3, štev, V Kranju, dne 20, januarja 1906, VII, leto, Političen in gospodarslg list. Izhaja vsako soboto zve^r. - Stane za celo leto 4 K, za pol leta 'i K, za Mrt Uredništvo in upravništvo se nahaja hisi st 105 nasproti župne letu 1 K. Za druge države stane K 5 60. Posamezne Številke po 10 vin. - Na II cerkve. - Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oaročbe br« istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. - Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust " naj se izvolijo frunkirati. — Rokopisi se ne vračajo. , Družba sv. Cirila in Metoda. Na delo tedaj, ker resnobni so duo »i, a delo in trud ti nebo blnguslovi! Ako pregledujemo — bodisi tudi po-tršno — koledar »dtužbe sv. Cirila in Metoda* za leto 1906, dobimo nekak vtis, da ponebuje rodoljubje, ki se dejansko kaže v tem, da ludi gmotno, t. j. z denarnimi sredstvi podpiramo od tujca zatirani slovenski živelj, rodoljubje, ki je z mogočnim plamenom zagorelo pred dvajsetimi ieti, ko se je osnovala «družba sv. Cirila in Metoda*. Res je, da znašajo prispevki podiužnic »družbe sv. Cirila in Metoda* za leto 1904 za 10.135 K 74 vin. več. kot leta 1903, a to nas ne sme zazibati v spanje pravičnika, ako pomislimo, da izmed 151 obstoječih podružnic jih 60 za leto 1904 r.i poslalo družbincmu vodstvu niti vinarja prispevka. Tako nn pr. je podružnic na Kranjskem ... 67 ne deluje jih ... 26 Štajerskem... 40 » » » ... 14 Koroškem ... 17 » # » ... 10 Primorskem . . 21 » » » ... 18 Tržaškem ... 5 » » * . . . 2 v Istri ... 1 » > » . . . 1 Zadovoljimo se s tem suhim nekomen-tiranim podatkom, ki v jasni luči kaže, v kako kritičnem položaju se nahaja naša šolska diužba. Nehote se nam vsiljuje misel, kaj bo Čez kakih deset let; kajti ako bo šlo tako naprej, bo ob tridesetletnici »družbe sv. Cirila in Metoda* delovala še komaj tretjina sedaj obstoječih podružnic. Posledica tega bo, da se bo tudi število udov družbe skrčilo za dve tretjini. In v čem lici vzrok tega nazadovanja? To je gotovo onn najprcpornejših vprašanj, ki' bi morala zanimcti najširšo slovensko javnost. Na Um mestu nočemo natančnejše preiskavali to kočljive zadeve, kajti zgodilo bi se lahko pii sedanjem razburjenju duhov, da bi Sf nam očitalo, da smo v tej točki mi priči li boj in da izrabljamo svojega političnega nasprotnika narodno brezdelico v politične svrhe. Le na to opozarjamo danes, da dotičnik, ki se je dal volili v odbor katerekoli podi užnice, samo zato, da vživa čast odbornika, s tem narodni stvari še ni prav nič koristil. Treba je dela, resnega dela! Dovolili bi si podali »družbi sv. Cirila in Metoda* nekaj nasvetov: 1. Vodstvo »družbe sv. Cirila in Meloda* naj apelira na vso slovensko duhovščino, — ?ai je la in učiteljstvo na di želi najizobra-ženejši faktor prebivalstva —. da dela intenzivnejše za družbo, katere namen je (§ 2. društvenih pravil) »vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi*. Primerjajoč število du-houiikov-odbornikov s številom učileljev-od-bornikov podružnic »družbe sv. Cirila in Metoda*, najdemo sledeče razmerje: Kranjsko: duhovnikov 23, učiteljev 31 Štajersko: » 21, > 28 Koroško: » 12, » — Primorsko: » 12. » 10 Tržaško: » —, » 1 Istra: » —, * — vseh duhovnikov-odbomikov 67, učiteljev-od-bornikov 70. , Iz tega razvidimo, da duhovniki (zlasti na Kranjskem in Štajerskem) ne kažejo tiste navdušenosti za družbo kot učitelji, ako vpo-8 te varno njih veliko večje število, njih iz< borni gmotni položaj, družbin namen, njih veliki vpliv na ljudstvo na deželi i. t. d. 2. Družba naj se obrne na odlične rodi ljube, da izrazijo svoje mnenje (morda v časopisih), kako bi se dalo odpomoči pešanju družbe, oziroma njenih podružnic. 3. Družba naj izda — ako mogoče še pred novim h tom 1907 — mesto svojega običajnega koledarja za kolikor mogoče nizko ceno »naslovno (adresno) knjigo*, ki gotovo i?podrine ono nemško, ki jo izdaja nemška šolska družba in ki je po Slovenskem tako jazširjena, kot malokatera druga knjiga iste vrste. 4. Družba naj priredi v svojo korist v Ljubljani narodno veselico v največjem obsegu in naj skrbi, da tudi podružnice prirejajo »Ciril-Metodska* slavlja. 5. Družba naj dela z vsemi močmi na to, da blago, ki se prodaja v njeno korist, izpodrine tuje, kar se pa da storili le z največjo reklamo. Opozorili bi tudi na dejstvo, da s sumim inseriranjem v nekatere časopise se ni — in tu imamo v mislih le trgovce in njili odjemalce na deželi — vse doseženo. Z do je treba trgovskih potnikov! O. Družba naj skliče svojo redno veliko skupščino šele po sklepu ljudskih .šol, da se je tudi učiteljstvo more udeležiti. 7. Da se popolnoma poravna nesrečni spor učiteljatva z družbo, naj se izvoli en zastopnik učiteljstva v družbino vodstvo. 8. Družba si naj prizadeva, da postane v resnici popularna, — na papirju je namreč že sedaj —, da bo vsak — tudi najpripro-stejši Sloven&Qfi razumcLm inal cc;:,; njen pomen in namen. V to'^Tmho'' naj založi družba poljudno pisano brešuro, ki naj se razdeli med priprosto ljudstvo, ali pa naj se skrbi, da izda »družba sv. Mohorja* knjižico o namenu in delovanju naše dične šolske družbe. F. E. Volilna reforma. Te dni je izšla na Dunaju brošura pod naslovom »Oesterreichs Reichsrat, ein Wahl-reformvorschlag*, ki jo je spisal znameniti poljski politik c. in kr. komornik Valerian vitez Pienczykowski. Pienczvkovvski zastopa mnenje, da bo državni zbor odgovarjal svoji določbi in svojemu namenu, odkazanemu mu v § 1 državnega temeljnega zakona o državnem zastopstvu samo v slučaju, ako se pri volitvah v parlament vzame kot temelj splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica, nikdar in na noben način se pa ne smejo pridržati volilni okraji in volilni razredi, marveč vsa kraljestva in dežele naj tvorijo eden sam volilni okraj; ta volilni okraj bi se naj delil v narodne kurije, ki bi naj volile po ustavi vsakemu posameznemu narodu določeno število poslancev. Za poslance bi bile izvoljene tiste osebe, ki bi dobile v dotični kuriji največ glasov, dočim bi bili kandidalje, ki so dobili za izvoljenci največ glasov, njih namestniki. Volilno pravico bi naj imel vsak moški, ki je že izpolnil 24. leto, ne glede na to, kako dolgo stanuje v občini. Volilna svoboda se mora zakonito zajamčiti. Avtor pravi doslovno: »zakonita dojočitev volilnih okrajev nasprotuje temeljnim principom volilne svobode v Avstriji. Zakon mora vsakemu volilcu nuditi priložnost, da se lahko udeleži volitve s prepričanjem, da bo lahko njegov glas, ki ga odda svobodno po svoji volji, odločilno vplival na izid volitve. Na Dunaju stnnujočemu Poljaku. Lahu, Malorusu ali Slovencu se mora prav takisto dati možnost, da odda svoj za uid volitve določujoči glas v prilog kandidatu poljske, laške, malo-ruske ali slovenske narodnosti, kakor se mora zagotoviti v Zadru ali Kolomeji živečemu Nemcu možnost, da glasuje za poslanca nemške narodnosti. Volilni okraji popolnoma izključujejo to možnost. Na Dunaju v prdog maloruskemu kandidatu oddani glas bi pri razdelitvi kraljestev in dežela v volilne okraje nikakor ne mogel odločilno vplivati na izvolitev kandidata. Vsakemu državljanu se mora dali mržnost, da si izbere v svobodni volit vi kandidata svoje narodnosti, kateremu poveri svojo pravico, se udeleževati zakono-d, i j ;diii g1 dela. • To so v bistvu načela, ki jih zastopa g. Picnczykowski v svoji navedeni brošuri. Dasi je njegov projekt volilne reforme težko izvedljiv, se mu mora vendar priznati, da je zasnovan na takih temeljih, ki so predpogoj mirnemu kulturnemu in gospodarskemu razvoju v državi. «S.» Osrednji odbor dež. zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem je imel tretjo sejo, pri kateri so bili navzoči razven 8 odbornikov še državni poslance dr. Andrej Ferjančič, koncipist gospod dr. Fran Windischer kot zastopnik trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko ter gospod A. Di-trich iz Postojne v imenu komisije za Postojnsko jamo. Odbornik g. dr. Valentin Krisper je poročal o seji, ki je bila dne 9. decembra leta 1905 v zadevah tujskega prometa pri c. kr. železniškem ministrstvu na Dunaju, in katere se jc on udeležil kot zastopnik deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Poročal je nadalje, kaj se je sklenilo o priredbah za avstrijsko razstavo, ki bo leta ?906 v Londonu in o udeležbi avstrijskih društev za povzdigo prometa tujcev na tej razstavi v oddelku (potovanje skozi Avstrijo*. Na njegovo poročilo in predlog se je sklenilo, da se deželna zveza za pospeševanje promela tujcev na Kianjskem udeleži londonske razstave in se pri tem posebno ozira na Postojnsko jamo. Razstaviti se ima skupina, sestoječa iz slike iz Postojnske jame, dalje iz slike s triglavskega pogorja in različnih fotogralij iz vseh delov naše dežele. — med temi zlasti iz Ljubljane —, poleg tega iz raznih predmetov iz Postojnsko jame in iz dveh kipov, predstavljaječih moškega in žensko v kranjski narodni noši. Izvršitev sklepa se je naložila administrativnemu odseku odbora pod vodstvom poročevalca odbornika gospoda dr. Valentina Krisperja. Odbornik c. kr. okrajni glavar gospod Štefan Lapajnc izjavi, da se komisija Postojnske jame udeleži londonske razstave skupno z deželno zvezo ter da bo dala deželni zvezi na razpolago ves potrebni materijal, ki ga ima deloma že zbranega, zlasti zbirko stalaktitov. Odbornik gospod župan Jakob Pelernel naznani, da se bo zdra-viška komisija na Bledu udeležila londonske razstave v oddelku »Letovišča in zdravišča*. Na predlog vodstva deželne zveze se je sklenilo, da se izda pou čna knjiga o tem, kaj je treba vedeti pri prometu s tujci glede stavbarstva, kuharstva, reklame i. t. d. Redakcija dotične knjige se je poverila odborniku gospodu dr. Josipu To-minšeku. Zaradi zgradbe hotelov, ki so potrebni zlasti na Gorenjskem, se je sklenilo, da se ima baviti posebni odsek z vprašanjem, kako ilnancirati podjetje za zgradbe potrebnih hotelev. Odsek se ima konstituirati iz članov odbora deželne zveze in iz krogov interesentov na Gorenjskem, iz Ljubljane in eventualno tudi iz Gorice in Trsta. V odsek jc povabiti tudi »Slovensko planinsko društvo*. Ker so agende deželne zveze v kratkem Času znatno narastle, se je sklenila u slan o-v i ter društvene pisarne. Vzelo se je na znanjo, da je vodstvo zvc.e že najelo v ta namen lokal v hotelu »Llojd*. Odrediti bo le še, da se prične v kratkem redno ura-dovali. Končno se je sklenilo, da se razstavijo v LJubljani na primernih mestih plakali o priredbi Mozartovih koncertov na Dunaju od dne 15, do 17. t. m., za kar je prosila zvezo deželna zveza za pospeševanje prometa na Nižje Avstrijskem. Državni poslanec g. dr. Andrej Ferjančič izjavi, da bo z veseljem podpiral deželno zvezo in prav rad prevzemal posredovanju v raznih vprašanjih, tako n. pr. kadar bo zastopati koristi prebivalcev Bohinja, ko steče tamkaj nova železnica. Izjavo je vzel odbor z zadovoljstvom na znanje. Seja se je zaključila po triurnem posvetovanju. Cerkljanske novice. — »Slovenec* pretečenega tedna prinaša izjavo dveh »jogrov*, kakor bi ne bila resnica, kar je »Gorenjec* poročal o nekem pripravljalnem odboru v 52. štev. lanskega leta. Sicer ni vredno govoriti o malenkostnih ljudeh, ki zvečer že ne vedo, kaj se je godilo zjutraj. Ker bi kdo mislil, da jc bil »Gorenjec* v cerkljanskih novicah nalagan, prijeli bomo za sladke dva »sveta Kepica*, ri bodeta v družinski pratiki, ki jo izda prihodnje leto katoliška tiskarna med podobicami od prosinca do grudna, — Sv. Franceta Kepica sta zelo huda ter pravita, da ni res, da bi bila izvoljena v pripravljalni odbor. Le počasi, bratca! Takrat ni bilo čuti, da ne sprejmeta izvolitve. Zaradi lepšega je rekel Kepec iz Corkljan: »Mene ne volite, rajši koga dru-zega,» a tako, da se mu je poznalo, da mu prija, če je voljen. Drugi Kepic je molčal. — Tedaj, ljuba Kepica, drugič napravita takole: Jaz Fr. Kcpec ne morem sprejeli tega in tega, kajti sem zaupnik klerikalne stranke in odbornik katoliško - političnega društva. Za božjo, kriščevo voljo vas prosim, možje, mene ne volite, kaj bodo rekli gospod kaplan; sicer meni gorje, gorje! — Drugemu velja tale vzgled: Jaz Fr. Kepic, ključar farne cerkve, še nisem prašal g. fajmoštra, ali mi puste ali ne; kajti zgodi se lahko, da bi več ne imel časti nosili ob raznih procesijah lahlcrn. Na ta način bi vsakdo vedel, pred kom se nekaterim hlačice tresejo, — Ej, in kaka sta ta dva boso-rilca! Pravita, da nočeta imeti opravila z ljudmi, ki so v zvezi z »Gorenjcem*. Kako sta grozno smešna in otročja! Samo eno vprašanje! Ko ponujata fižol in krompir, ali katerikrat prašata, bereš »Gorenjca* ali ne. Blago rada dasta, samo da ga hoče kdo vzeti Koristi kmetijske podružnice so vama po volji, ker po besedah enega izmed vaju dveh dobita trikrat več nazaj, kakor je plačati. Odborniki kmetijske podružnice niso klerikalnega mišljenja, tudi bero »Gorenjca*. Če sta vidva dosledna, zakaj se družita s takimi ljudmi. Človek je v premisleku, ali se vama jc skisala pamet ali se to šele zgodi? Sedaj glejta, kam sta se usedla z vajino izjavo, mi pa uganjamo burke na vajin račun. — Grda laž jc pa, da sta takoj 17. decembra odklonila izvolitev. Kje, komu, ob katerem času. V obraz zabrusimo tole: Ko je postal odbornik kat. pol. društva za kranjski okraj in zaupnik sleparske klerikalne stranke malo vesel, reče nasproti sedečemu: »No pa pa še midva Irinkniva.* «Kaj z menoj? Z liberalcem?* pravi nasproti sedeči. »K, kaj tisi, jaz še sam ne vem, kaj sem, saj smo vsi glih.» Odgovor je dobil: »laz in moji somišljeniki dobro vemo, kaj smo, glavno jo, da se ne pustimo od nekaterih izkoriščevati in vleči za nos,» Omizje se je smejalo in nasprotnik jo je odkuril k drugi mizi. Za resničnost dovolj prič. — Drugič rajši molčita in ne šarita po časopisih, sicer bomo odgovorili, da zna mogoče katerega tudi boleti. Svojo jezico le skrita in ne kaiita tako očitno kakor proti kakemu domačemu pastirju. Sama izjave nista pisala, ker jo ne znata; oni, ki jo je napravil in odposlal, se vama potuhnjeno in škodožoljno smeji in reVi v pest, kakor cigan belemu kruhu. Kmet s kmetom, ne kakor sta vidva kmet proti kmetu. — Dobro plačilo je dobil nek hlapec. Služil je dve leti, sedaj seje oženil in plačal on gospodarju še 56 K za obleko. Ali to ni imenitno. Ce še povemo, daje do-tičnik občinski odbornik in voljen na katoliški podlagi izbran in priporočen po g. fajmoštru, povedano je dovolj. — Mnogo je gnilobe, mnogo krivice, kar bomo navedli še tekom leta. Za pravico in poštenje se hočemo bojevati. — Na sejem sv. Antona so prignali mnogo živine. Nekaj govedine se je odpeljalo celo v Trst. Loške novice. — Deveti občni zbor olepševalnega društva v Škofji Loki se je vršil v sredo 17. t. m. v gostilni gospe Apolonije Deisinger. Predsednikovemu poročilu povzamemo sledeče: Društvo je štelo koncem upravnega leta 1905 10 ustanovnikov, 68 domačih in 16 tujih udov, skupno torej 84 plačujočih udov. 4 domači društveniki so med letom umrli. V znak hvaležnosti in sožalja do umrlih se navzoči dvignejo raz sedeže. Glavno delovanje društva v poletnem času se je osredotočilo na popravo poti k studencema pod starim gradom v mali in veliki vincarski grapi. Za. tekoče leto se določi najprvo poprava vseh doslej izvršenih potov. — Blagajničarjevemu poročilu povzamemo, da je imelo društvo 1069K21 h dohodkov, stroškov pa 658 K 56h; gotovina 31. decembra 1905. je znašala v blagajni 410 K 65 h. Računska preglednika gospoda Primožič Leopold in Deisinger Josip sta našla vse račune v najlepšem redu. Potem jc bila volitev novega odbor. Zupan, gospod Niko Lenček predlaga, naj se izvoli stari odbor z vzklikom, a namesto umrlega odbornika g. Franca Mikuša naj se voli g. sodni adjunkt Oskar Dev. Na predlog g. Lavriča se je odbor takote konstituiral: Slavko Klis, predsednik; Oskar Deu, namestnik; Ervin Burdvch, blagajnik; Sušnik Lovio in Lavrič Leo, odbornika. Po tem, ko je bilo stavljenih še nekaj predlogov, zaključi predsednik zborovanje. — Gasilno društvo vškotji Loki vabi na plesni venček ki ga priredi v nedeljo, dne 21. januarja 1906 v prostorih »pri Kroni*. — Med počitkom bode srečkanje. — Pri plesu svira godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj belg. št. 27. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina nečlanom 2 kroni, gospe in gospice proste, članom gasilnih drušlev l K. Čisti dobiček je namenjen t poravnavo dolga za novi gasilni dom. Odbor. Novice iz Poljanske doline. Javorike novice. — Zadnje novice od tu so nekatere razveselile, druge razjezile, pred vsem Zetince, ko smo poročali, kak strah imajo prod župnikom, na skrivnem pa le ravnajo proti nje- govi, a svoji lastni volji in prepričanju, kar je tudi prav. Scve prav ni, da imajo svojega fajmoštra za boga, kar ni. — Bodite veseli, pravega, poštenega veselja ni treba nikomur prikrivati, tudi domačemu župniku ne. Bodite brez skrbi, to ne bo nobena ovira v nebeško kraljestvo. — Jeze se na Antona Grošeljna, gostilničarja, kot dopisnika novic iz Javorij v »Gorenjca*. Ta je nedolžen, ni niti naročnik na list, kaj še. da bi kaj pisal. Povemo pa, da se, četudi malo, vendar že tukaj med nekaterimi jasni; redki so. pa so. Poročevalcev se ima tudi takih, ki niti pisati ne znajo in ustno izročajo svoje novice. Seve, so taki ljudje redki, ki se jim kljub vsej temi le malo svetli ter svojo nevoljo kažejo tako ali tako. — »Gorenjca* je bil izgubil nekdo — božično številko — blizu farovža. Kako se je to zgodilo, ne vemo, najbrže po ne sreči. Dobri najditelj, v nadi, da samo go spcd morejo kaj tacega imeti, ga nese na ravnost v župnišče, kjer so ga, ne enkrat, ampak trikrat prebrali. — Težava, a zvita glava si zna po magati. , ta pregrešni list imeli v rokah. Kako zbrisali vse grehe P No, kako? I v turdski vodi jih je naš župnik umil. To pomaga in roke so čiste brez vsakega madeža in oprane vsakega vidnega znamenja. — Voda sv. Treh kraljev, Da pa zemlja, kjer je ležal »Gorenjec*, ne postane puščava in da bo rodila, ko dozdaj, so jo pokropili farovški pet minut naokrog z vodo sv. Treh kraljev, kar je pomagalo, če drugače ne, vsaj vode se je veliko Fpečalo. Le tos so bojda očetje kapucini v Loki napravili dobro kupčijo. Luka Smolnikar jih sicer zavida, pa nič ne de. Kupčija je kupčija in pomaga pa tudi, — Občinske volitve. Našemu žup niku delajo sedanje občinske volitve veliko skrbi in preglavice. Parkrat je vabil s priž-niče može na pogovor v župnišče. Sevedo politika se v cerkvi ne uganja. Možje, čet u d niso bili na tihem z vsem zadovoljni, uda i so se in pritrdili, da bo Petre, »pevkna*, župan — Pevkna bo župan. Ljudje sicer povsem niso zadovoljni, pa kdo bi se zameril gOBpodu, ki ima ključ do nebeških vrat ne več sv. Peter. — Zupan bo župnik. Občinska pi sama bo v župnišču. Zupanil in vodil bo Tse župnik. Župan, »pevkna*, bo dal le svoje ime, tako kakor zdaj ključarji na cerkvene lačune, ko kar prazno podpišejo. Vsi uradi združeni v eni osebi, župnijski, županski in šolski, da zamolčimo vse Marijine. To bo ž ko kak majhen paša kje doli na Turškeu Tako je pri nas in ljudje še nočejo izpregle dali. Počasi bo še tudi tu šlo. — Zakaj se je zameril dosedanj župan Kržišnik? Mož je tih, miren; družina vsoskoz katoliška. Mož se slepo ne uda, da bi povsod in vsikdar volil, kakor bi se žup niku zljubilo. On svoje prostosti ne proda in na vprašanje župnikovo je zatrdil: »Kakor se mi bo zdelo prav!» Zadostuje, mož je padel v nemilost. Pri naših zagrizenih duhovnikih kaka prostost, a še govora ne moi biti ne. — Ko izvolijo novega župana, o tem in zahvalnici pa čitatelji že zvedo pravem času. Jeseniške novice. Županom na Jesenicah je izvoljen Anton Trevn. Čestitamo! Boj na nož, to je sedaj klic naše slovenske stranke. Bojevali smo se leto in dan na dve strani in smo še vedno srečno prodrli, zalo pa tudi živimo v trdni zavesti, da nam bo tudi sedaj sreča mila. Delali smo trdo in bomo tudi naprej, saj nas krepi v tem boju zavest, da smo na pošteni poti. S svojim sovražnikom ne smemo imeti nobene obzirnosti, ker je tudi on nima. Kdor ni z nami, je proti nam in vsi kakor en mož moramo iti proti njemu v boj, da ga uničimo. Učimo se bojevitosti pri našima narodnima nasprotnikoma Zabukovcu in Lukmanu! Kakšen volilni imenik hoče imeti Zabukovec? Po njegovi želji naj bo v prvem razredu večina volilcev Nemcev, v drugem raz redu trije Nemci in en Slovenec, v tretjem razredu je pa še negotovo, kdo bo zmagal. In še se dobijo ljudje, ki temu človeku verjamejo, da bodo Nemci volili Slovence, kadar si pridobijo volilno večino v dveh razredih. Samo en klic je, ki ga more vsak pošten Slovenec ponavljati: Slovenska mati še ni rodila sinu, ki bi se bil svojemu narodnemu nasprotniku tako uma zanc prodal, da bi metal iz volilnih raz redov Slovence ter vsiljeval mest o njih N c m c e, kakor to dela naš župnik Za buk ovce. Roko na srce, slovenski vo-lilci, in vprašajte se, ali je kdo med vami, ki bi raje imel v drugem volilnem razredu nemško-ži lovskega kapitalista GroOa in Ma dilln. kakor pa slovenske volilce n. pr. Tan rerja, Crnetn, Trevna, Mutkeža i. t. d. Župnik Zabukovec pa je vložil na glavarstvo reklamacijo, v kateri zahteva, da se ti slovenski volilci izbrišejo iz volilnega imenika in vpi šejo v drugi razred same nemško-židovske tvrdke, ki so danes tu, a jih v kratkem času že med nami več ne bo, a bi vendar lahko zadale sedaj v odločilnem trenotku smrtni udarec našemu narodnemu življenju. Slovenske matere in očetje, ki imate še kaj sloven skega srca v prsih, pokažite svojim otrokom na župnika Zabukovca, kot na svareč izgled brezsrčnega narodnega izdajalca. Judež Iška rijot je prodal Kristusa za 30 srebrnikov, ta človek pa prodaja svojo lastno materinsko kri iz same častihlepnosti in maščevanjaželj-nosti. Volilni imenik imajo sami liberalci v rokah in delajo ž njim, kar hočejo, tako toži milo toži Hans Sabukovvitz v sobotnem »Slovencu«. Ali mislite, drugi Han«, da vas pokličemo v reklamacijski odsek ali pa celo v občinski odbor, da boste vi vse kontrolirali?! Občina je v naših rokah in še tudi dokaj Časa ostane in vas lahko z mirri^ vestjo zagotovimo, da boste lažje premaknili Me-žakljo, kakor pa dobili jeseniško občino v svoje izdajalske roke. Ali sle razumeli? Klerikalao-nemškatarski manevri. Ves klnrikalnn-nemškutarski tabor je radi predstojećih volitev na nogah. Fajmošter Zabukovec, pisač Pongralz in še nekaj takih ku-jonov se vidi slednji dan švigati po Jesenicah ni Savi. Pongratz hodi po navodila v farovž, Zabukovec pa v Lukmanovo pisarno. Delajo na vse pretege, da zadobijo premoč v občini in fajmošter se ne straši najpodlcjših činov. Toda kljub vsemu naporu vendar ustrele včasih prav tolstega kozla. Tak velik kozel je bil na pr., da je njihova stranka prisilila župana Klinarja k odstopu. Možje bil z dušo in telesom vdan kleri-kalno-nemškutnrski zvezi, izdajal je vse tajnosti Zabukovcu in Pongratzu, v zahvalo zato so ga vrgli raz županski stolec. Seveda sedaj bridko obžaluje. Zabukovec in Lukman to dejanje, ker vedno bolj uve-dujeta, da sta s Klinarjem izgubila zadnjo oporo pri občinskem zastopu. Mi bi bili z možem že davno lahko na enak način obračunali, toda tega nismo namenoma storili, da bi se nam ne moglo očitati brezobzirnosti in krutosti starim možem, ki se ga vzdržuje na častnem mestu iz gole pietete. KI eri-kalno-nemškutarska sodrga, ki jo vodi fajmošter Zabukovec, seje pokazala kot divja tolpa, ki ne pozna nobenega usmiljenja in hoče podreti vse, kar se ji brezpogojno nevkloni. Vbo tri stranke ali pa nič. Te modre besede so izustili papa Lukman, ko so nam prišli ponujat kompromis in so zastopniki naše slovensko-napredne stranke zahtevali dvetretjinsko veČino v bodočem občinskem odboru. Kaj pa pravzaprav tiči za to Lukmanovo najnovejšo modrostjo, za katero se sedaj ogreva tudi Zabukovec v »Slovencu*. V prvem razredu nnj se izvolijo sami Nemci, v drugem razredu naši možje, v tretjem pa zastopniki delavstva* pravzaprav Lukman-Zabukovčevi podrepniki. Kje je potem še neodvisna slovenska večina? O stari lisjak Luk-, man ima še vedno zvito bučo, zato pa je tudi Zabukovca s sladkimi bosedami in okroglim denarcem speljal na led. Kaj je Lnkmana napotilo, da nam je ponnjai kompromis? Veliko volilcev tovar, mojstrov in delavcev je na Savi, ki so pro-testantje, nekaj pa jih je naprednega mišljenja. In tem volilcem nikakor noče v glavo, da bi volili s fanatičnim rimskim agitatorjem Za-bukovcem, ker so bolj dosledni v svojem mišljenju, kakor pa naš izdajalski fajmošter, ki mu je vseeno, če se tudi z judom zveze. Mfd I,akni p. no vi mi samostojno mislečimi volilci, med katerimi so zlasti tov. mojstri in nerazsodno bando, ki drvi za Zabukovcem čez trn in strn, se je pričelo krhati in se je bati, da vsled takega nasprotstva prodere naša stranka tudi v tretjem razredu, je dalo nemškemu liberalcu Lukmanu povod, da je začel resno misliti o svoji ponesrečeni zvezi z Zabukovcem, kojega vse inteligentnejše delavstvo bolj sovraži, kakor morda Lukman sam ... Ali se pa ne bi človek nehote nasmehnil, če pomisli, da bi nadinžener Maks, dr. Wolf, mojster Ritter i. t. d. pihal v tisti rog, kakor rimski piiganjač Zabukovec? Kaj pa vi pravite k temu, gospod Maks? Klerikalno-nemškntarski razgrajači v kazenski preiskavi. Dr. Tavčar je napravil ovadbo na državno pzavdništvo, da se znani jeseniški razgrajači kaznujejo v smislu § 76 kaz. zakonika, ker so delali očividno nasilstvo nad občinskim odborom ter ga ovirali v nje-gov.em poslovanju. Čas je, da se ti divjaki eksemplarično kaznujejo. ZupnikJanezZa-bukovec, tov. pisar Pongratz in ba-rakar Franc Krivec so izjavili, da so prišli dem onstran tj epod njihovim vodstvom ter je to tudi razvidno iz sejnega zapisnika, državno pravdnifitvo naj torej prime najprvo te tri glavne krivce radi hujskanja k javnemu nasilstvu. Videli smo nadalje z lastnimi očmi, kuko jc tov. delavec Tor k ar vpil nad odbor. Sehrevem in kako sta dva druga s pestmi žugala proti Legatu in Schrevu, katerih imena bo lahko najti. Radovedni smo, kako zadoščenje bo dal Zabukovec tistim delavcem, ki jih zadenejo morda občutne kazni, ker so nepremišljeno drli za brezvestnim hujskačem Zabukovcem. Pred vsem pa moramo javno pribiti, da so najhuje razgrajali šlirje bratje Krivci, ki vsekakor zaslužijo, da so jih pri sodnijskem postopanju primerno upošteva. 40 K ali pa k občinski seji. Bil je že zadnji čas, da so se pričele onim odbornikom, ki se ne udeležujejo sej, nalagati denarne kazni. Kdor jc sprejel Častno mesto odbornika, naj hodi k sejam ali pa naj odloži odborništvo, kdor pa obojega neče, naj se ga občutno denarno kaznuje, pa bo že prišel red v občino. Pri nas so je dosedaj delalo vse preveč podomače. Radovedni smo, kaj sedaj ukrenila Plahutar in faj mošt rov podrepnik Zakamnik! Posebno TOSelje ima fajmošter Hans Sabukovvitz na učitelja Fabinca. Kjerkoli more, povsod se ga spomni. V sobotnem »Slovencu* mu grozi kar s klofutami. Mi pravimo le toliko: če je kdo na Jesenicah, ki zasluži, da se ga pošteno oklofutain obrca, potem je to gotovo edino le naš Hans Sabukovvitz. Novice iz medvodske in sorske okolice. — Volitve se bližajo. Klerikalci so vsi pokonci Smovc obeta vsem volilcem, da bodo za občinske odbornike. Temu poštenjaku sc maje stol. Boji se, da bi potem ne prišlo na dan vse njegovo gospodarjenje z občinskim premoženjem. Kdor pozna Smovca, lahko si misli, kakšen občinski gospodar je to. — Golarjeva žaba agitira okrog in laže volilcem, kolikor premore njegova plitva glava. Bati se je, da bi ta žaba kmalu prej poginila, predno bode Čas, ko jo bodo z lučjo iskali po mlakah. Tudi Žlobudra iz Rakovnika nekaj blesti od občinskih volitev, samo, da se to šivankarsko revo ne zastopi, ker tako žlobudra, da beseda pobija besedo. — Tisti seniški «ajmohtar». ki mu tudi pravijo Polenc, obljubuje: «Le pridi volit na našo stran, bode dosti pijače!* Verjamemo, da jo bode, ker bodo že pri cerkvenih kasah toliko nagrabili, da bode dosli pijače. — Ali bo tudi kaj pomaranč? To pa ve samo preški Janez Brencelj, ki se spozna na pomaranče. »Veste pomaranče, tiste pomaranče, ki jih jc ena mati pozabila, veste ena mati, v ta zadnji klopi, veste pomaranče.* Kje neki je pomarančar pozabil svojo pamet? — Pri Sv. Katarini je oznanil župnik Mcršol velikonočno izpraševanje pretočeni teden. To se ve, s kakšnim namenom, ako le pomislimo, da se bližajo volitve, In res je govoril ta Mersol svojim ovčkam: »Kadar bodo volitve, morate mene voliti. To vam povem že sedaj, ker takrat me ti i dni ne bode doma (bode agitirali). To pa veste, da morajo biti ovce tam, kjer je pastir, in pastir tam, kjer so ovce. Pridite le vsi, bodete že dobili zastonj pijačo in jed. Pa le mene volite!* Tako je govoril dušni pastir. Sv. katarinski možje pa so rekli po izpraševanju: «D>bro bi blo, da bi bilo ovco tam, kjer je pastir, posebno, kadar pastirje pečenko in pije vino. Djbro bi pa tudi bilo, da bi bil pastir pri ovcah, kadar težko delajo, da bi jim poimgal. Mislimo in pa poznamo, da nas pastir le takrat pozna, kadar nas potrebuje, da bi nas, ovce o str ll. Zato pa tudi nočemo nesti svoje volne njemu pod škarje. Kidar bodo volitve, bomo izvolili lake može, ki drže z nimi, ki im poznajo tudi v potrebah. Z ito nij so župnik lu sam voli, mi bodemo pa volili take, ki bodo zoper Smovca. Župnik jo pa s Smovcem.* Prav imajo katarinski možje, le tako naj ludi store na dan volitve. Duhovnik naj ima besedo v cerkvi, pri volitvah pa volilci sami. Kdor drži s Smovcem, tega ne volili za odbornika, naj bode potem, kar hoče. — V Sori so Brajcu pobili okna. Orožniki so vzeli dva fanta, ki sla popolnoma nedolžna in so enega u izpustili. Najbrže bode tako, da je kakšen klerikalec pobil okna zato, da bi sedaj dolžili tiste, katere imajo klerikalci na piki. — Brajc je učil priče, kako naj govore, da bi ta dva notri spravili. Pač res jc hudoben ta človek. Pa zgodila se jo Brajcu nesreča. Poklical je v kaplanijn v četrlek zvečer neko Bukovec in jo hotel poučiti, kako naj govori. Ta pa s: je tako razburila, d a je kaplanu umrla na stolu. Prst božji je to, bi rekli klerikalci, če bi se kakemu liberalcu zgodilo tako. Kaj pa naj porečemo mi? Tudi mi pravimo: »To je bila očilna kazen božja, ker to je že preveč, kar Brajc in njegovi ljudje počenjajo v Sori. — Brez vse sramote je Brajc, ker ne gre iz Sore, ko ga več kot 99'/o ljudi prav nič ne mara. — Brajc mrtvo ljudi de vije v sv. olje. Kdor ne bi verjel lega, naj povpraša v llakovniku, kjer je nekega mrliča djal v sv. olje. To je zares vesten duhovnik. — V k n p 1 a n i j i je vedno cel zbor terci jal k. Kaj imajo vedno gori, to že ve kapelan Brajc in tudi nam sc zdi, kaj iščejo mlade tercijalke pri Brajcu. — Brajc sc jezi na «Gorcnjca», ker mu resnične besede pove. Zikaj pa sc ne jezi Brajc na »Slovenca* in »Domoljuba*, ki lažeta. Saj lagati je greh! Lep božji namestnik je ta Brajc, ki priporoča laž (»Slovenca* in »Domoljuba*) in sovraži resnico (»Gorenjca*). — Od župnišča ključe bi imel rad Brajc. Zato na vso strani leta in pisali, pa ne pomaga nič. Podjetnik Kožuh še ni dobil plačila za popravilo, zato tudi ni dal še ključev. Ako hoče Brajc v župnišče, naj plača stroške. Pa jih ne bode menda, ker si misli, da bode vseeno dobil ključe. Pa zastonj. Slavni župni upravitelj bode še dalje ostal v kapelaniji in če se postavi na glavo, no pomaga nič. Saj jo zanj še kaplanija prelepa. XI. redni občni zbor Sokola v Kranjn dne 5. jannarja 1906. Konec. Naj no bo Sokola očeta ali gospodarja, ki ne bi poslal svojega sina ali vajenca v telovadnico. To je narodna učilnica, tu jc mogoče napraviti iz šibkega dečka krepkega, zdravega moža, jeklenih .niSic in živcev, može, ki naj tvorijo zdrav in čil narod, kajti le tak narod ima pravico do življenja, le lak narod vzdrži v boju za bitje in obstanek, v katerem podleže in izgine vse, kar ni za življenje spodobno in je celoti na potu. — Takoj začetkom leta je sklenil vad. zbor prirediti vsakih 14 dni po en pešizlet. ki naj bi se ga ude-ležili vsaj vsi telovadci in nekaj netelovadcev v kroju, toda posrečilo se mu ni ta svoj sklep izvršiti radi prevelike komodnosti Članov. Priredilo sc jo samo 5 pešizletov in dvoje izletov s telovadbo, to so: I. dne 25. sušea pešizlet v Smlednik z udeležbo 20 (25 km), II. na Bled dne 16. mat. travna z udeležbo 20 (13 km), 111. 14. vel. travna izlet čez Kokrico in Naklo v Podbrezje z udeležbo 17 (12 km). IV. 1. rožnika celodneven pešizlet čez Šenčur, Zgor. B'irnike, Vodice na Šmarno goro, potem v Tacen in Vižmarje (30 km) z udeležbo 15, V. celodneven peš-izlel dne 29. rožnika na Jezersko (42 km) z ud. 15. Celo leto se je prehodilo 125 km. - S telovadbo se je vršil izlet dno 6. vel. srpana na Jesenicah (skupno z drugimi so-kolskimi društvi), kjer je telovadila niša I. vrsta na bradlji in mizi. Udeležba 24 članov v kroju. Dne 15. vel. srpana pa smo priredili izlet s telovadb) v Škoijo Loko. Takrat se je zbralo 31 članov v kroju, izmed katerih jih je 19 nastopilo v 3 vrstah na drogu, konju, bradlji, kozi, v skoku ter pri skupnih prostih vajah. Telovadba je takrat izpadla jako povoljno ter častno za naše društvo. Poleg tega je društvo nastopilo korporativno z zastavo (24 članov v kroju) pri slavnosti odkritja Prešernovega soome-uika ter pri pogrebu umrlih treh bratov. Po deputaciji 4 članov je bilo zastopano društvo dne 17. kimuvca v Zagrebu ob 301etnici ondotnega Sokola. — O izletih in nastopih se moramo izraziti povoljno, samo število udeležencev bi so lahko in se mora povečati. — Šolski naraščaj je poletel 29. vel. travna V Radovljico. Bilo jih je sicer samo devet, toda s svojim nastopom so pokazali, da ni naše delo pri njihovi vzgoji zasloni. 8. rožnika sc jc vršil izlet ženskpga oddelka v Ve-lesovo in Sv. Jošt z ud. 14, 30. mat. srpana pa pešizlet obrtnega naraščaja v Škofjo Loko z ud. 20. Vpogled dveh velikih sokolskih nastopov, letošnjo leto vsesokolski zlet v Za-irreb in 1907 vseslovanski sok. zlet v Prago opozorili moramo že danes člane, naj se pripravljajo, da pri obeh pokažemo, da delamo, da popravimo, kar smo zamudili. Oba zleta sta zvezana z precejšnimi troski za udeležence in misliti je treba nato, da se že sedaj pripravimo tudi v tem ozira. Društvo naj si napravi s prostovoljnimi prispevki sklad, v katerega naj se potem vzame ter pošlje kolikor mogoče) več članov. Seveda pa je v prvi vrsti misliti na pripravljanje v telovadbi, ker le s tem, ako nas bodo zastopali dobro izvežbani telovadci, bomo napravili utis društva, ki dela! Na zdar! Poročilo se je sprejelo z burnim pritrjevanjem. — Na predlog brata starosle volita se preglodovalcem računov brata Zdravko Novak in Ivan Schvvarz. — Ker na vseobče prigovarjanje brat Ciril Pire odločno izjavi, da ne sprejme več mesta staroste, izreče mu na predlog brata dr. Josipa Kušarja občni zbor zahvalo na njegovem 8 letnem delovanju. Na predlog brata Miroslava Ainbrožiča vrši se volitev staroste in podstaroste vzklikom in sta na istega predlog izvoljena za starosto brat dr. Josip Kušar in za podstarosto brat Vinko Majd (V Tudi volitev odbornikov vrši se na predlog brala Cirila Pirea vzklikom in se voli ves stari odbor, na predlog brata Ivana Janca pa so voli na izpraznjeno od-borniško mesto brat Ciril Pire. Imenom va-diteljskega zbora predlaga podnačelnik brat Janko Sajovic sedanjega marljivega načelnika brata Miroslava Ambrožiča v potrditev. Se soglasno potrdi. - Na predlog brala Evgeua Sajovica se vrši volitev odposlancev na Zve-zin občni zbor vzklikom in se voli vseh 9 dosedanjih odposlancev. — Brat Ciril Pire predlaga, da naj sc z ozirom na izlet v Zagreb napravi mala kolekta. Se napravi in se nabere za izletui sklad K 56'02. — Starosta brat dr. Josip Kušar: Kakor sem izvedel in prlloJa »Gorenjcu" št. 3 i; 1.19O6. ker so sejo zvozinega od hora javno, povedati smem, da se je tamkaj ventiliralo vprašanje, ali naj ostane pri stari demokratični navadi, da se med sabo sploh tičemo ali ne, ter da se opusti oziroma omeji ta naša šega. katero je vpeljal bral Ivan Hribar v Ljubljani že leta 1880. Jaz mislim, da sc mi odločno postavimo proti tnnu, da bi se zopet nad-vali častiti ali prečastdi gospod ali mogoče celo prevzvišeni. ler stavim vsled tega resolucijo: da se delegatom za prihodnji občni zbor, oziroma cdborovo sejo, nar,oči, da se zavzamejo za to, da ostane vse pri starem, da sc člani sploh likajo. Na Češkem je bila ta šega sama ob sebi razumljiva, in menim, da tudi nnni Slovencem ni potreba delati v tem vprašanju razkola in separatizma. Kukor je polreba ribi vode, je potreba Snkolslvu bratstva, katero je sploh edina podlaga in predpogoj skupnemu delovanju. Kakor hitro pa bode eden več kakor drug', eden samo navaden brat, drugi pa prečastiti ali prevzvi-šeni, nastal bode razkol na škodo Sokolstvu*. — Resolucija se sprejme s soglasnim pritrjevanjem, kakor tudi dodatni predlog, do se ta resolucija inlimira predsedništvu ŽvcZe. — Tajnik brat Janko Sajo\ic prečila na to razglednico, na kuleri vošči starosta Zveze bral dr. Vladimir Ravnikar 'Gorenjskemu Sokolu> veselo novo leto. Na to zaključi brat Ciril Pire občni zbor. — Na to se je razvila živahna prosta zabava, pri kateri je popeval pod znanim spretnim vodstvom biala Vilkota Rusa si. čitalniški pevski zbor umetne in narodne pesmi. Tedenski politični pregled. Državni zbor se snide dne w, t. m. K položaju. Te dni se mnogo govori in piše, da bi se v ministrstvo poklicalo ti i zastopnike iz državm ga zbora. Pravijo, da bi vstopil Čeh dr. Pacak, Poljak dr. Dzieduszveki in Nemec dr. Deršata. Na Francoskem so dobili novega predsednika republike. Dosedanji, Loubel, seje odpovedal zopet izvolitvi in izvoljen je bil zopet kandidat vseh svobodomiselnih republikancev, Faliieres s 441) glasovi proti Dou-merju, kije dobil 871 glasov. Bilo jc velikansko navdušenje, ko se je izvedelo za izvolitev. Na Angleškem so se ta teden vršile volitve v državni zbor. Izvoljenih je dosodaj 230 liberalcev, 32 zastopnikov delavske stranke, 01 nacionalistov in 86 uuionistov. Pri sedanjih volitvah je zmagala misel svobodne trgovine proti zastopnikom carinskega varstva. Mnogostoletna zgodovina angleškega ustavnega življenja ne pozna takega slučaja, kakor se je zgodil pri sedanjih volitvah. Konservativci in unijonisti so na en mah izgubili okraje, ki so jih imeli že 20 ali še več let v rokah. Spričo angleških razmer je ta velikanska zmaga liberalne slranke naravnost brezprimema in je že danes gotovo, da bo imela liberalna stranka v novem parlamentu preogrom no večino. Vodja konservativne stranke bivši ministrski predsednik lord Ari m- Bal-four, je sam propadel v okraju ki ga je zastopal v okraju več kot 20 let. Še pri zadnjih volitvah 1900 jo zmagal z večino 2600 glasov; zdaj je zmagal proti njemu majhen in nepoznan advokat, in sicer z večno 2200 glasov. — Lord Balfour je v klubu izvedel za svoj poraz in se razjokal žalosti. Seslra njegova, ki je v političnih zadevah njegova desna roka, se je onesvestila, ko je izvedela, da je konservativna stranka poražena. — Skoro vsi listi priznajo, da pomeni velikanska zmaga liberalne stranke tak prevrat, kakršnega Angleška ni doživela od 1. 1830. Novičar. Našim naročnikom! Prihodnjo številko »Gorenjca* bomo ustavili vsem onim, ki niso plačali naročnine za tekoče leto. Slovensko nradovanje kranjskega deželnega odbora. Kranjski deželni odbor jj» izdal na vse podrejene urade naslednje navodilo: Kranjski deželni zbor je sklenil, da mora deželni odbor poslovati z vsemi c. kr. uradi na Kranjskem, in z vsemi avtonomnimi uradi v deželah, koder prebivajo Slovenci, v slovenščini. Istotako morajo deželni uradi tudi pri občevanju z ministrstvi in višjimi vladnimi uradi posluževati se slovenščino. Z ozi-rom na ta sklep jc uradna korespondenca posebno z deželnimi v Gorici, Poreču, Gradcu in Celovcu in i mestnim magistratom v Trstu; s ce?. namestništvi v Trstu in Gradcu ter z vsemi okrajnimi glavarstvi, ki oblegajo slovenske okraje, slovenska. — Uradnim vodjem je naročeno strogo gledati lin izvršitev tega sklepa. Seja kranjskega občinskega odbora od 19. t. m. Zupan poroča, da so tukajšnji trgovci izročili 265 K za ubožni zaklad kol odkupnino za novoletna darila. Naznani, da se je dne 3. t. m. vršila pred upravnim sodiščem obravnava T. Pavšlaija zoper kranjsko občin. (O izidu smo že poročali.) Župan pre-čija odlok deželnega stavbenega urada o Pav-šlarjevi famozni brošuri »Uvaževanja vredna pojasnila*, ki seje poslala dež. odboru kol priloga k protoslu zoper nameravani vodovod za Kranj in okolico. — Računi požarne hrambe za 1. 1905 se deloma odobre, deloma sc pa radi n.ko male pomote vrnejo načelnišLvu v popravo. — Županstvo sc pooblasti, da ob občinskih polih da napraviti železne dr/ajc. — Zastopnikom občine v odbor obrtno-nadaljevalne šole se izvoli za dobo treh let obč. svetovalec Fr. Kreniv.T. — Ko-nečno se še § 6. klavničnega regulativa spremeni v toliko, da se morajo tudi prašiči, teleta in drobnice pripeljati v klavnico vsaj tri ure pred klanjem. Najnovejši izrek deželnega stavbin-skega urada o Favšlarjevi pritožbi glede vodovoda. Prejeli smo: Deželni odbor kranjski je pod št. 14.472 dostavil tukajšnjemu županstvu naslednji odlok: «S poročilom z dne 22. novembra pr. 1. št. 1598 semkaj poslano T. Pavšlarjevo bro-šurico «Uvaževnnja vredna pojasnila k vodovodnima projektoma mestu Kranj* izročil je deželni odbor deželnemu stavbin4emu uradu v izjavo. Deželni stavbinski urad se je o bro-šurici izrekel, kakor sledi: iRazni tehniki in c. kr. deželni zdravstveni svet so so izrekli zn to, da naj se vzame voda iz 0- mšenikarje-vega studenca, ker jc ta yoda brezhibna, vsaka infiltracija izključena in ker je le na ta način mogoče, da pridejo poleg mesta Kranja tudi ostale vasi do vode; odsvetovali so pa, da bi se zgiadil vodovod po načelih, katere je dal Pavšler od neke dunajske instalacijske tvrdite napraviti. Najmanjša množina vode v gornjem stude icu je znašala 12 sek. I., potrebovalo se jo bo pa, če se sedanjo prebivalstvo mosta in vasi za približno 100% pomnoži, le 10 2 sek, litra, tedaj manj, kakor jo daje tu studenec sam; poleg lega studenca je še drugi v tem grabnu s približno b sek. litri, katerega sc z malimi I roški vedno lahko k vodovodu priklopi. Maksimalna temperatura le studenčnice znaia 9° C; po kemični in baklerijologični analizi je ta studenčnica izborne kvalitete. Načrti in proračun so se natanko proučili ne le pri deželnem odboru, ampak tudi pri c. kr. deželni vladi in pri c kr. kmetijskem mini-sterstvu; vodovodna obravnava se je v vseh instancah vršila in za podjetje ugodno končala, proračun je s svojimi cenami popolnoma razmeram prilagođen, vrhutega se nalaga v svoli 620.000 K nič manj kakor za 65.000 K za nenadne slučaje. Vse to ve pritožnik, kljub temu pa ugovarja že leta in leta vedno eno in isto proti načrtu, da si je v teh stvareh lnjik ter ni v stanu kot tak prav nič stvarnega povedati. Poprečna cena za kopanje jarka znaša 3 K, kar je za terenske razmere teh krajev popolnoma zadosti, več se dose-daj na Kranjskem sploh ni plačalo, pač pa se je dosegel pri ponudbenih obravnavah po navadi še znatni popust. Ravno tako so cene za dobavo cevi in za armature, kakor tudi za druga dela zadosti visoko proračunjene; poleg vsega tega je pa Ce "rezerva 65.000 K v proračunu. Pritožnik sili svoj načrt v ospredje, v isti sapi pa pravi tudi, da ni potrebno, da bi se voda ravno pod mestom vzela, ampak da naj se gre 1 ali l1/* km z vodnjakom dalje na pr. proti Struževem. S tem obsoja sam svoj projekt. Kakor pa njegovih ugovorov ni resnim smatrati, ravno tako ne smatra stavbinski urad resnim nje-govega pisanja v sedanji pritožbi, v katerem posredno očita vsem dosedaj v ti vodovodni zadevi delujočim izvedencem, ki so imeli pri svojem delu le korist dežele in dotičnih krajev pred očmi, odvisnost, pristranost in nezanesljivost. To očitanje gre na vso tehnike, ki so pri tem projektu sodelovali, tedaj gori do ministrstva in tudi na c. kr. deželni zdra-stveni svet. Pavšlarjevo pritožbo smatra deželni stavbinski urad za neutemeljeno. 2u-panslvo naj ta izrek deželnega stavbinskega urada prijavi T. Pavšlarju ter tudi drugim udeležencem. Deželni odbor kranjski. Ljubljana, 10. januarja 1906. Detela 1. r.» Volitev zastopnika obrtnikov in trgovcev v odbor tukajšnje obrtno-nadaljevalne Sole se vrši jutri v nedeljo, dne 21, t. m. ob 11. uri popoldne. Za dobre časopise. Pod tem naslovom agiliiu -.Slovenec za nove naročnike ob novem leiii. Med drugim piše: »V eni besedi je vsa skrivnost naših vspehov: Agitacija 1 Bodimo dobri agitatorji — to je naša največja zasluga in čast. Agitacija dela čuda. Posebno se to vidi na Francoskem. Za raz-.-irjanjc časopisov piirejajo shode in snujejo klube in uspeh ne izostane.* In konečno pravi: «Tudi mi ne smemo zaostati. Naprej brez strahu! Naše geslo je — agitacija.* Tudi »Gorenjčevim* čitateljem naj bode geslo agitacija, katera sc pa razločuje v tem, da naj agilirajo z dejanji, ne pa s prazno besedo. Ljudska predavanja. Jutri, dne 21. I m. ne bode ljudskega predevanja. V nedeljo, dne 28. t. m. bo predaval gosp. prof. Ivan Jane «0 telovadbi in njenem učinkovanju na telo* v dvorani narodne čitalnice ob poide veti h zvečer. Nedeljska predstava v tukajšnji narodui čitalnici je nad vse pr.čakovanje dobro izpadla. Vsi igralci, zlasti dame so pogodili svoje vloge izborno, Tudi obisk je bil po-voljen, Slavnemu odbora olepševalnega dra-Itva t Kranju 1 Uljudno prosimo, naj se čim preje skliče redni občni zbor. Več članov. Občni zbor »Slov. bralnega društva* v Kranju se vrsi jutri 21. t. m. ob eni uri popoldan v društvenih prostorih. V slučaju nezadostnega Števila članov se pa vrši občni zbor pol ure pozneje ne glede na Število članov. — Po občnem zboru je običajno žrebanje časopisov. Odbor. Po gorenjskih hribih cveto pomladanske cvetke. Pri Sv. Križu nad Jesenicami so imeli te dni 18 stopinj H toplote. Danes ponoči pa je zapadel nov sneg. Na Primskovem pri Kranju je v ondolni cerkvi nek zlobnež odnesel železno skrinjico, v kateri je bilo okrog 60 kron drobiža. Nekega sumljivega pretepača so žc zaprli. Umrl je v Ljubljani g. rintar, bivši župnik na Trati nad Škofjo Loko. Telovadno društvo „Tržiški Sokol" je imel svoj redni občni zbor dne 6. jan. 1906, pri kattrcm so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Mihael Zaletel, starosta; Ivan Mrak, pod-slarosta; Josip Zupan, blagajnik; Franjo Meglic, tajnik; kot odborniki: Josip Luzar, Peter Smolej, Franc Krištofek, Ivan Ješe; kot namestniki Rudolf Prcgel, Andrej Mokorel; kot računska preglednika: c. kr. notar Franc Stupica in Josip Ster. „Triglav" v Radovljici priredi v nedeljo, dne 21. januarja 1906 ob 7. uri zvečer v pri-, (ličnih prostorih radovljiške gaščine (desno) igrokaz v treh dejanjih: V Ljubljano jo dajmo! Spisat J. Ogrinc. Po igri prijateljski sestanek v hotelu Hasti, kjer se vrSi ples in prosta prijateljska zabava. Sodeluje radovljiški orkester. Vstopnina: Za nečlane: I. sedeži 1 K, II. sedeži 60 vin., stojišča 40 vin. Za člane polovico. Odbor. „Triglav" V Radovljici priredi v nedeljo dne 28. januarja 1906 svoje I. poljudno znanstveno predavanje. Predava Član »-& z odličnim spoštovanjem Ivan Potočnik čevljarski mojster. — Kmetovalci! = za praJiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnk6czyje? kranjski redilni prašek za prašiče. NaUmlj -i zdravi dodatek h krmi, ki se n j uporablja kot dietetifino redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pišeta o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. 148-31 1 zavoj za 5') vin. pri vsakam trgovcu, Po poŠti 6 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Razpečevalci dobe popust. Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal Urar in trgovec H SUTTNER v Kranju Si. 502. Nikelnasta anker-remontoar-Roskopf, trpežno kolesji, gld. 246, enaka iz pravega srebra gld. 3 95, ista z dvojnatlm trčim sre-braim močnim pokrovom gl. 6'50 in naprej. priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih lir, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-mega, Roekopf, Uiania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najlinejšega izdelka pn najnižjih minil. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, le to, da ga raz pošiljam po čelen svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. Št. 505. Prava srebrna cilin-der-remontoar, trpežno kolesje in močni pokrovi, gld. 4"85, ista z dobrim anker-kolesjem gld. 5'i*6 in naprej. 114-28 Izvrstna prilika potovanja v Jtmeriko je danes čez Hamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov, kat era se imenujeta: • AlIlM'ita 690 Čevljev dolg, 74 širok, NM 5JJ glob., nosi 22.250 ton, drugi: nosi _5,000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes vi liki parniki. ki obsegajo samo po 8.-12.000 ton. - Voinja preko oceana ,traja samo 7 dni. Pomiki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. - Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg-Amerika Linie Jr. Seunig, tjubljana, Mka«sta3i. Posamezne Števce .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Škofji Loki g. M. Z i gon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušicl g. Štefan Po d pa c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobo lekr trgovec; Kamnikn g. Marija Ažman, trafika. -MIMIfttMdUMV MOR« COMCOuno- Zobo-1««! atcljf Oton 5eydl pri g. dr. E.Ctlobočniku v Kranju Zobovja, tudi ne kore-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka* kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejSih metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zob oz dr av-niike operacije izvršuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice št. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, raristov-skih in kolesarskih oblek ln ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, so—si 413 Narodna društva, uvedite „Vseslo-venski legltimaci]ski list", U se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda 1 Naročila in Informacije na) se pošiljalo na naslov: Odsek za vseslovenski legltimacljskl list, Dunaj VIII./1. Alserstrasse 7. II. 17. Naznanilo, Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoran zaradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zda t no zvišati, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mogel edino le s tem, da 3em se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane mesarije po dom. «Kodelač» v Grabnu. Nadejaje se, da me bode si. občinstvo še nadalje z velecenjenimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cene še znižal beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Wohlgemuth ■sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje št. 7. 172—14 104-85 Tdnnies tovarna za stroje, železo in kovino-livama v Izubijani priporoča kot posebnost žage in vae stroje za obdelovanje lesa. Franeis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa TovarnMka zaloga 121-67 Ivan Jax-a v Ljubljani D'majska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopoštjejo na zahlevanje zastonj. ifei/dllri/ Najbolje za zobe Dobiva se v lekarni i K. Savnfka v Kranlu. prodaja vina. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega ln črnega vina, domače rakije, brinovca in finega olja po primerno nizkih cenah. IVAN PUJMAN 18913 vinogradnik in trgovec, Vodnjan-Dignano Istra (c. kr. državne železnice). 'OBOI aKi»OOJP V* '^r^™ J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove ulice &t. 4. Stavbeno-umetno In konsirukciisko KljuCiviiCtrstvo. .'Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Specijaliteta: 103-81 valjični zastori (Rollhalken). Izila je Jobra foaatica" spisala Minka Vasičeva "V založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vozana; oena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za .janje najokupripravlunejsih jedi domače in tuje kuho, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vie: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene ctne, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—64 Tapetnik, in preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-69 Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinast« Izdelke v vseh barvah, trpežne ln ceno priporoča w-» Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinaotih izdelkov --v Ljubljani. - Najcenejša ln najhitrejša vožnja 4 Umerijo Je s paniki ,Severnonemškeffa Lloyda' iz Bremena v ]tow-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser "VVilhelm II., Kronprins Wilhelm, Kaiser "VVilholm der Grosso. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju«. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. PoitreJba poStena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne drfave kakor: Colorabo, Meiiko, Cillfornija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington nudi naše društvo posebno ugodno In izvanredno ceno čez G al d es te a. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti more in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colorabo, Siugapore, v Avstralijo itd. itd. H6—12 F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana opekarna in tovarna peči ponudijo vsako poljubno množino fOSki ttlOtttl" (5trangfalzzicget). zareza« Mu opcije, 2 Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. — Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Vidic «V Komp. in Josip Marzola. — Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. — Dalje priporočamo peči ln štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbena stroko spadajoče Izdelke. — Vzorce ln prospekte pošljemo na željo brezplačno. — Takojšnja in najzanesljivejša **-16 postrežba. — Sprejmo se zastopniki. Masa (Kolizej) R. JUAIVO na jftarlje Terezije cesti Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Bogata zRloga po-hlitvR vsake vrste v tseh conah. O&lo dala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava la vile, Specijaliteta: Gostimi stoli, 184-81 hhlštvo Iz železa, otroike postelje In vozički po vsaki ceni, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-danske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično ln v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, osle garniture. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obe-ialnlk, miza, stensko ogledalo. Najboljša vseh znamk aar »ceres"- le 228 -8 (iz HoHos-orchoV) jedilna mast. Najboljša uporaba pri peki, praženju in kuhi, ===== Izdelovalnica redilnih sredstev „Ceres", Ausslg. Izdelovnnje se vrši s kemičnim preiskovanjem od vis. c. kr. ministrstva za notrnnje stvori odobrenega preiskovalnega zavoda za redilna ir jedilna sredstva na Dunaju IX., Spitalgasse 81. Kupovnlci te «Ceres»-masti so naprošeni. da pošiljajo v preiskavo temu zavodu brezplačno blago, in sieor v originalnih zavojih. «jh koiuoreij Odjovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju, 74 40