Cerkvene zadeve. Paganskih pogrebov si želijo liberalni gospodje v Gradcu. Po smrti nečejo biti pokopani v materi zemlji po dosedanji krščanski navadi, ampak želijo po nekdanji paganski šegi sožgani biti. Graški gospodje so pismeno prošnjo vložili za dovoljenje požiganja mrličev pri mestoem zastopu: ta je prošnjo poslal deželnemu zdravuiškemu svetovalstvu, ki njo je odobrilo. Sedaj je prošnja že pri ministrih. Rector magniflcns ali načelnik graškega vseučilišča za 1. 1877/78 je izvoljen profesor bogoslovja dr. Klinger. Ker je rector magnificus vselej tudi ud deželnega zbora v Giadcu, dobijo priboduje leto konservativni poslanci edeu glas več. Vkartiranja vojakov je pc> najnovejši odločbi upravne soduije oa Duua|U duhovui pastir prost le glede taiše, ne pa diugih poslopij n. pr. konjskih hlevov. V te se ob danib prilikab morejo iu smejo vojaški konji postaviti. Mnogo pcsestev in kapitalov zgubile so vsled novib šolskih razmer katoliške srenje, fare ali splob katoliški verniki. Dnkaj učilnic ,je namreč pozidauih bilo ua cerkvenib zemljiičib, pogosto tudi z denarji župnijskih patronov, ker jib je vlada ob enem kot šolske patrone k doneskom primoiala. Veliko farnib šol je bilo nameščeaib v dotičnib mežnarijah. Precej denarjev, t. j. ustanovnin ali štifting biloje darovanib le za katoliške, t. j. verske ali konfesijonelne šole. Sedaj pa so zemljišča, posldpja, oziroma mežnarije, prepisana na solske srenje in denarji so pi išli v oblaat šolskim zakladom ali fondom, iz katerib se poprek za šolske potrebe izplaču je ter se ne ozira na to, ali so šole katoliške ali lutrovske ali židovske, verske ali brezverske. Toda nekatera cerkvena predstojnistva v tej reči nečejo rok križem držati in se pritožujejo pii sodnijah, kder pogosto pravici do zmage pomoiejo. Tako se je zgodilo v Bjelici ua Gališkem, kder 80 katoličani, t. j. niestua faia, imeli ustanovnino za katoliško šolo 20.0J0 fl. Ta kapital je prišel v roke šolskega fonda; cerkveno predstojnistvo se je pa pritožilo pii upravni soduiji, ki je razsodila, da med staro verskoinnovo brezversko šolo ni nobene pravne zveze — Recbtscontinuitat — dase tedaj razločno za katoliške šole osnovane ustauovnine ne smejo šolskim fondom izročiti, ampak za katoliško, t. j. versko šolo porabiti brž ko dotična srenja ali fara sklene versko šolo, n. pr. z šolskimi sestrami, osnovati. Tako postopajo ljudje, katerim je mar za svete pravice katoliške Ceikve! Rimski romarji. Pretekla dva mesca je prišlo v Rim k sv. Očetu romarjev: francoskih 14.000, bolandskib 6000, gvicarskih 1000, nemških 1500, belgiškib 9000, parskih 700, avstrijskib 3000, angleškib 2500, amerikanskih 2000, italijanskih 7000, iz različnib krajev sveta 6500. Vsih skupaj 45.200, tedaj eno h drugemu vsak dan cez 700. V vinotoku se bo lomanje ponovilo in bode jib zopet veliko.