pojasnilo o tem, kdo zagotavlja financiranje opreme in objektov za zavarovanje
MED SLOVESNOSTJO — Po paradi so člani združenja šofeijev in avtomehanikov prisostvovali počastitvi 13. julija pred garažami SAP, nato pa na tovariškem srečanju pokramljali med seboj. (Foto: J. Teppey)
občanov v primeru nesreče pred pričetkom obratovanja naše prve jedrske elektrarne.
J. TEPPEY
Pa srečno vožnjo!
V soboto, 11. julija, so v Brežicah slavili svoj praznik šoferji in avtomehaniki. Parada skozi mesto je bila letos v znamenju varčevanja z gorivom, saj jo je spremljalo zelo malo okrašenih vozil. K prazničnemu vzdušju je pripomogla Kapelska godba, na prireditvenem prostoru pa moški pevski zbor iz Brežic. Slavju občinskega združenja šoferjev so se pridružili tudi vozniki in avtomehaniki iz Prevozovega združenja. Prišli so tudi vozniki amaterji in letošnji prejemniki plaket „vzorni voznik." Na slovesnosti so razen teh podelili še 4 značke z zlatim in 4 s srebrnim vencem, 5 plaket s srebrnim vencem, 16 plaket tovarištva II. stopnje, 6 plaket tovarištva I. stopnje ter 2 plaketi bratstva in enotnosti II. stopnje.
Občinsko združenje šoferjev v Brežicah šteje letos že 180 članov. Za šolanje poklicnih voznikov je kupilo tovornjak in ga oddalo v najem AMD. Člani so prispevali zanj polovico denarja iz svojih žepov.
NOVO V BREŽICAH
RAZVEZE SE MNOŽIJO Marsikoga je pred kratkim osupil podatek, da se tudi v brežiški občini ločuje vedno več zakoncev. Leta 1975 so našteli še 27 razvez; lani že 48, kar je za 78 odst. več.
DANES ODGOVOR - Sprememba avtobusnega prometa v mestu je izzvala med delegati dveh skupščinskih zborov predloge za drugačno ureditev, se pravi, da si želijo, da bi več avtobusov vozilo skozi mesto, ne le lokalec. Zahtevo je izvršni svet odstopil sekretariatu za notranje zadeve in svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bosta delegatom posredovala svoje mnenje na današnji seji občinske skupščine.
BREŽIŠKE VESTI
Ostaja vprašanje, ali bo posavsko združeno delo pripravljeno	odpisati	pol	Jugotaninove
izgube, to je 63,7 milijona dinarjev — Kaj pa odgovornost	posameznikov?
Na seji družbenopolitičnega zbora sevniške občinske skupščine je spodbudil razpravo o Jugotaninu delegat občinskega odbora ZZB Slavo Kolar, o tem pa so zastavile delegatko vprašanje tudi na skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti in združenega dela konference vseh delegacij tozdov in skupnih služb Jutranjke.
izdelanih kemičnih svinčnikih. T idi ta drobec je malo prispeval k povečanju poslovne izgube.
A. ŽELEZMK
Delegate zanima predvsem, kakšen je trenutni položaj Jugotanina in kakšne rešitve so predvidene kot izhod. Iz poročila, ki naj bi ga po
SEVNIŠKI PABERKI
BOJ ZA OSTANKE - Tisto, kar | je še ostalo od sevniškega lesenega mostu, je bilo minuli teden povod vsaj treh uradno znanih ponudb za podiranje. Izvršilni odbor komunalne skupnosti je žalostno opravilo zaupal Boštanjčanom, ki bodo postorili vse potrebno za okroglih 700 tisočakov. . Železno konstrukcijo morajo razdreti na način, da jo bo še mogoče sestaviti za uporaben most. Nadalje morajo, tako so se I obvezali, spraviti na deponijo ves | uporaben les iz preostale gmote. Iz tega naj bi namreč cestaiji kod zakrpali kakšen manj načet most. Do trenutka, ko bodo izšle te vrstice, se lahko marsikaj spremeni: bodisi da bo skupina že pospravila tisto, kar je od nekdanjega mostu še ostalo, ali pa je z njim opravil kateri , od rečnih bogov.
SE ENA NESKLEPČNA SEJA -Za nedavno nesklepčno sejo občinske konference ZK so imeli v petek „smolo" tudi pri predsedstvu SZDL. Ze tako in tako prestavljna seja_ tega frontnega telesa je bila namreč nesklepčna. Varnostno oceno, akci-| jo NNNP in še kaj, bo treba po vsej verjetnosti oceniti vsaj po dopustih.
^lisjak lisjaku
- „Delavci občinske uprave, funkcionarji družbenopolitičnih organizacij in Lisce so se pa v soboto izkazali pri kopanju jarka za vodovod izpod Lisce. “
- „Se pa zato mladi v nedeljo niso. Na trasi so bili reci in piši vsega, trije!"
njihovem predlogu pripravili za občinsko skupščino, naj bi bilo razvidno, kakšne so bile naložbe ter njihov učinek, ekonomičnost poslovanja in možnosti vračila anuitet in ne nazadnje: razikana naj bi bila odgovornost posameznikov, ki so Jugotanin privedli v tako nezavidljiv položaj.
Tudi če bo pripravljen temeljit pismen odgovor na delegatsko vprašanje, ga bo skupščina lahko obravnavala šele po skupščinskih počitnicah, saj ni verjetno, da bi se sešla še med dopusti. Kako resen pa je položaj Jugotanina, naj povedo podatki o naraščanju vsote, o kateri naj bi sklenili pogodbo za odpis dolgov pri Temeljni posavski banki LB v Krškem. Za odpis predvidena vsota se je na koncu ustavila pri reci in piši 127.451.628,50 dinarjev ali po starem: pri skoraj 13 milijardah dinarjev. Le kdo bo prevzel tako
• Temeljna banka Ljubljanske banke v Krškem je že lani Jugotanin prijavila krški UJV na podlagi razpoložljive dokumentacije. Zanimala nas je usoda te prijave. Načelnic uprave nam je po telefonu povedal, da je padeva v delu.” Prvi teden v juliju pa sta bia oba inšpektorja na dopustu. Slavko Vilčnik, direktor Jugotanina v rekonstrukciji, tudi...
težkega bolnika? Belinka je to sicer pripravljena narediti, vendar le v primeru, če polovico tega zneska krije posavsko združeno delo.
Ze zdavnaj je splahnel prvotni optimizem, ob katerem naj bi Jugotanin kot bazna industrija dočakal vse prej kot sedanje žalostne čase. Kot črni humor zveni drobna značilnost, da so svoj čas v Sevnici delili celo značke z oznako „Jugota-nin v rekonstrukciji”, kar je pisalo tudi na nalašč za to priložnost
KOLEKTIVNI DOPUSTI - V ponedeljek so pričeli s kolektivnimi dopusti v Lisci, Jutranjki in Kopitarni. Konfekcijske tovarne vseeno niso povsem zaprli, saj je vsepovsod ostala na delu vsaj po ena izmena, ki dela za izvoz. Tudi delavski avtobusi vozijo naprej po ustaljenem voznem redu, kar pride prav tudi ostalim krajanom.
Odgovornost na dopustu
Slavko Vilčnik še do 31. avgusta direktor
Na skupnem zasedanju j ■ predsednik izvršnega svet.: občinske skupščine Fran Ogorevc delegatom poveda da bo Slavko Vilčnik, direi tor Jugotanina v rekonstruh ciji, ki je bil spomladi razrešen članstva v izvršnem svetu, da zadnjega avgusta še na plačilnem listku v Jugotaninu. V času, ko to pišemo, j e na dopustu v Piranu. In kaj naj bi delal? Raziskoval naj bi odgovornost! Hvalevredno, četudi malo pozno.
Po besedah predsednik Ogorevca naj bi med drugim tožili načrtovalce, renomira-ni Smelt iz Ljubljane, delovno organizacijo, ki seje, kot smo lahko videli v nedavni televizijski oddaji, izjemno izkazala pri gradnji jeklarne v Libiji	A.	Ž.
MIVKI vrnun
I
lome glejmo v drugi luči
Krško: v štirih naseljih brez vode živi 160 Romov
V krški občini živi v štirih zaselkih, na Drnovem, v Rimšu,
Kerinovem grmu in Lokah pri Leskovcu, okoli 160 Romov.
To ni niti odstotek vseh prebivalcev v občini, v majhni krajevni skupnosti Senuše pa je Romov, glede ne število krajanov, blizu 13 odstotkov.
Odkar je pred kratkim v Velikem Podlogu Rom ustrelil vaščana, se je v občini znova močneje uveljavilo mnenje, da je romskim vprašanjem potrebno posvetiti več pozornosti.
Koordinacijski odbor za manjšinska Vprašanja pri OK SZDL je v programu reševanja problematike Romov ocenil, da tiči osnovni problem v njihovem neenakopravnem družbenoekonomskem položaju. Zlasti izstopajo skromna bivališča Romov, neenakost pri zaposlovanju, vzgoji in izobraževanju, njihova zdravstvena neprosvetljenost in neprilagojenost splošnim družbenim normam.
Tajnica občinske skupnosti socialnega skrbstva Olga Kožuh takole vidi te probleme: ,JRomi se že od rojstva ne vključujejo v zdravstveno in otroški) varstvo, neredno obiskujejo šolo - največ do *• razreda - in nobeden ne gre v uk.
Komaj štirje od 44 odraslih so Zaposleni.”
Romi doslej sploh niso vključeni v prostorski plan, poselitve pa je Potrebno predvideti. Socialno skrbstvo pomaga celo pri napeljavi
elektrike, a le zaposlenim Romom. Ureditev naselij in primernih stanovanj, zlasti pa zdrava pitna voda je sila pomembno za Rome. Zdaj še niti eno naselje ne premore vode. Pri reševanju teh vprašanj se bosta morali bolj zavzeti tudi skupnost za
• Za skupino dvajsetih Romov, odraslih in za delo sposobnih, bo krška skupnost socialnega skrbstva v sodelovanju z drugimi sisi, z delovnimi organizacijami in Delavsko univerzo pripravila program praktičnega dela in socializacije. Po končanem usposabhanju bodo Romom poiskali redno zaposlitev.
zaposlovanje in stanovanjska skupnost. Sami Romi sicer skušajo rešiti probleme, toda premalo so vztrajni. Dokler pa sami ne bomo spremenili svojega odnosa do Romov, dotlej ne bo moč rešiti problema, ki ni le njihov.	p.	p.
krške novice
9 ZADOVOLJNI Z OBISKOM -Ze več kot 15.000 knjig so v prvi Polovici leta izposodili v krški Val-j'asorjcvi knjižnici, to pa je številka, j so jo ponavadi dosegli s celoletno izposojo. S šolskimi počitnicami se f Rimanje za branje močno pove-®‘o, saj so v prvem julijskem tednu talci pobrali s polic več kot 1.200
KRŠKI
tednik
53 OTROŠKIH DODATKOV ZA ROME
V letošnjem maju je 53 romskih otrok prejelo po 360 dinarjev otroškega dodatka. Občinska skupnost otroškega varstva je poskrbela, da je bil denar smotrno porabljen, saj so dodatek izplačevali preko naročilnic? za prehrano in pralna sredstva v trgovinah v Leskovcu in Velikem Podlogu.
ZMAGOSLAVJE
CELULOZE
Ob 80-letnici gasilskega društva Podbočje je bilo v tem kraju tudi občinsko tekmovanje protipožarnih enot civilne zaščite in industrijskih gasilskih enot. Med dvajsetimi enotami C’Z se je najbolj izkazalo moštvo Celuloze, drugi so bili Sc-novčani in tretji — ekipa Leskovca. V konkurenci industrijskih gasilskih enot so bili gasilci Celuloze spretnejši od kolegov iz brestaniške elektrarne.
Nova podoba gradu Brestanica
Samo letošnja obnovitvena dela pri urejanju prostorov na brestaniškem gradu, zlasti za novo muzejsko zbirko, znašajo 7,54 milijona dinarjev. Vrednost naložb v obnovo gradu v zadnjih treh letih pa presega 10 milijonov. Nov vodovod, električna napeljava (v gradu je nova trans-formatska postaja!), novo stavbno pohištvo v celotnem I. nadstropju, protipotresno saniranje — vse to govori o obsežnih delih. Zelo zgovoren je podatek, da so samo za beljenje porabili 400 kg mavca in poldrugo tono apna. Brez pomoči združenega dela ne bi šlo. Pohvalo zaslužijo delavci Celuloze, Novolesovega tozda „Bor”, IGM „Sava”, Metalne, Papirkonfekcjje, Preskrbe, se-novskega Rudnika, Elektra, SOI*, KOSTAK, vedno sta bili pripravljeni pomagati brestaniški TES in Elektrarna. Potem je tu še Sigmat pa mladinci z okoli 600 urami prostovoljnega dela, izkazali pa so sc tudi obrtniki: Abram, Benjc, Bezjak, Božičnik, Pavlič, Pirc, Radi, Resnik in Žabkar. Ob izvajalcih nadzora, inž. Šerbcu in inž. Kalanu, jc tu še neutrudna Marinka Preskar.
Ponosni na novo brizgalno
[Prostovoljno gasilsko društvo iz Ornuške vasi je dobilo novo motorno brizgalno — [Odlikovanja najbolj prizadevnim članom: Jožetu Žagarju, Antonu Korošcu in Alojzu
Judežu
PRED SREBRNIM JUBILEJEM — Krško združenje šoferjev in avtomehanikov, ki bo prihodnje leto slavilo 25-letnico uspešnega dela, je v soboto praznovalo dan šofeijev in avtomehanikov. Svečano okrašena vozila so v koloni prevozila vse pomembnejše ulice v mestu.
Še so udarniki!
Člani Gasilskega društva Štatemberg iz Ornuške vasi so bili ponosni, ko je predsednik SO Trebnje Tone Žibert predal namenu novo motorno gasilsko črpalko, ki stane blizu 200 tisoč din, pa še dobi se težko.
Tone Žibert, ki je imel tudi slavnostni govor, je kot predstavnik pokroviteljice, SO Trebnje, pohvalil
BRIGADIRJI BODO PRISKOČI U NA POMOČ
Pot med Seli-Šumberkom in Orlako je bila že dolgo časa popolnoma neprimerna za kakršenkoli promet. Zato so si krajani obeh vasi nadvse želeli, da bi pot popravili in jo usposobili za vožnjo. Kot kaže.i se jim bodo dolgoletne želje uresničile, saj v teh dneh pričakujejo pomoč mladinskih delovnih brigad, prav tako pa sami niso držali rok križem. Za popravilo ceste so zbrali
100.000	dinarjev, pomagali pa bodo tudi s prostovoljnim delom.
tukaj šne gasilce in poudaril, da ima marljivo in vestno delo širši družbeni pomen, saj se s tem razvija požarna varnost, ki je nepogrešljiv člen v družbeni samozaščiti. Dalje je dejal, da smo v stabilizacijskih prizadevanjih z besedami vsi zanjo, v resnici pa se zanjo zavzemamo premalo konkretno.
V pogovoru je predsednik društva Jože Žagar povedal, da njihovo društvo, ki je bilo ustanovljeno 1927, šteje 70 članov in vsi razen nekaterih posameznikov marljivo opravljajo gasilsko dolžnost. To seje pokazalo tudi pri nakupu nujno potrebne nove motorke. Povedal je, da so pri nabavi nove motorke imeli precej potov, povzročil jim jih ukrep o omejitvi uvoza. Seveda pa so jim pri tem veliko pomagala Požarna skupnost iz Trebnjega in
NOVO BRIZGALNO SO DOBILI - Štatcmberški gasilci si v zadnjem času niso pridobili samo prenovljenega ga&usKega uouut, ampak so postali bogatejši še za novo gasilsko brizgalno. Namenu jo je predal Tone Žibert, predsednik trebanjske občinske skupščine. Na sliki: predsednik Žibert spiejma raport poveljnika gasildtega ešalona. (Foto: Janez Platiše)
Občinska gasilska zveza Trebnje, ki sta poleg ostalih občanov prispevali tudi del denarja.
Predsednik Občinske gasilske zveze Bert Škufca je predsedniku društva Jožetu Žagarju, namestniku predsednika Antonu Korošcu in blagajniku Aoljzu Judežu za vztrajno in požrtvovalno delo v društvu podelil odlikovanje III. stopnje republiške gasilske zveze. Poleg tega so bila podeljena društvena priznanja in priznanja vsem tistim, ki so prispevali denar za nakup motorke.
MRLIŠKE VEŽE ŠE NEKAJ ČASA NE BO?
Kot kaže, z mrliško vežo v Trebnjem še nekaj časa ne bo nič, saj zahteva izvajalec del denar vnaprej, banka pa tudi ne more dati zagotovila, da denar bo. Tako prihaja do paradoksalnega položaja, da se denar iz krajevnega samoprispevka zbira na računu uporabiti pa ga ni mogoče. Zaradi tega lahko pride do tega, da se bo izvedba projekta podražila in se bo gradnja lahko še za nekaj časa zavlekla.
OTROCI SO ŽE V PA VI ČINI
Preteklo nedeljo je v Pavičino pri Pulju odpotovala že druga skupina udeležencev šole v naravi, ki šteje 110 učencev. Hkrati z udeleženci šole v naravi, katerih je bilo tudi v prvi izmeni 110, so bili v Pavičini taborniki z Mirne, s katerimi so sodelovali taborniki iz Črnomlja. Tako je Pavičina, kjer je izobraževalna skupnost kupila zemljišče za potrebe šole v naravi, že takoj na začetku pokazala, kako potreben je bil ta nakup.
TREBANJSKE NOTICE
REŠETO
Izgube tudi zaradi manjših nakupov
V kočevski občini so v primerjavi z letom 1980 izgube narasle za 350 odst.
Gospodarstvo kočevske občine se v prvem četrtletju ni odrezalo tako, kot bi bilo glede na zahteve stabilizacije pričakovati. Celotni prihodek je narasel za 25 odst., kar je za 14 odst. manj, kot je slovensko poprečje, prav tako pa je v nekaterih delovnih organizacijah precej narasla izguba.
Zato so se delegati zbora združe-	dovolj lesa, itd. Prav tako je skrb
nega dela, ki je tem vprašanjem	vzbujajoča izredno nizka rast- do-
posvetil posebno zasedanje, posvetili _ ugotavljanju vzrokov za izgube.
Celotne izgube znašajo 35 milijonov dinarjev, največje pa so v LIK, kmetijstvu in gozdarstvu, kjer znašajo po 10 milijonov dinarjev. V primerjavi z lani je izguba narasla za 350 odst. Za to je več vzrokov, tako subjektivne kot objektivne narave.
Vzroki subjektivne narave se kažejo predvsem v tem, da enake gospodarske panoge v Jugoslaviji poslujejo uspešno, medtem ko imajo kočevska lesna industrija, gozdarstvo in kmetijstvo težave. Na rovaš objektivnih vzrokov, ki so pripeljali do izgub, pa je treba pripisati, da je zaradi znanih omejitev pri investicijski izgradnji prišlo do manjšega povpraševanja po opremi, da žaga ni mogla delati, ker gozdarji zaradi hude zime niso mogli pripraviti
S PODEŽELJA BEŽE V MESTO
Minuli popis je za kočevsko občino pokazal, da se njeno prebivalstvo v zadnjih dvajsetih letih bistveno ni povečalo: na-rastlo je le za 1,431, tako da jih ima zdaj 18.195. Zanimivo pa je, da je bilo v minulih letih opaziti precejšnje premike prebivalstva s podeželja v mesto, saj je prebivalstvo v mestu Kočevje naraslo za 3.536 prebivalcev, podeželje pa je izgubilo 2.105 ljudi. Tako je zdaj izven mesta Kočevje samo 8.899 prebivalcev, v mestu pa jih je 9.296. Torej bi za kočevsko občino lahko rekli, da je izredno mestna, saj na mestnem teritoriju živi več prebivalcev kot na podeželju.
SKRBE ZA ZELENICE - Za nobeno naše mesto ne bi mogli reči, la ima preveč zelenic. To velja do neke mere tudi za Kočevje, kjer pa v nasprotju z mnogimi drugimi mesti še kar lepo skrbe zanje In pri teh delih precej pomagajo Romi.
hodka, saj v nobeni izmed panog ni dosegla, kolikor je bilo planirano za prvo četrtletje.
Zato so na seji, katere so se poleg delegatov udeležili tudi vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in direktorji tozdov, sklenili, da bodo sprejeli nekaj ukrepov, ki naj bi pripomogli k obnovi življenjskih sposobnosti kočevskega gospodarstva. Ukrepi naj bi bili vidni tudi v kadrovski politiki, še posebej pa so na sestanku podčrtali, da je treba o vseh težavah sproti in temeljito obveščati vse delovne ljudi. Informacije naj bodo take, da bodo prikazovale resnično stanje.
J. S.
DROBNE IZ KOČEVJA
MLADINCI PIŠEJO Z DELOVNIH AKCIJ - Mladinci iz Kočevja, ki sodelujejo na raznih mladinskih delovnih akcijah širom po Sloveniji, veliko pišejo domov, da si tako malo potolažijo domotožje. Z življenjem v brigadah so zelo zadovoljni. Organizirano bivanje, delo ter družabnost in tovarištvo med brigadirji je marsikateremu pokazalo življenje z nove strani.
MOST 2E SPET KAŽE ŠKRBINE - Železna ograja na mostu preko Rinže proti Rudniku je ponovno krepko polomljena. Se ni popravljena prejšnja, nad dva metra dolga polomija, imamo že novo, in to kar 6 metrov dolgo. Take poškodbe naj bi takoj popravili, da ne bi prišlo do nesreče. Od krivcev pa naj se zahteva takojšnje plačilo stroškov. Krajevna skupnost mesta je ukrenila vse potrebno, da se poškodbe odpravijo posebno zaradi otrok.
POLETNI VOZNI RED - Avtobus na progi Kočevje-Ljubljana je pričel voziti začasno samo vsako uro in ne vsake pol ure kakor do sedaj. To bo samo za časa počitnic. Avtobus odepljc iz Kočevja vsake četrt ure čez polno uro, torej: 5.15, 6.15 itd.
	■■■■
	
ZALOŽENO DVORIŠČE - Že pogled na dvorišče trgovine Kmetijske zadruge v Metliki pove, kaj trenutno lahko graditelji ali kmet kupi. V zadnjem času je na voljo kar precej raznega materiala in priprav, seveda pa nikoli ni moč ustreči vsem željam in zadostiti vsem potrebam.
VSE O DOKLADAH
Morda je kriva vročina, da posamezne krajanke in krajani vrtijo jezike, kot bi bili propelerji. Zdaj so se spravili nad otroški dodatek, češ da ga prejemajo nekateri otroci staršev, ki imajo bajne osebne dohodke, luksuzne avtomobile, vikende in tako naprej. Osnove za blebetanje te vrste nimajo, če pa že dvomijo o pravičnosti izplačevanja otroških dodatkov, naj se zglasijo v pisarni skupnosti otroškega varstva, Cesta bratstva in enotnosti 23, kjer bodo dobili podatke iz prave in prve roke. Natolcevanja pa naj prelevijo v pravljice za otroke, da se jim ne bodo pozno ponoči klatili po mestu brez nadzorstva samo zato, ker ni časa M vzgojo, saj ga. porabijo preveč za izmišljotine m
, obrekovanja.
Druga skrajnost bi bila napaka
Občinska konferenca Zveze komunistov o načrtovanih investicijah
Zadnja seja občinske konference Zveze komunistov v Metliki je bila posvečena uresničevanju stališč in nalog v zvezi s samoupravno preobrazbo bank in gospodarjenjem z denarjem s posebnim poudarkom na poslovanju v metliški občini.
Medtem ko se najvišji partijski finančne institucije. Zato je ena od
organ v občini strinja, da je sedanja samoupravna organiziranost Ljubljanske banke - Temeljne dolenjske banke ustrezna, saj omogoča večji vpliv delavcev na gospodarjenje z denarjem v poslovni banki, pa to nikakor ne velja za poslovanje Narodne banke, SDK in ostale
O LANSKEM DELU SODNIKA ZA PREKRŠKE
Kljub vročim poletnim dnem, ko je počitniška in dopustniška sezona na višku, delo občinske skupščine ne počiva. Na ponedeljkovi seji vseh zborov je bilo na dnevnem redu več poročil, med njimi o delu delegatov iz Slovenije v zveznem zboru, o delu sodnika za prekrške, sprejeli so odlok o zaključnem računu proračuna metliške občine za lansko leto, delegate pa so informirali tudi o poteku nedavno končanega kongresa samo-upravljalcev.
nalog družbenopolitičnih organizacij v občini prizadevanje za krepitev vpliva delovnih ljudi na poslovanje z denarjem na vseh ravneh.
Najbolj se je razprava razvila, ko je beseda stekla o planiranju in investicijah. Čeprav so plani organizacij združenega dela sedaj bolj usklajeni z bančnimi kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju, je razkorak med enimi in drugimi še vedno zelo velik, kar zahteva trezno in korenito usklajevanje. Dovolj pove že podatek, da načrtujejo za 2,15 milijarde dinarjev naložb, načrtovane investicije pa predstavljajo kar 41 odstotkov družbenega proizvoda, medtem ko znaša ta stopnja za Slovenijo 34,6 odst. Le ena tretjina vrednosti naložb naj bi bili lastni viri, ostalo pa krediti in drugi viri, kar spet ni usklajeno z nobenimi plani, zlasti ne s plani poslovnih bank.
Seveda ne gre, da bi se sedaj v občini kar počez odpovedovali investicijam, marveč se je treba
odločati za take naložbe, ki bodo zagotavljale večji dohodek, večji izvoz, večjo proizvodnjo hrane. To pa brez združevanja sredstev ne bo šlo, zato je treba dobiti take programe, ki bodo zanimivi tudi za druge.
SPREHOD PO METLIKI
ČOLNARJI Z IMENOM OLD BOYS se bodo spustili od Osilnice do Metlike po Kolpi, ki je topla, čista in sploh „naj”. Regata te vrste je postala že tradicionalna, saj fantje preveslajo vsako leto blizu 120 kilometrov dolgo pot. Tradicija pa se kaže tudi v tem, da razbijejo pri vsakem spustu najmanj dva čolna.
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS MESTA METLIKE je imela v klubu sestanek, na katerem so sc pogovorili o problemih, ki jih trenutno tarejo. Na sestanek so vabili mlade v starosti od 7. do 77. leta. Pri slednjih ni bilo večjega odjeka, pa je sklepati, da se več ne prištevajo k rosno mladim, lahko pa je tudi to, da jih več ne tarejo punkovski problemi. Kdo ve?
metliški tednik
ZELENA LUČ ZA NALOŽBE
Vse večje naložbe v črnomaljski občini, predvidene za letošnje leto, so take narave, da imajo po vseh kriterijih prednost in jih ne zadenejo omejitve. To velja tako za tiste, ki bodo pripomogle k večjemu izvozu, kot je gradnja tovarne semiške Iskre v Adlešičih in obrata Uniorja iz Zreč v Starem trgu, kot za program namembne proizvodnje in dozidavo osnovne šole v Dragatušu, kjer bodo ustvarjeni pogoji za uvedbo celodnevne šole.
DOHODKI V RUDNIKU
V letošnjih petih mesecih je povprečni osebni dohodek z vsemi dodatki in nadurami v Rudniku Kanižarica znašal 12.630 dinarjev, medtem ko so jamski delavci dobili v kuverti povprečno 15.550 dinarjev na mesec.
Kot kaže, letošnje poletje ne bo zavladalo vsesplošno mrtvilo, kot je bilo to prošnja poletja. Zato si bodo Ribniške družbenopolitične organizacije, skupščinski organi in vodstva tozdov tudi čez poletje prizadevali, da bi nekako omilili težave v našem gospodarstvu.
Prav tem pa je bil preteklo sredo namenjen sestanek članov komiteja
MEDREPUBLIŠKO
SODELOVANJE
JAMARJEV
Maja letos se je začelo sodelovanje slovenskih in hrvaških jamarjev, ko je skupina jamarjev iz obeh republik sodelovala na Poljskem. Sodelovanje seje potem nadaljevalo na domačem terenu, ko je skupina 5 slovenskih jamarjev, med njimi sta bila Ribničana Erič in Oberstar, raziskovala jamo Ponor v vznožju Velebita. Jamarji imajo namen še sodelovati, pri tem pa imajo tudi pomoč, na primer ZKGP TOZD Jelenov žleb, ki jim je za prevoz opreme odstopila kombi.
občinske konference ZK v Ribnici, izvršnega sveta in direktorjev tozdov. Na sestanku so pregledali dosedanja gospodarska gibanja in planske naloge v naslednjem obdobju. Kot je rekel sekretar občinskega komiteja ZK Franc Železnik, dosedanji rezultati ribniškega gospodarstva bistveno ne odstopajo od usmeritev in stališč, ki so bila nedavno sprejeta. Izvoz so v primerjavi z lani povečali za 73 odstotkov, uvoz pa se je povečal za 32 odstotkov.
Kljub ugodnim izvoznim rezultatom, pa je padlo nekaj pripomb na večkrat se ponavljajoče slabosti v gospodarstvu. Produktivnost je še vedno majhna, tudi organizacija dela še ni taka, kot bi morala biti, še vedno je veliko izhodov med delovnim časom, veliko je bolniškega staleža. Drugih težav, kot je pomanj-
nKOm*- -
Poletje ne sme ustaviti dela
Ribniške delovne organizacije so letos za 73 odstotkov povečale izvoz — Še vedno precej slabosti: majhna produktivnost, slaba organizacija dela
Delo organizirati tako, da kljub dopustom proizvodnja ne bo trpela
Na nedavni seji predsedstva OK SZDL v Črnomlju je med drugim beseda tekla o sestankih v krajevnih konferencah, na katerih so delovni ljudje in občani obsodili sovražne izpade proti naši državi doma in v tujini in izrazili vso podporo našemu vodstvu. V krajevnih skupnostih so ocenili tudi svoje razmere in se zavzeli za večjo budnost pri odkrivanju negativnih pojavov. Ljudje so na teh sestankih pozdravili pravočasno in odkrito informiranje o vseh igajanjih, tudi o negativnih pojavih, saj se lahko le tako skupno in Učinkovito bore proti njim.
Beseda je tekla še o pripravah na skupščinske volitve prihodnje leto, za katere je treba največ pozornosti posvetiti evidentiranju kandidatov za odgovorne funkcije, da bodo izvoljeni res tisti ljudje, ki so pripravljeni delati v interesu občanov. Sedaj sicer posamezniki, zlasti v krajevnih skupnostih, lepo govori-
TRABORNIKI NA MORJU
Črnomaljski taborniški odred Belih brez, v okviru katerega deluje tudi četa iz Dragatuša, bo od 20. do 29. julija pripravil tabor v Tašaleri pri Pulju v kampu trebanjske izobraževalne skupnosti Taborjenja se bo udeležilo 50 tabornikov, v glavnem učencev osnovne šole, vodilo pa ga bo devet članov odredove uprave.
jo in veljajo za ugledne krajane, delajo pa drugače, slabo in celo škodljivo.
Ker stabilizacijska prizadevanja oziroma izvajanje teh ukrepov kljub dopustniškim mesecem ne sme obstati, so sprejeli program aktivnosti vseh družbenopolitičnih dejavnikov na tem področju. V nekaterih organizacijah združenega dela — to velja zlasti za semiško Iskro - zaradi pomanjkanja deviz že prihaja do pomanjkanja surovin, zato je predsedstvo podprlo ukrepe občinskega izvršnega sveta, ki je ustanovil posebno delovno skupino za sprotne stike z večjimi delovnimi organizacijami. Že na nedavnem sestanku z direktorji teh večjih delovnih organizacij je beseda tekla o tem; zlasti je treba organizirati delo tako, da kljub dopustom storilnost ne bo manjša. Kot eden od ukrepov za to
pride v poštev tudi prerazporeditev delavcev v okviru delovne organiza-cije, v skrajnem primeru pa tudi v druge delovne organizacije. A. B.
ČRNOMALJSKI DROBIR
PRI GRADITELJIH MOSTU -Prejšnji teden je mladina iz Loke obiskala vojake, ki gradijo most čez Kolpo pri Starem trgu med Sodevci in Blaževci. Mladim Ločanom so se pridružili tudi malo manj mladi prebivalci te črnomaljske krajevne skupnosti, v kateri živi precej občinskih družbenopolitičnih delavcev.
PRAZNO MESTO - V nedeljo dopoldne je bil Črnomelj kot izumrl Se tisti ljudje, ki niso od’lj na Kolpo ali niso na dopustu ob morju, so zaradi vročine rajši ostali v bolj ali manj hladnih domovih. Tudi tisti gostinski lokali, kjer možaki ob nedeljah dopoldne radi vržejo karte, so bili tokrat precej prazni. Zato pa so bila toliko bolj polna kopališča in travniki ob Kolpi od Starega trga do Božakovega.
kanje materialov in podobnega, pa v ribniški občini ne občutijo, čeprav se nekoliko brezmočno pritožujejo nad njihovimi visokimi cenami.
Ob koncu sestanka je bil sprejet sklep, da delo v vseh okoljih in na vseh ravneh v teh dolgih in vročih poletnih dneh ne bi smelo obstati, zato naj bi v delovnih organizacijah poskrbeli za tak red dopustov, ki ne bi moteče vplival na potek proizvodnje. Prav tako ne bi smeli obstati tokovi informiranja, saj je trebat delavce sproti in temeljito obveščati, kakšen je trenutni gospodarski položaj.
Vesti o mladih
BRIGADIRJI ČETRTIČ NA AKCIJO - Mladinska delovna brigada „Fran Levstik" iz Ribnice bo letos delala na republiški delovni akciji „Goričko 81". Čeprav je določeno, kdaj naj bi brigada delala (od 18. julija do 8. avgusta), pa zdaj še ni znano, koliko ribniških brigadirjev naj bi odpotovalo na delovno akcijo; ribniški mladinci imajo namreč precej težav pri evidentiranju brigadirjev, saj nekatere delovne organizacije ne spoštujejo samoupravnega sporazuma, po katerem so dolžne „dati“ mlade v mladinske delovne brigade. Tako se četrto sodelovanje ribniških mladincev na republiški akciji začenja nekoliko negotovo.
KRITIČNO O OSNOVNIH ORGANIZACIJAH - Na nedavnem sestanku občinske konference ZSMS Ribnica so kritično ocenili delo konference, osnovnih organizacij in posameznikov. V nekaterih osnovnih organizacijah namreč ni dovolj dejavnosti. Žato so na seji sprejeli tudi nekaj kadrovskih sprememb, ki naj bi pripomogle k večji aktivnosti.
VODOVOD GRADE - Ribniški mladinci sc ne udeležujejo samo republiških in zveznih delovnih akcij. Za delo poprimejo tudi doma. Tako so pomagali graditi vodovod med Brigo in Banjoloko. Zanemarili pa niso tudi drugih dejavnosti. Mladinka Alenka Nadler se udeležuje 14-dnevnega vojaškega usposabljanja v Mariboru, Bojan Pipenbacher pa pohoda po poteh Avnoja.
Proti »počitniški” proizvodnji
ZAPOZNELA KOŠNJA - Kot je povedal 84-letni kmet Jože Henigman iz Dolenje vasi pri Ribnici se košnje ne loteva iz potrebe. Kmetovanje na svoji 12 hektarov veliki kmetiji je skoraj opustil, zato pa ga boli, ker noče travnikov nihče pokositi niti če seno odstopi zastonj. Tako se je skupaj z ženo in vnukom sam lotil košnje, ki pa je malo zakasnila, saj je travnik poplavila voda. Da pa bi seno potem prodal, mu niti na misel ne pride, saj pravi, daje cena le preveč „smtkava“. Tako se kmečkih opravil loteva iz navade in ker ni navajen biti pri miru.
SREČANJE OBKOLPSKIH ZBOROV - Na nedavnem srečanju obkolpskih pevskih zborov, ki so ga že četrtič po vrsti organizirali v Gribljah, so nastopili zbori iz Adlešičev, Butorja, ženski zbor in dekliški zbor centra srednjih šol iz Črnomlja, zbor iz Dragatuša, zbor Beti iz Metlike, iz Vinice in domači zbor iz Gribelj. Vsak zbor je pred okoli 1.500 gledalci zapel po tri pesmi, dve pa so ob spremljavi črnomaljske godbe na pihala zapeli vsi zbori skupaj. Na fotografiji je zbor iz Gribelj, ki je sodeloval v kulturnem programu na proslavi 100-letnice črnomaljskega gasilskega društva.
Po sklepu 25. seje izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško z dne 9. 7. 1981 razpisujemo
VI. NATEČAJ
za pridobitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu
I. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJ, ZGRAJENIH IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI
V skladu z določili pravilnika za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško so upravičenci do delitve stanovanj:
a) delovni ljudje, ki združujejo delo v OZD, pri samostojnih obrtnikih in delovnih skupnostih v občini Krško,
b) občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD, pri samostojnih obrtnikih in delovnih skupnostih v občini Krško,
c) občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: delavci, invalidi, upokojenci, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani,
d) mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok.
Vse kategorije upravičencev za dodelitev stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega stanovanja,
— da skupni dohodek prosilca ne presega na člana gospodinjstva 75 % mesečnega dohodka na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem,
— da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine ali združuje delo za nedoločen čas na območju občine KršKo,
— da prosilec ali za delo sposoben član gospodinjstva ni neupravičeno nezaposlen, kar izraža s potrdilom skupnosti za zaposlovanje,
— da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da prosilec sam oziroma z družino, ki se je na lastno željo vselila v manj primerno stanovanje, že najmanj eno leto pred natečajem stanuje v tem stanovanju.
Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za dodelitev stanovanj:
— mejni znesek skupnega dohodka na člana gospodinjstva za delovne ljudi, ki združujejo delo v OZD, pri samostojnih obrtnikih in delovnih skupnostih v občini, ne sme presegati 85 %, kolikor gre za samske delavce oziroma 75 %, kolikor gre za družino, in sicer od povprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS v letu pred natečajem za stanovanja, zgrajena iz sredstev solidarnosti.
— kolikor gre za delovne ljudi iz vrst mladih družin, naj navedeni mejni znesek ne bi presegal 80% mesečnega povprečnega čistega dohodka delavca v SRS v letu pred natečajem za stanovanja, zgrajena iz sredstev solidarnosti. (Mlada družina: zakonca do 30 let starosti)
Za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD, pri samostojnih obrtnikih in delovnih skupnostih, velja enaka višina mejnega zneska. Za upokojence, invalide in udeležence NOV ter za starejše in za delo nesposobne občane v primerih, ko -ne gre za sredstva SPIZ, ampak za združena sredstva TOZD in delovnih skupnosti, velja enak mejni znesek.
H. MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
Prosilci za stanovanja, zgrajena iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, lahko pridobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško stanovanja po naslednjem normativu:
— za eno osebo do 32 m2
— za dve osebi do 45 m2
— za tri osebe do 58 m2
— za štiri osebe do 70 m2 in za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča do 15 m2.
III. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebej tiskanih obrazcih, ki jih dobi na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško ter priloži potrebna dokazila, do 17.8. 1981 na Samoupavni stanovanjski skupnosti občine Krško. Če je vloga pomanjkljiva, jo mora prosilec na ustrezen poziv dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga ne obravnava.
IV. LASTNA UDELEŽBA
Vsak občan prispeva svoj delež kot lastno udeležbo za pridobitev stanovanjskih pravic v družbenem stanovanju. Lastna udeležba se plača pred vselitvijo oziroma preselitvijo in je odvisna od vrednosti stanovanja ter ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine.
Za starejše stanovanje, ki je ocenjeno z manj kot 80 točkami, se ne plačuje lastna udeležba. Višina lastne udeležbe znaša najmanj 1 % do največ 4 % vrednosti pridobljenega (standardnega) stanovanja.
Ce znaša povprečni mesečni dohodek gospodinjstva za leto pred pridobitvijo stanovanja v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred pridobitvijo družbenega stanovanja, znaša lastna udeležba:
Skupni mesečni dohodek na družinskega člana v % na povprečni osebni dohodek v SRS
za družine z dvema in več člani
do 55%
nad 55 % do 60 % nad 60% do 65% nad 65 % do 70% nad 70% do 75%
za samske občane
do 65%
nad 65% do 70% nad 70 % do 75 % nad 75 % do 80 % nad 80 % do 85 %
% udeležbe na nabavno vrednost stanovanja
brez udeležbe 1%
2%
3%
4%
Lastna udeležba se bo vračala po 10 letih iz združenih sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti s pribitkom 3 % obrestne mere v enkratnem znesku na podlagi sklenjene posojilne pogodbe.
V.	PREDNOSTNA LISTA
Upravičenci za pridobitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti, bodo po pravilniku razvrščeni na prednostno listo, ki bo objavljena v Dolenjskem listu.
IZVRŠILNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
OBČINE KRŠKO 546/29-81
* Jf
H m
rr&m
lU-
PO VEČ ANA PROIZVODNJA TERJA NOVA SKLADIŠČA - Trebanjski Trimo namerava kmalu povečati proizvodnjo sendvič plošč za dvakrat. Seveda bo zaradi tega potreboval Vfcčje količine poliuretanske pene, ki jo bo skladiščil v novih 200 kubičnih metrov velikih skladiščih. Kot je bflo | mogoče izvedeti, bodo skladišča, ki jih gradi trebanjski Tre grad, končana konec tega meseca.
Zaposlovanje v prave meje
Ekstenzivno zaposlovanje ni pripomoglo k večanju produktivnosti___
Kot kaže poročilo, ki ga je trebanjska temeljna skupnost za zaposlovanje pripravila za sejo občinske skupščine (seja vseh zborov trebanjske občinske skupščine je bila pretekli ponedeljek), gre zaposlovanje še zmeraj nekako mimo nje. Samo okoli 20 odstotkov delavcev se namreč zaposli s pomočjo skupnosti, vsi ostali pa najdejo pot v delovne organizacije z lastnimi močmi.
Vzrok pa je še vedno veliko povpraševanje po delovni sili.
V trebanjski občini je sicer zapo- žensk, kar 1900 pa se jih vozi na
slenih 4.443, od tega polovica
PODELILI ZNAKE 1000 DELAVCEV - SODELAVCEV
V akciji slovenskih sindikatov, ki si že dalj časa prizadevajo, da bi povečali število delavcev, ki sodelujejo v tovarniških glasilih, sodeluje tudi trebanjska občina. Nedavno so podelili znak 1000 delavcev-so-delavcev 41 delavcem iz trebanjske občine. Največ delavcev, ki so dobili znak, je iz Donita in Trima.
delo v druge kraje. S 25,7 odst. je zaposlenost v tej občini še vedno majhna, to pa pojasnjuje, zakaj seje v preteklih letih zaposlenost povečevala tudi za 7 odst. na leto. Takšno ekstenzivno zaposlovanje nikakor ni dobro vplivalo na planirano produktivnost. Kaže pa, da se bo položaj umiril, kar je bilo videti tudi zadnji dve leti preteklega srednjeročnega obdobja. Zakaj je prišlo do umirjanja rasti zaposlovanja? Predvsem je to zasluga stabilizacijskih ukrepov, omejevanja sredstev za osebne dohodke, manj pa načrtnejše politike združenega dela na tem področju.
Načrtovanje zaposlovanja, zlasti nerealno prikazovanje potreb pa lahko vpliva tudi na izobraževalne programe.
Zaradi neomejenih možnosti zaposlovanja se je mladina usmerjala večinoma v družboslovno smer, veliko manj pa v poklicno in naravoslovno-matematično. Da bi bila izobraževalna politika kos potrebam, bodo morali že v delovnih organizacijah poskrbeti za čimbolj stvarne načrte zaposlovanja.
Skupnost vlaga veliko naporov tudi v zaposlovanje invalidnih oseb, alkoholikov in Romov. Skupnost se aktivno povezuje z delovnimi organizacijami in je v letu 1979 poslala na usposabljanje 10 invalidnih oseb, lani pa 15. Večina izmed njih je dobila zaposlitev, v zadnjem času pa se kažejo ‘odpori, kar je posledica omejevanja zaposlovanja.
Proslava vstaje bo v Zabukovju -
Z ustanovitvijo Mokronoške čete se je začelo v Mirenski dolini osvobodilno gibanje
V Zabukovju pri Trebelnem bo 22. julija osrednja trebanjska proslava dneva vstaje slovenskega naroda, hkrati pa tudi 404etnica ustanovitve Mokronoške čete, kateri bodo ob tej priložnosti odkrili spomenik. Ta partizanska enota je dobila v trebanjski občini tudi svoj domicil
Na pobudo okrožnega komiteja KPS so se že spomladi 1941 začele priprave na oboroženo vstajo. Konec julija se je v Mokronogu formiral rajonski odbor OF, ki je vodil priprave na vstajo. Komunisti in drugi člani OF so začeli sistematično nabirati sanitetni in vojaški material. V tem so stekle tudi priprave na ustanovitev partizanske čete. Za jedro bodoče mokronoške čete je glavno poveljstvo NOV in POS poslalo na tisto področje nekaj mož, ki naj bi tvorili jedro bodoče čete. Za komandirja je bil postavljen Milan Majcen, za političnega komisarja pa Jože Nose — Tone
SKUPŠČINA BO ZASEDALA V TREBNJEM
%
Za jutri je v Trebnjem sklicana seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri bodo obravnavah analizo izvajanja družbenega plana SRS in občine Trebnje, informacgo o predlogu družbenega dogovora o načinu zagotavljanja sredstev za razvoj, o prepovedi določenih sredstev za gradnjo nekaterih objektov itd.
PRIPRAVE NA SINDIKALNO ŠOLO
Svet za izobraževanje in kulturo pri trebanjskem občinskem sindikalnem svetu pripravlja za jesen šok) za sindikalne aktiviste. Sola bo trajala mesec dni, na njej pa bodo predavali o metodah dela, vlogi samoupravne delavske 'kontrole, izobraževanju in delegatskem sistemu. Za šolo je že sedaj med sindikalnimi aktivisti veliko zanimanja, saj se v vsakdanjem življenju večkrat znajdejo pred vprašanji, ki jih bodo s pomočjo šole lažje reševali.
Špan. Prve akcije so imeli okoli nemško-italijanske meje, Iger so skušali preprečevati velike preselitvene nemške akcije. V eni izmed takih akcij v okolici Šentjanža so se razdelili na dve skupini, od katerih sta eno tvorila Milan Majcen in Janček Mevželj, ki sta junaške smrti padla v spopadu z Nemci. Ko je ostala skupina borcev izvedela za usodo obeh narodnih herojev, se je vrnila v tabor pri Trebelnem. Kmalu se jim je priključilo še nekaj borcev, ob pobudi glavnega poveljstva za
večje akcije pa so se skupaj z borci novomeške čete zbrali na Osredku. Od tam so 2. novembra odšli v napad na Bučko, odkoder so se umikali do Pol-šnika, preko Moravške gore in se vrnili na izhodiščne položaje.
S prihodom novih borcev iz Ljubljane, Franca Rozmana -Staneta, Petra Stanteta - Skale so se začeli pripravljati na ustanovitev 2. partizanskega bataljona, ki je bil tudi ustanovljen na trebanjskem področju na Se-lih-Šumberku. Tako pomeni Mokronoška četa pomemben zametek partizanskega gibanja na Dolenjskem, zato je sklep o podelitvi domicila vsekakor upravičen.
IZ KRAJA V KRAJ
PA JE VENDARLE TUDI NEKAJ ZASTONJ, si veijetno mislijo slučgjni obiskovalci mirenskega bazena, kjer se menda dogaja, da ne pobirajo vstopnine. Zato bentijo vsi tisti prizadevni Mirenčani, ki so pomagali, da je bazen zgrajen, da je bil denar zbran za ploščice, za čiščenje itd. Skratka, zdi se j im, da se do bazena, ki je skupna dobrina vseh Mirenčanov, obnašajo preveč omalovažujoče. Kako ga bolje izkoristiti, kaj vse ob pjem narediti, da bo nekoč res nekaj pomenil, pa se Mirenčani ne morejo in ne morejo zediniti.
ODKAR TAJNIKI SIS NISO VEC FUNKCIONARJI, ampak „na-vadni" uslužbenci, se jim glede delovnih in prostorskih in sploh pogojev godi veliko bolje kot pa prej. Zdaj so namreč dobili nove prostore, ki jim jih zavididtgo mnogi odgovorni Trebaujci. Težko pa bi bilo reči, da jim zavidajo tudi službe na SIS. Prav ti so namreč hudo na očeh javnosti in po ljudskem glasu tako
rekoč vseskozi pripravljeni za takšno ali drugačno kritiko.
Oh, KAKŠNO POMANJKANJE STANOVANJ ie bilo še do nedavnega čutiti marsikje po trebanjski občini, pa tudi na Mimi je bilo enako. Zdaj pa kaže, daje stanovanj dovo(j, celo preveč. Tako namreč lcaže po zanimanju za nova, pravkar Zgrajena stanovanja na Mirni. Se včerajšnji interesenti so se nehali zanimati za stanovanja, vzrok pa je v tem, ker je treba plačati precejšnjo soudeležbo.
POSLOVODKINJA MENDA SLABO POZNA NA URO, pravjjo Sentruperčani in okoličani, ko se nerodno prestopajo pred Mercatorjevim bifejem v Šentrupertu, ki se menda ravno tiste dni, ko naj bi bila v službi poslovodkinja, ne ravna po redu, kakršen je napisan na vhodnih vratih. Ona namreč zaključi poslovanje bifeja že eno uro sli dve pred uradnim iztekom delovnega casa, začenja pa ga menda pravočasno, kar ji gre šteti v dobro.
TREBANJSKE NOVICE
<1066) 16. juliju 1981
DOLENJSKI LIST
17
1	K	0	
			
	[d	S	
1	BS		
tedensk6led
Četrtek, 16. julija - Dan tank. JLA Petek, 17. julija - Aleš Sobota, 18. julija - Miroslav Nedelja, 10. julija - Vincenc Ponedeljek, 20. julija - Marjeta Torek, 21. julija - Danilo Sreda, 22. julija - Dan vstaje Četrtek, 23. julija — Branislav
LUNINE MENE
17. julija ob fj.39 - ščip
1LJ
BREŽICE: 17. in 18. 7. jugoslovanski barvni film Na svidenje v naslednji vojni. J9. in 20. 7. ameriški barvni film. Velika piva divizija.
21.	in 22. 7. ameriški barvni film Potujoči bordel.
ČRNOMELJ: 17 in 19. 7. hong-konški film Tetovirana zveza. 18. in 19. 7. ameriški film Norosti v avto kampu. 20. in 21. 7. nemško-jugo-slovanski film Vinetou v dolini Nila. 22. 7. francoski film Fantom svobode. 23.	7. angleški film Moč 10
Navarone.
KOSTANJEVICA: 18. 7. japonski film Derzu Urala. 19. 7. ameriški film Avto ubijalec. 22. 7. ameriški film Ameriški gigolo.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 17. do 19. 7. nemški barvni film Indijanski poglavar Tecumseh. 20. in 21. 7. francoski barvni film Gimnazijke. Od 22. do 24. 7. italijanski barvni film Corleone.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 17. do 19. 7. hongkonški film Osamlejni tiger. Od 20. do 22. 7. italijanski film Tajna akcija.
SEVNICA: 17. 7. angleški film NeustrašljivL 18. in 19. 7. ameriški film Temna zvezda. 22. in 23. 7. ameriški film Skrivnost dokumentov.
iiBlii
oa
SLUŽBO DOBI
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA razpisuje prosto mesto — uprav-ljalca kopališča na Mirni za določen čas, in sicer od 15. 7. do
15.	9. 1981. Nagrada po dogovoru, oziroma po pogodbi. V poštev pridejo upokojenci in druge proste osebe, ker je delovni čas vsak dan od 9. do 18. ure. Prijave pošljite na KRAJEVNO SKUPNOST MIRNA.
DVA KV MIZARJA IN DELAVCA ZA PRIUOTEV V MIZARSTVU takoj zaposlim. OD po dogovoru, samsko stanovanje preskrbljeno. BOJAN in NEDA GERDEN, 61295 IVANČNA GORICA 92.
STANOVANJA
SOBO V NOVEM MESTU ali bližnji okolici išče študentka zaradi zaposlitve. Naslov v upravi lista (2982/81).
SOBO V OKOLICI NOVEGA MESTA iščem TeL 21-530.
SOBO ODDAM mirni samski ženski za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (2983/81).
ODDAM SOBE za dva (dve) mirna študenta (študentki) za šolsko leto 1981—82. Mirana Jarca 21, Novo mesto.
MLADA tričlanska družina išče stanovanje v Novem mestu ali okolici. Možnost predplačila. Tel. 25-489.
Motorna vozila
OSEBNI AVTO „SPAČEK“ prodam Telefon 24-766.
WV 1300, registriran do 31. 12. 1981, prodam. Janez Bevc, Šmal-čja vas 7, Šentjernej.
ZASTAVO 750 DE LUX, dobro ohranjeno, letnik 1976, na novo registrirano, športno opremljeno, s spojleijem, dodatnimi izpušnimi cevmi, z radiokasetofonom .Philips", ugodno prodam. Cena
54.000	din. Dušan Žbogar, Semič 1.
SIMCO 1000, neregistrirano, prodam. Telefon 84-566-
FIAT 126 P, MERCEDES TATA KIPER prodam. Šušteršič, Lakov-nice 16, Novo mesto.
JAWO 350 (kot novo) prodam. Marjan Udovč, Ob Težki vodi 20, Šmihel, Novo mesto.
JAWO ČZ 350, dobro ohranjeno, prodam Evstrah Golob, Volčje njive 11, Mirna.
JCARAMBOLIRAN AVTO Z 101 prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Jože Grubar, Prečna 81, Novo mesto.
UGODNO PRODAM žitni kombanj Zmaj 630 in R 4, letnik 1974. Judež, Velika Cikava 10, Novo mesto.
126 P, letnik 1978, prodam. Kocmut, Jurka vas 35.
Za 27.000 din nujno prodam zelo ohranjenga SPACKA, letnik i9/4. Franc Kastelic, DoL Težka voda 14, Novo mesto.
FIAT 850 poceni prodam. Darko Junko, Kostanjevica 17, tel. 69-716.
WATBURG oktober 1975, in motorno kolo Babeta prodam. Informacije na tel. 23-347 po 19. uri.
ZASTAVO 101, letnik 1979, zelo ugodno prodam Slavko Gril, Kandijska 1, Novo mesto.
PO UGODNI CENI PRODAM PEU-
- GEOT 504, letnik 1969, registriran do 11. 11. 1981. Školjka potrebna popravila, motor 30 tisoč km po generalni. Ogled možen vsako popoldne. Rožman, Mah vrh 29.
AMI 8, letnik avgust 1975, rahlo karamboliran, ugodno prodam, lahko tudi po delih, in Z 750 SC, letnik februar 1980. Branko Fir, Grabrovec 39, 68330 Metlika.
R 4 TLS, letnik 1978, metalik zelen, lepo ohranjen, prodam. Obranovič, Volčičeva 12, Novo mesto.
LADO 1600, letnik 1980, prodam. Informacije na tel. 25-589, Mar-tinič, Zagrebška 12, Novo mesto.
Z 101, letnik julij 1979, prodam. Tel. 25-746 popoldan.
jj Kmetijski stroji 11
SS	■■
PRODAM TRAKTOR HANOMAG
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR:	Marjan Legan (glavni in odgovorni
urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Zeležfcik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev o z 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mati oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 ■- _Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p 33, telefon (068) 23-606 - Naslov upreve: Jenkova 1, p. p 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in matih oglasov: Glavni trg 3, p p. 33. telefon (068) 23-611 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrčamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
(24 KS) z rezervnimi deli. Aleksander Vavtar, Martinja vas 30, Mokronog.
PRODAM traktorsko frezo s karda-nom širine 160, uvoženo. Hudina, Senovo, tel. 75^-379.
PRODAM srednjo mlatilnico na vsa čistila, hidrofor (1201 - enofazni tok), električni pastir, kombiniran tudi na baterije. Cena ugodna. Škarja, G. Jesenice 4, Šentrupert.
MLATILNICO, ki trosi in reta, prodam. Bašelj, Kamenje 5, Novo mesto, telefon 25-862.
PRODAM traktorski dvobrazdni plug (prestavni). Jože Mihalič, Brusnice 18.
PRODAM dobro ohranjeno mlatilnico s popolnim čiščenjem. Franc Struna, Potov vrh, Novo mesto.
PRODAM
KOMPLETEN VENTILATOR ZA MIZARSTVO, peč za centralno (22000 kalorij), ladijski pod in valjčni brusilni stroj za brušenje lesa delovne širine 120 cm ter elektromotor (13 km) prodam. Naslov v upravi lista (2985/81).
RABLJENO SPALNICO prodam. Cena po dogovoru Bajt, Marjana Kozine 21, Novo mesto, tel. 22-893.
ŠPORTNI otroški voziček in stajico prodam. Telefon (068) 71-166.
OJAČEVALEC 100 W BAS in kitaro TAJFUN prodam. Eržen, Gorenja Straža 87, telefon 84-530 int. 29.
KLAVIRSKO HARMONIKO „HOHNER“, 96—basno, malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista (2986/81).
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in kolo (do 5. leta starosti) prodam. Telefon 23—355.
PRALNI STROJ „Superavtomatik‘‘ Gorenje prodam. Tel. (068) 72-735.
.ISTRANKO", delno . opremljeno, prodam za 9 M. Ogled na Ragovski 5, (LESJAK), Novo mesto.
RAZNA ŽENSKA OBLAČILA (zi mska in letna - obleke, kostime, plašče in ostalo) v zelo dobrem stanju - kot nova — prodam. Primerna so za manjše, srednje močne postave. Dam po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan od 7. do 10. ure in od 16. do 17. ure. Hočevar, Zagrebška 14, Novo mesto.
DOBRO OHRANJENO SPALNICO prodam. Informacije na telefon (068) 22-191.
FRANCOSKO POSTELJO z žimnico in kuhinsko kredenco prodam. Lešnjak, Kristanova 57, Novo mesto.
DOBRO OHRANJEN HLADILNIK prodam po ugodni ceni. Stopiče 45.
PRODAM osemletnega konja za kmetijo in grablje za BCS kosilnico. Ivan Skala, Krvavčji vrh 3, Semič.
HbADILNO VITRINO s šankom prodam. Gostilna Junko, Kostanjevica, tel. 69—716.
PRODAM KRAVO s 4. teletom. Čampa, Jelše 2, Mirna peč.
BARVNI TV SPREJEMNIK SCHARP, manjši ekran, in avtoradio prodam. Tel. 24-821.
UGODNO PRODAM KAVC POSTELJO in dva fotelja. Luzar, Šentjernej 138, tel. 85-456.
BARVNI TV - GORENJE, še v garanciji, prodam za 2,9 M ali zamenjam za potrošniško posojilo. Tel. 23-561.
KUPIM
KUPIM kombinirano peč za kopalnico (drva-elektrika). Nežka Tomažin, Zaloke, tel. (068) 75-553.
GRADBENO PARCELO ALI STAREJŠO HIŠO med Venišami in Veliko vasjo kupim. Naslov V upravi lista (2984/81) ali: telefon 71-437.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Krškem, prodam. Hočevarjev trg 9 Krško.
ZAZIDLJIVO PARCELO v Prečni
Jrodam ali zamenjam za Golfa GL. Naslov v upravi lista
1,2 HA MEŠANEGA GOZDA prodam. Naslov v upravi lista (2988/81).
STANOVANJSKO HIŠO S POSLOVNIMI PROSTORI - bifejem, gospodarskim poslopjem, vinogradom in sadovnjakom, 3 km iz Krškega, ob asfaltni cesti, prodam. DANE MIŽIGOJ, ŽUPANČIČEVA 4, 68270 KRŠKO, telefon (068) 71—637 od 21. do
22.	ure.
TRAVNIK V OKOLICI SENOVEGA prodam. Velikost 1 ha, na parceli je žc voda in elektrika. Ogled vsak dan. Avgust Gabrič, Senovo 96 b.
RAZNO
MLAD ANSAMBEL želi dobro pev-
Naslov v upravi .JI).
IŠČEM ŽENSKO z veseljem do male kmetije od 55 do 58 let s pokojnino. Ponudbe pod „VDO-VEC”.
JOŽE ŠKOF starejši iz Boldraža 14, preklicujem vse žaljive in neresnične izjave, ki sem jih izjavil proti sosedi Mariji Mavretič iz Boldraža 16 in njenemu bratu Martinu Crnuglju. Obljubljam, da takih izjav in dejanj Mariji Mavretič, in njenemu bratu Martinu Crnuglju ne bom več storil in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega postopka.
ANTON ROZMAN iz Dol. Kartelje-. vega 7 prepovedujem delanje škode po mojem posestvu, posebej pa opozarjam ALOJZA SAJETA st. in ALOJZA SAJETA ml., da prenehata z grožnjami in obrekovanjem moje družine. Kdor tega ne bo upošteval, bo sodno preganjan!
ALOJZ SMRKE IN ANDREJ STRAŠEK iz Gotne vasi prepovedujeva Stanetu Zupančiču iz Re-gerče vasi 91 premikanje ali odstranjevanje mejnikov na parceli št. 505/1 k. o Gotna vas. V nasprotnem primeru ga bova sodno preganjala.
OPOZARJAM ANTONA ZAJCA in njegovo ženo iz Spodnjega Laken-ca 12 pri Mokronogu, da ne dajeta nobenih izjav v zvezi s pokojno NEŽO JUNTEZ, ker bom drugače prisiljenzoper njiju sodno ukrepati. JOŽE OTAVNIK, Oshana - Ontario.
mmssm
DRAGI MAMI ANKI ŽNIDARŠIČ iz Lokev 24 pri Črnomlju obilo sreče in zadovoljstva za njen 80. rojstni dan in god. in še mnoga zdrava leta ji želi sin Tonček z ženo in hčerko Cvetko, Tatjanco in Milojko.
LUDVIKU PIRCU IZ PODGORE 9 iskrene čestitke za njegov 50. rojstni dan. Žena Justi in sin Boris.
I^OBVESTILA ■
SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRITIN, ki jih lahko sami montF ratc, dobite v delavnici DANETA MIZIGOJA, CKŽ 25, 68270 KRŠKO, in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom.
CTC - THYSSEN SERVIS ČRNOMELJ - Popravila, nastavitve izkoristka izgorevanja, montaža oljnih gorilnikov! Izvršimo hitro in kvalitetno. ANTON VRŠCAJ,
Črnomelj, teL (068) 76-073.
SERVIS LTH ŠKOFJA LOKA ČRNOMELJ - Popravljamo vse vrste hladilnih naprav za industrijo, gostinstvo in gospodinjstva IZDELKE LTH ŠKOFJA LOKA servisiramo in montiramo v roku 48 ur. ANTON VRŠCAJ, KOLODVORSKA 56, 68340 ČRNOMELJ, tel. (068) 76-073.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bo frizerski salon v Šmihelu zaradi dopusta od 20. 7. do 4. 8. 1981 zaprt.
kemična Čistilnica ane
GLAVAN obvešča cenjene stranke, da bo čistilnica zaprta od 2. 8. do 22. 8. 1981.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo fotografska delavne ca zaradi dopusta od 27. julija do
16.	avgusta 1981 zaprta. Priporoča se FOTOGRAF LUJO HERCI-GONJA!
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
MARIJA ŽUGELJ
roj. Kastelec iz Otoka II
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, kjso nam pomagali v težkih trenutkih in lajšali bolečine, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvala velja tudi osebju Zdravstvenega doma Metlica za lajšanje bolečin, podjetju IMP TOZD SKIP za podarjeni venec, župniku pa za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči otroci: Tone, Marija, Jožefa in Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadm izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA BAJCA
iz S molenje vasi pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, delovnim organizacijam: Tovarni obutve Novo mesto, PTT podjetju, Elektru, Slovenijalesu, Pionirju, Iskri Eli in Novoteksu, pevcem ter duhovniku za govor ob odprtem grobu in spremstvo na zadrgi poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in vence ter za tolažilne besede.
Žalujoči: žena Neža, hči JeBca z družino, sinovi Tone, Emil, Jože, Vinko in Mhko z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 44. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in bratranec
IVAN GORJANC
Dol. Suhadol 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in vaščanom, ki ste ga imeli radi, se poslovili od njega, mu darovali vence in cvetje ter nam v teh težkih trenutkih karkoli pomagali. Posebna zahvala tovarni Labod in Krka za podarjene vence, pevcem za odpeto žalostinko in proštu Lapu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V času od 2. do 8. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Kočevar iz Dragomlje vasi — Natalijo, Marija Štublar iz Lipovca -Tadejo, Andreja Stankovič iz Ločne
- Anžeta, Jožica Luzar s Potovega vrha — Ireno, Zdenka Rcpovž iz Spodnjih Vodal - Tanjo, Jožica Nosan z Rateža - Katjo, Štefica Brajkovič iz Vrškovca - Dejana, Angela Šus iz Rodin - Alenko, Vera Starič iz Rihpovca - Melito, Rozalija Saje iz Trnja - Francija, Janja Povšič iz Cešnjic - Roberta, Magda Medle iz Žabje vasi - Tomaža, Julija Zupan iz Krmelja - Ervina, Jožica Leščanec iz Rakovca - Simono, Ivanka Šketa iz Srednje vasi -Meto, Sonja Grili iz Regerčc vasi -Draga, Pavla Tomažin iz Podgozda
- Petra, Marija Žibert iz Črmošnjic
- Tarijo, Anica Kregcl iz Šentjurja
- Jolando, Irena Blatnik iz Krmelja
- Špelo, Marija Srmce iz Prečne -Majo, Anica Hribar z Vrha pri Križu
- Marico, Emilija Šterk iz Dolenje vasi - Matejo, Štefica Mrljak iz Metlike - Ivano, Magda Turk iz Hrastja - Katjo, Marija Svenšek iz Žužemberka — deklico, Fani Kosec iz Stare Bučke — deklico, Jožica Božič iz Mihovega - dečka, Tatjana Kuhar iz Šentjerneja - dečka in Stanka Žagar iz Grmovelj - dečka. Čestitamo!
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
ANTONIJA CIKANEK
iz Dol. Straže 26
Iskrena hvala vsem sorodnikom, pisateljem in znancem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni duhovnikom za lepo opravljeni obred, tozd TVP Novoles za podarjeni venec ter Bartoljevi in Svetovi za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
DOLENJSKI LIST
Št 29 1666
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara
mama in teta
ANGELA ILAR
roj. Boh te iz Dol. Težke vode
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, posebno še Rezki in Tilki Kastelic, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob suani, nam kakorkoji pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala delovnima organizacijama Komunali in Ljubljanski banki za podarjene vence. Posebna zanvala župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Tone z družino, hčerke Pepca, Rozi, Mimica in Angelca z družinami, Slavka z
možem in ostalo sorodstvo
Ah, kako nam soncejnilo sije, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili, tebe, sinko ljubljeni.
V SPOMIN
25. julija bosta minili dve leti neizmerne žalosti, odkar smo izgubili našega edinega, zlatega sina, ljubečega brata, dobrega očka, moža, bratranca in
prijatelja
JOŽETA TEMETA
iz Sadinje vasi pri Dvoru
Ne da se pozabiti, da si nas za vedno zapustil. Še vedno slišimo tvoje korake in tvoj mili glas. Toda kruta usoda in neusmiljena cesta sta nas oropali našega bogastva in naše sreče. Za teboj je ostala samo nezaceljena rana. Vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu, iskrena hvala!
Neutolažljivi: vsi tvoji
V SPOMIN
15. julija je minilo leto žalosti, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata in stan ata
VIKTOR BRADAČ
iz Loške vasi
V naš dom sc je naselila žalost in praznina. Tvoj nasmeh in dobrota pa sta ostala neizbrisana v naših srcih. Vsem, ki se ga še spominjate, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi tvoji
		
		V SPOMIN
		V juliju mineva leto dni, odkar ni več med nami naše drage mamice, babice in sestre
		ANICE BARBIČ
		roj. Kozinc
Njen prerani grob je nema priča, daje bila bolezen močnejša kot naše upanje. Zato ne bomo pozabili vseh, ki so se trudili ob njenih poslednjih trenutkih, vsem ki so upali z nami. Bolj, ko sc odmika čas poslednjega slovesa, bolj jo pogrešamo. Vedno bo v nas živ spomin n& njeno plemenito srce.		
		Vsi njeni
V SPOMIN
Dne 14. julija 1981 je minilo žalostno leto, odkar si nas zapustila in odšla v prerani grob, ljubljena žena in mati
MIMI KEGLOVIC
roj. Strupih iz Mokronoga 134
Vedno bolj občutimo, kolikšna praznina je nastala s tvojim odhodom in žalostno se spominjamo, da te ne bo nikdar več med nami.
Mož Tone in hčerka Mid, poročena Jevnikar, z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
FRANCA GUTMANA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, osebju očesnega in kirurškega oddelka, osebju interne bolnišnice, delovni organizaciji Saturnus, OK SZDL, gasilcem, pevcem, godbi, OŠ Grm, Društvu upokojencev, Občinski skupščini, ŠCG in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage mame
FANI
KRAMARIČ
iz Maveriena pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala vsem delovnim organizacijam, godbi in govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Neutolažljivi: otroci Milena, Mirčka in Jože z družinami ter ostali sorodniki
Z A H V A LA
Ob tragični izgubi našega dragega, komaj 4-letnega sinčka
STANKA
REŽENA
iz Gradišča 6, Trebnje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, vsem delovnim organizacijam za pomoč in podarjeno cvetje ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: n amica, očka, bratec Matjaž, stara mama in ostalo sorodstvo
Prerana krije te gomila, solza se bo posušila, rana nikdar zacelila.
V SPOMIN
18. julija bo minilo leto, odkar te ni več med nami. Težka bolezen je iztrgala iz naše sredine
STANETA VRŠCAJA
iz Bitne vasi 12
Z neizmerno žalostjo v srcih se spominjamo, kaj si bil nam vsem. Bil si nam nadvse dober mož in oče naše družine.
Žalujoči: žena, tvoji otroci in vsi tvoji ostali
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustil
LUDVIK
ROZMAN
iz Gor. Podboršta 19 pri Mimi peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za darovano cvetje in vence ter spremstvo nd .zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB Mirna peč za podaijeni venec. Zahvala velja tudi Zupanovim in Vodnikovim ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoča žena Ivanka in ostalo sorodstvo
n
KRKA
OGLAŠUJTE V DL!
M	J	
	,1|p
	Bppr
	
	
ESU	
#
%
inex adria aviopromet inex adria aviopromet
LJUBLJANA
BEOGRAD
SARAJEVO
SKOPJE
TITOGRAD
DUBROVNIK
SPLIT
MARIBOR
PRIŠTINA
PULA
TIVAT
ZADAR
1
Predstavništva: BEOGRAD, SARAJEVO, SKOPJE, TITOGRAD
Prodaja kart in informacije: IAA, Ljubljana, Titova 48, telefon 313-366 in vse turistične agencije v Sloveniji
Delo kot šola življenja 1
»Prostovoljno delo bi mo- na. V kraškem kršu sc v ^
itltnin+i iv n/iIrmin- hriernrlitvi vnmrivli v iip/i pi/ziiii.
„Prostovoljno delo bi moralo izhajati iz potrebe krajanov, ne pa da se vse skuša povezovati z nekakšnim posebnim obeležjem. To je vendar oblika dela, ki ljudi v večjih krajih združuje. Vsaj sosedje bi se morali poznati!” kritično razmišlja Franc Špiler, 32-letni ključavničar v krški Kovinarski, ki je že pred sedmimi leti z dejanji dokazoval, da je moč z mladinskimi delovnimi akcijami pomagati ljudem, kijih je vlak napredka prehitel „Spominjam se, da smo pred ,MDA Kozjansko 74’ pripravili dvodnevno akcijo v Črneči vasi nad Kostanjevico. Pomagali smo pri urejanju vasi pred osrednjo proslavo Gorjanskega bataljona. Dotlej vaščani menda niso doživeli česa podobnega. Ganila nas je njihova nenarejena skromnost in hvaležnost. Hkrati pa je bila akcija za večino brigadirjev preizkušnja za Kozjansko, “ pripoveduje Špiler. Prva velika mladinska delovna akcija na Slovenskem po dolgoletnem zatišju je bila dobra osnova za prihodnje juriše na deloviščih, posejanih po mnogih krajih.
Franc Špiler je bil leta J1975 komandant brežiških,
* krških in sevniških brigadirjev prav tako na Kozjan-*skem, naslednje leto pa je % vodil posavsko brigado v eno
* najtežjih preizkušenj moči, f.vzdržljivosti in solidarnosti J— v Kožbano. Vaščanom tik
ob italijanski meji je bilo treba zgraditi vodovod Goriška Brda so bolj znana po zgodnjih češnjah, breskvah
* in vinogradih, kot po odročnih krajih, kakršna je Kožba-
na. V kraškem kršu sc se brigadirji zagrizli z vso silovitostjo. Le huda pripeka je včasih premagala mladeniča ali dekle. Primerilo se je, da so še pred dopoldansko malico omagali štirje brigadirji Omedlevica in nevarna sončarica sta prisilila brigadirje, da so se zarana odpeljali proti 20 kilometrov oddaljeni trasi. Kljub težkim delovnim razmeram so Posavci za 70 do 80 odstotkov presegli normo. »Hitro smo se ujeli z domačini in drugimi brigadirji, najsi bo na delovišču ali pa v interesnih dejavnostih. Spomnim se, da smo se vedno najtežje poslovili Stkale so se pač tesne vezi, zato ne preseneča, da si številni brigadirji iz raznih republik še danes dopisuje-. n mo.
Na Kozjanskem vasi niso več tako odrezane od sveta, marsikje so dobili zdravo pimo vodo; tudi v Kožbani ne pijejo več kapnice. V Suhi krajini so pridne roke brigadirjev soustvarjale boljše življenje ljudi Franc Špiler si je na teh akcijah s strogimi, a pravičnimi odločitvami pridobil zaupanje mladih. Z načrtnim, dovolj zgodaj zasnovanim skupinskim delom je prispeval, da je bilo v krški občini vedno dovolj brigadirjev. Celo »posojali" so jih Brežičanom in Sevničanom, da bi zapolnili vrzeli v posavskih brigadah.
»Prihodnje leto bova z desetletnim sinom Rokom priskočila na pomoč Sevničanom, “ pravi Franci Železo je pač treba kovati, dokler je še vroče!
PA VEL PERC
Prihranjeni milijoni pri gorivu
Tehnik Jože Strojanšek iz krške Kovinarske izboljšal gorilnike asfaltnih baz
51
%
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
5
*
*
S
s
*
%
*
*
5
h
%
%
*
*
i
%
s
s
s
*
N
s
*
*
*
*
s
*
N
„Vedno me jc bolelo pri srcu, ko sem opazoval, kolikšne količine nafte porabijo asfaltne baze. Vedel sem, da tiči ključ rešitve za manjšo potrošnjo dragocenega goriva v izpopolnjenih gorilnikih baz,“ pojasnjuje Jože Strojanšek, glavni tehnolog elektro smeri v tozd Tehnoservis krške Kovinarske.
Strojanšek je pričel kot elektrikar, končalje srednjo tehniško šolo. Dobro leto se je' ubadal z elektro konstrukcijami, nato je bil konstruktor. Raznovrstno delo mu je obogatilo znanje, tako da sedaj lažje, največkrat povsem sam servisira asfaltne baze po vsej Jugoslaviji. Ce hočeš kaj narediti, moraš stvar videti, živeti z njo. Na papirju je problem drugačen, zato si moraš obleči kombinezon in stvar potipati," prepričljivo zatrjuje Strojanšek. „Tere-na“ se je že navadil, saj ve, da domnevne napake na bazah, sporočene telefonično, pri ogledu pokažejo druge vzroke.
Gorilnik segreva pesek za asfalt do 180 stopiig Celzija, mineral se nato meša z bitumenom in nastaja asfalt. Poglavitno pri novem gorilniku je spremenjena šoba, ki bolj razprši nafto, in spremenjena regulacija dovoda goriva. Gorivo tako izgori v največji meri in izkoristek je seveda neprimerno večji kot pri starih gorilnikih. Zdaj je možno iz kabine asfaltne baze daljinsko
ZAGORELO MED ČASOPISI
V soboto popoldne je gorelo v stanovanju Antona Gorenca v Jablanu Goreti je začelo v spalnici za omaro, kjer so bili zloženi časopisi. Ogenj je uničil omaro in oblačila. Siljenje plamenov so hitro preprečili gasilci. Škode je za 30.000 din.
V SEVNICI POKOPALI NEZNANCA
Iz Save so pri Blanci 8. julija potegnili moško truplo. Neznanec, ki ga niso mogli identificirati, je bil star okoli 30 let in visok 180 cm. Potem ko so truplo obducirali, so ga pokopali na sevniškem pokopališču.
TABORNIKI JUTRI V ANKARAN
Kar 60 članov sevniškega taborniškega odreda Treh smrek, maja so kot najstarejša enota slavili 30-let-nico, odhaja jutri na poletni tabor v Ankaran. 10-dnevno taborjenje za mladince in mladinke, ki si že služijo kruh, bo stalo le 1.300 din, za dijake in študente 1.000 in za učence 800 din. Lani so prišli skozi s stotakom na dan. Sami imajo le tri šotore, iz posavskega skladišča pa lahko dobijo le omenjeno število četvorčkov. Prizadevni starešina Lojze Derstvenšek meni, da bi sevni-ški taborniki lahko ponovno prišli do šotorov (ob skopskem potresu so jih podarili med prvimi), tako da bi vsaka sindikalna organizacija v občini zakupila pri tabornikih po en šotor.
»Občinarjev” dober zgled
Jarek za cevovod vodovoda Delovne akcije vsak konec
izpod Lisce že v dolini — tedna do začetka avgusta
TEŽAVEN TEREN - Predsednik občinske skupščine Sevnica Janko Rebemk in predsednic IS Franc Ogorevc sta dostojno opravila z normo pri kopanju jarka za veliki vodovod izpod Lisce. Če bi po narejenem razporedu vsak Sevničan takole prjjel za kramp in lopato, bi bila zdrava pitna voda lahko še to poletje v mestu. (Foto: Železnic)
V sevniški krajevni skupnosti so konec maja izglasovali samoprispevek, ki med drugim omogoča etapno gradnjo velikega vodovoda izpod Lisce. Z izkopi - povprečna globina je 1,4 metra, položiti pa morajo cevi premera 300 mm — je najprej pričel velik goseničar JLA.
TeŠci stroj žal ne more izkopati več kot 1.900 metrov od sedmih kilometrov, kolikor meri vsa trasa. Le malokje je v tesni dolini Sevnične zanj dovolj širine. Marsikaj bodo sicer lahko izkopali manjši bagri, za precej jarkov pa bo enostavno treba poprijeti za krampe in lopate.
Poseben štab pri sevniški krajevni skupnosti je zato sestavil načrt sobot in nedelj do začetka avgusta, ko nqj bi pri izkopih delali krajani uličnih odborov in kolektivov ter mladi. Začetek 11. julija je bil nadvse obetaven. Izziv krepke enote inženircev JLA je namreč sprejelo okrog 25 delavcev občinske uprave, vodstev družbenopolitičnih organizacij iz Lisce. Glede na težavni teren pri Orešju, je ,.Občinarjem" treba priznati, da niso vešči vihteti lc štampiljke in peresa, temveč zamahovati tudi med skalami. Če zapišemo, kar so kasneje izmerili delavci Komunale, da so pustili za seboj 70 metrov izkopanega rova, je to za tamkajšnji kamniti in strmi svet soliden dosežek. Zal je v nedeljo prišlo premalo mladih. Tisti trge, ki
upravljati zmogljivost gorilca; njegov položaj se namreč odčita na indikatorju. Tako ni težav z gorenjem, povečala pa se je pravzaprav tudi zmogljivost asfaltne baze. Zadovoljni so strojniki, še bolj pa v njihovih kolektivih, saj so prihranili veliki. „Pri asfaltni bazi v Rumi, ki ima zmogljivost 130 ton na uro, so poprej porabili 11 litrov nafte na uro za tono asfalta, sedaj pa je poraba padla na 7 litrov. Ce izraču-
Strojanšek, ob tem pa omenja, daje v Jugoslaviji še približno 60 asfaltnih baz s potratnimi gorilci. Šest so jih že montirali, prvega - pravzaprav prototip že marca letos v Bosanski Gradiški. Tudi strojni tehnik Jože Radej, ki je veliko pomagal pri zasnovi izboljšave, je bil presenečen, ker je skrbno delo dalo primerek, kjer so opravili le še malenkostne popravke.
Razveseljivo je, da je gorilnik narejen iz domačih delov: motorja - reduktorja, šobe, usmerjevalca zraka in avtomatske regulacije goriva preko krivulje. Tehta okoli 40 kg. Nadvse privlačna cena - 200 tisočakov (nov iz tujine stane kar 1,20 milijona dinarjev), pa tudi stari gori-lec je stal za polovico več kot izdelek domače pameti. Tuje tvrdke snujejo gorilnike po nekaj let, v Kovinarski pa so ga izdelali v pičlih treh mesecih.
P. PERC
PRODAJAJO ZNANJE -„Spet razvijamo nov gorilec. Radi bi naredili univerzalnega — za vse vrste asfaltnih baz, od 80 ton na uro do 300 t/h,“ razgrne načrte Strojanšek.
nanto, da naredijo letno 100.000 ton asfalta, je to okoli 8 milijonov (seveda novih dinarjev) samo pri gorivu," zadovoljno ugotavlja Jože
GOBARJI
USTANAVLJAJO
DRUŠTVO
Za trebanjsko občino ne bi mogli reči, da ji manjka gobarjev. Vendar so te okusne gozdne sadeže doslej nabirali neorganizirano, zdaj pa se v Trebnjem pripravlja ustanovitev gobarskega društva. Vsem, kijih sodelovanje v tem društvu zanima, naj povemo, da bo ustanovni sestanek društva 13. julija ob 16. uri v sejni sobi občinske skupščine. Na ustanovnem sestanku bo o gobah predaval znani gobarski strokovnjak dr. Dušan Vrščaj.
ni# a le
sra
ol
imica
Uspehi 10—dnevnega tabora mladih raziskovalcev
so se vzorno trudili med ostalo ravno tako redko skupino delavcev strokovne službe sevniških sisov, še daleč niso bili kos elanu vojakov. Se bo to nedeljo vendarle že izkazala brigada mladih?
A. Ž.
V petek zvečer je bila v semiškem gasilskem domu otvoritev razstave, na kateri so mladi raziskovalci in njihovi mentorji pokazali javnosti rezultate svojega desetdnevnega dela, ki je dalo res bogate rezultate.
Arheologi so skopali veliko sond od Semiča do obronkov Bele krajine in nabrali ogromno materiala. Biologi — botaniki in zoologi so raziskali življenje v Lebiči in ob izviru Krupe in prišli do bogatih najdb. Geografi so kartirali vodne vire semiške KS, proučili ekološko plat in dali konkretne predloge za odpravo divjih smetišč in ureditev kanalizacij, kajti bolje je preprečiti, kakor zdraviti.
Veliko dela so vložili tudi v preučevanje gibanja prebivalstva. V 100 letih se je prebivalstvo KS Semič zmanjšalo za polovico: 1869 je bilo 6.060 prebivicev, leta 1980 nekaj čez 3.600. Razveseljiva je ugotovitev, da se je padanje prebivalstva ustavilo in bo začelo rasti. Etnografi so skušali rešiti, kar se še rešiti da, in so proučili šege Semičanov ob rojstvu, poroki in smrti, žal pa jim je, da ni bil podoben tabor vsaj 20 let prej, tako bi lahko veliko več ohra-
KOPALNI VLAK ZA MLADE
Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto organizira ob nedeljah prevoz z vlakom na kopanje v Kolpi na kopališču v Metliki. Mladinske organizacije, družine počitniške zveze in posamezniki naj se za pojasnila obrnejo na MTP, Novi trg 4, tel. 22-555.
nili in zapisali. Zgodovinarji so anketirali preživele borce in obdelali NOB Semiča od 1941 do razpada Italjje.
Ob zaključku slovesnosti se je vodja tabora mag. Dušan Plut zahvalil vsem dijakom, mentorjem, Iskri in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri delu tabora, ter obljubili, da bodo prihodnje leto zopet skušali priti v Semič. Mladi raziskovalci so se Smičanom zelo prikupili in bo še nekaj časa po njihovem odhodu čutiti v Semiču praznino.
FRANC DERGANC
: \ :■*' ■
■ v - .*
DOBER ULOV - Tale šesterak je, preden je v soboto zjutraj obležal pod dobro meijeno kroglo Staneta Sotlaija v Zavinah nad Boštanjem, povzročil kmetom obilo skrbi. Dvajsetkrat je bilo treba ponj zaman, enain-dvajsetič je zmagal lovec. (Foto: Železnik)
Na Pokljuki spet tekmovanj harmonikarjev
Nastopi bodo 30. avgusta — Prijave do 1. avgusta
Turistično društvo Pokljuka bo organiziralo tradicionalno tekmovanje harmonikarjev amaterjev v nedeljo, 30. avgusta, ob 10. uri pri gostišču Ob tabornem ognju na Pokljuki. Na tem zaključnem tekmovanju bo sodelovalo 35 harmonikarjev iz vse Slovenije in trge lanskoletni zmagovalci.
Tekmovalci morajo biti amaterji na diatonični harmoniki. Vsak bo moral zaigrati dve | skladbi: narodno, po možnosti iz kraja, od koder prihaja, in domačo ali tujo revolucionarno -partizansko skladbo.
Nastopajoči naj bi tekmovali v narodni noši ali tipičnem oblačilu svojega kraja, lahko tudi v partizanski uniformi
Društva, ki organizirajo to tekmovanje, morajo pet najbolje uvrščenih tekmovalcev na regijskih tekmovanjih prijaviti do 1. avgusta in vplačati 100 din startnine.
Udeleženci tekmovanja potujejo na svoje stroške, vsi pa bodo prejeli spominska darila. Trem najboljšim bo posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov s področja glasbe in folklore, podelila nagrade prehodnega značaja.
Namen prireditve je oživljanje starih originalnih ljudskih melo- J dg, ki bo letos zajelo še slovensko zamejstvo. S predvajanjem skladb iz bogate zakladnice partizanskih pesmi želijo obuditi spomine na našo preteklost, ko je pesem tešila glad in borce spremljala v boj.
KOLESARJA PO „TITOVI POTI”
Mlada člana novoustanovljenega kolesarskega kluba „ROG” Kočevje, Stanislav Cetinski in Milan Jarc, sta se odločila, da bosta krenila s kolesi po kolesarski transverzali, „Po Titovi poti”. Začetek te transverzale je v Ratečah ter vodi preko cele Jugoslavije do cilja v Djevdjeljji. Za to dolgo pot sta doma pridno trenirala z namenom, da bosta telesno dobro pripravljena. To bosta prva kolesarja iz Kočevja, ki sta se odločila prevoziti za koelsaije tako vabljivo transverzalo „Po Titovi poti”. Ko smo jima 11. t. m. zaželeli srečno pot, sta nam obljubila, da nam bosta ob povratku prinesla slike s poti in povedala svoja doživetja s transverzale.
A. A.
ZASULI PROGO IN MIRNO
Delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane so v petek ob 14.20 minirali pobočje ob cesti SevnF ca-Trebnje v Zapužah. Nekaj čez 7.000 kilogramov eksploziva je dvignilo 17.000 kubičnih metrov materiala, ki je zasul korito reke Mirne in del proge. Plaz je podrl tudi dva telefonska drogova in prekinil telefonski promet. Vlaki so imeli zaradi čiščenja zamudo, o Mimi bodo imeli bržkone kaj povedati ribiči, odgovorni pa raziskujejo, če je bik) z miniranjem vse po predpisih in navodilih.
Vsi so za skupni napredek
V moji Repičevini so vsi vodilni ljudje za napredek. Strela z jasnega bi udarila tistega, ki je zoper skupni razvoj naše stvarnosti, na balin bi ostrigli človeka, ki ne bi stremel k hitrejšemu gospodarskemu, kulturnemu in športnemu življenju. Da ne tvezem praznih besedi, vam bom dokazal s citati, ki sem si jih zapisal na različnih sestankih ob sredah popoldne, ko imajo repiške občinske betice tako imenovani „dolgi dan“.
„Zadnjo kapljo znoja je treba iztisniti, da naša stabilizacija zares uspe. Delati je treba tudi ponoči, če se
pokaže nujnost,” je izjavil na sestanku vseh treh zborov repiške občinske skupščine tovariš Župan. Ob treh zjutraj sem ga videl sedeti v baru Pri obriti mački, kako je srkal withe horsa ...
„Našo Repičevino moramo kulturno dvigniti, ljudi moramo prepričati, naj hodijo na kulturne prireditve, naj ustanavljajo ljubiteljske skupine, pevska, igralska, lutkarska društva. Ne sme nam biti žal prostega časa, kajti kultura je zrcalo naroda,” je razvijal svoje kulturne misli tovariš Socialistič na problemski konferenci, kjer so razpravljali
zgolj o kulturi. Zvečer istega dne je igrala igralska skupina Odrske maske iz Zgornje Repičeve drage komedijo Zlom hrbtenice v gostilni Pod mirno streho in tovariša So-cialističa ni bilo v dvorani, ker je moral nadzorovati priložnostno zaposlene delavce, ki so izdelovali plastične zamaške v njegovi kletni delavnici ...
„Obveščenost delavcev je temeljni pogoj za to, da lahko neposredniki odločajo o ust-vaijenem dohodku. Informacije morajo biti točne, pravočasne in razumljive. Ne smemo dovoliti, da bi kdorkoli
lakiral informacije,” je bil žiletkasto oster tovariš Sindi-kalič. Pol ure po tem njegovem samogovoru, ki ga je imel z uredniki tovarniških glasil, se je oglasil pri njem novinar Zapoznelega glasu, da bi zvedel, če so resnične govorice, ki krožijo po Repičevini, da ne zaprejo zanikrne gostilne Pri razbiti buči samo zato ne, ker hodi tjakaj na brezplačno malico občinski urbanist, in tovariš Sindikalič mu je smeje se odvrnil: „Zdaj pa res ni čas, da bi razkrinkavali take malenkosti, ki ne bi imele drugega učinka, kot je vnašanje nemira med mimo krajan-stvo.”
Nima smisla, da bi našteval dalje.
TONIGAŠPERIC