AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ; IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME AMERIŠKA SLOVENIAN MORNING *! DAILY NEWSPAPER j LETO XLIII. — VOL. XLIII. CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 2, 1941 iemci so odložili 500 oseb na amotnem otoku blizu Avstralije si so bili vzeti z raznih ladij, ki so jih Nemci potopili v zadnjih mesecih na Pacifiku; med rešenimi je 70 žensk in otrok. -Singapore, 1. j an. — Neka 'Stralska ladja je pobrala na oku Emarau, severno od Av-ralije 500 oseb, katere so izlo-e tukaj 21. decembra nemške ije. Odpeljali s0 jih zdaj v fstralijo. Med rešenimi so An-;ži, Francozi in Norvežani, ki I se nahajali na ladjah, katere j Nemci potopili zadnje mesece t Pacifiku. Med rešenimi je kaj potnikov, 70 žensk in ?ok, drugi so pa mornarji. Vse i so Nemci pobrali z ladij, edno so jih potopili, zdaj so pa " skupaj izložili na otoku larau in jih tam pustili. Sprva se je mislilo, da so to >dolomci s potopljenih ladij, so jih Nemci potopili šele zad-! d»eve. Toda kot kaže se-im, s0 bile ladje potopljene v :u več mestcev. Rešeni so iz wood, Notou, Ringwood, Triona, Triadic, Triaster, Vinni, Turaki-na in Komata. Angleška in avstralska mornarica sta poučeni o teh nemških roparskih ladjah, ki razsajajo po Pacifiku, toda radi obsežnosti istega, jim je težko priti na sled. Nekaj gori omenjenih ladij je bilo svoje čase že poročanih kot potopljenih, o usodi drugih pa se ni vedelo do zdaj, ko so rešen-ci povedali, da so jih potopili Nemci. Otok Emarau spada k Bismarck otočju, to je skupina kakih 100 otokov severno od Avstralije. To otočje je bilo pred prvo svetovno vojno pod nemškim pokroviteljstvom, versaj-ska mirovna pogodba ga je pa dečih ladij: Rangitane, Holm-' prisodila Avstraliji. Roosevelt se smejal Hitlerjevemu odgovoru Nesramna laž, pravi Hitler Rooseveltovim besedam •w Štiri laške ladje potopljene Selgrad, 31. dec. — Neka ncata angleška bojna ladja je •»ravila zopet drzen napad v iranskem morju in potopila •i italijanske transportne la-• K temu se pa še dodatno po-a> da je neka grška podmor-a potopila v bližini jugoslo-iskih voda eno italijansko »sprotno ladjo, ^dje, ki jih je potopila an-bojna ladja, so vozile v ška >anijo težke topove in motor-truke. Napad se je izvršil na kraju, kjer se stikata jugoslovanska in albanska meja. Atene, 1:jan.— Grška armada je pognala fašiste z važnih postojank v bližini mesta Klisu-ra ter zajela pri tem 500 Italijanov. Italijani so poslali v ta kraj močna ojačenja, da bi ustavili Grke, ki prodirajo proti Va-loni na Jadranskem morju. Grki so v zadnjih par dneh zajeli 1,200 Italijanov ter mnogo topov, strojnic, avtomatičnih pušk in drugega vojnega materiala. ^rag vzemi Hitlerja! kliče London -ondon, 1. jan. — Po cestah i se vedno gasilne cevi in Ijegasci so še vedno na delu zadnje nedelje, ko so Nemci :o strašno udarili na London, ia nocoj se ljudje niso zmeni-a vse to. Veselo so prepevali, 'oščili srečno novo leto in vpi-■'Vrag naj vzame Hitlerja!" -arkometi in protiletalske ba- JJe so vso noč molčale. Za za- _______________ "mi okni so bili pa nočni klu-' Nemci zopet natrpani ljudi, civilistov in bombe. vojakov, ki so praznovali prihod novega leta. Novo leto je prišlo v Anglijo brez sodelovanja nemških bombnikov. Vzrok temu je bilo slabo vreme, ki je prisililo letala ostati na tleh že v pondeljek večer. Vlada je izdala na narod ukaz, da se formirajo povsod straže tako, da ne bo niti eno poslopje nezavarovano za slučaj, če bi metali zažigalne IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Chicago. — V nedeljo zjutraj - decembra) je policija na erni strani mesta našla v anski ulici Franka Petka ubi-a- Kdo ga je ubil, najbrže ne nikdar znano, toda policija '•i, da ga je nekdo zadel z av-11 in ga potem pustil na ulici, tek, smrtno ranjen, se je od-kel V alejo in tam obležal. Po-»rečenec je bil star 31 let, sam-|in rojen je bil v Chicagu. Buenos Aires, Arg. — Dne novembra j.e vlak do smrti fzil Figelj ,staro 28 let, tera je služila pri neki argen-ski družini. Doma je bila s imorskega. Roundup, Mont. — Maks Pol-c je bil 20. decembra ubit pri u v rudniku. Ponesrečenec je star 35 let in rojen je bil na istfalskem v Nemčiji. Zapu-I ženo, starše, brata in sestro. Družina predsednika Roosevelta na potu iz Bele hiše k božičnim obredom v cerkev. Od leve proti desni so: Mrs. Franklin D. Roosevelt, predsednikova soproga; Mrs. Sara Roosevelt, predsednikova mati; Franklin D., Jr., predsednikov sin s svojo ženo in sinčkom Franklin 3; predsednik Roosevelt, Harry Hopkins, bivši trgovinski tajnik in njegova hčerka Diana in Mrs. James R. Roosevelt, Italijanski kralj in Roosevelt izmenjujeta novoletna voščila Washington, 31. dec. — sednik Roosevelt, ki je v nedeljo večer obsodil pakt med Berlinom, Rimom in Tokiem kot "ne-sveto zvezo," je nocoj voščil italijanskemu kralju Emanuelu srečno novo leto ter izrazil upanje, da bo v letu 1941 italijanski narod užival blagoslov pravičnega miru. Roosevelt je poslal to voščilo italijanskemu kralju potem, ko mu je ta poslal novoletno voščilo. "Visoko cenim Vaše prijazno voščilo," je odgovoril Roosevelt. Pošiljam Vašemu veličanstvu svoje iskrene želje k Vaši osebni sreči in upanje, da se bo v tem prihodnjem letu italijanski narod mogel veseliti blagoslova pravičnega miru." V teku ene minvfe po na stopu novega leta, so bili v Clevelandu rojeni:, štirje otroci. Toda noben od teh ni slovenske krvi. Do danes zjutraj nismo dobili še nobenega poročila o kakem slovenskem naraščaju v tem letu. Torej se še nič ne ve, kam bo šla nagrada. Pa najbrže brez nič ne bo. New Duluth, Minn. — Pred dnevi je tu umrla Agnes Skole, stara 73 let, ki je bolehala dolgo časa in zadnja dva tedna je ležala v bolnišnici. Zapušča moža, sina in tri hčere. — Iz Danvilla, 111., je prišla vest, da se je tam kaj 3. dec. smrtno ponesrečila Theresa Lawrence, hči Antona žganjarja iz Gilberta, Minn. Pokojnica je bila stara 30 let in rojena v Gilbertu. Poleg moža Theodora Lawrence j a in staršev zapušča še brate in sestre v Gilbertu in Milwaukeeju, Wis. Chicago. — V soboto zvečer je umrl Frank Samec, 2508 Blue Island Ave. ,ki je dolgo časa bolehal. Bil je doma iz Grosuplja. 22. obletnica V petek ob 5:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica |'za pokojnim John Muhičem v spomin 22. obletnice njegove smrti. CELO ŽENINU SE ZDI POROKA NEUMNOST Cincinnati, O. — John C. Powell in Mrs. Addie McKesson, sta se poročila na starega leta večer, ženin se je izjavil, da mu je padla "neumna misel" v glavo in posledica je bila poroka. Morda ima prav, ker on je star 74 let, nevesta pa 82. Srečni ženin je bil 40 let vdovec. blejsko jezero 27 SDZ Društvo je izvolilo za leto 1941 sledeči odbor: Predsednik John Debeljak, podpredsednik Frank Fende, tajnica Mary Marn, 14410 Sylvia Ave., zapis-nikarica Jennie Potočnik, bla gajnik Peter Rostan, nadzorni ki: Joseph F. Durn, George Panchur, Frances Wolf, zdravniki : dr. Siegel, dr. Rotter in dr. Perme. Seje so Ivsak tretji torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Iz bolnišnice Mrs. Mary Merhar, 1245 Norwood Rd. se je vrnila iz bolnišnice in prijateljice jo zdaj lahko obiščejo doma. Zahvaljuje se za obiske in cvetlice v bolnišnici. Avtna kolizija Na državni cesti št. 42, tri milje severno od Medina, O., se je zaletel avto, ki ga je vozil neki Walter Datch v truk, ki ga je vozil Joseph Pate iz 1411 E. 53. St. Karambol je bil tako silen, da sta začela goreti avto in truk. Pate je naglo skočil s truka, voznik avta, ki je pri vožnji najbrže zaspal, je ipa zgorel v avtu. Na truku, ki je bil poln raznih produktov, je škode $4,200. Tretja obletnica V četrtek ob šestih se bo brala v cerkvi Marije Vneboivzete zadušnica za pokojnim Frankom Kralj v spomin tretje obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Hitler prerokuje zmago za leto 1941 Berlin, 1. jan. — Adolf Hitler je obljubil svoji 'armadi in nemškemu narodu, da jim bo leto 1941 prineslo popolno zmago. V istem času je pa bruhalo nemško časopisje, na dovoljenje od Hitlerja, besne napade na predsednika Roosevelta, ker je v nedeljo obljubil vso možno pomoč Angliji. Hitler je v svoji poslanici armadi in narodu zatrjeval, da je vsemogočni Bog ž njimi, ki je "obrnil hrbet kapitalistom in vojnim molohom in bo zdaj rosil svoj popolen blagoslov na nemške bombe, topove in bombnike." Vodilno nemško časopisje je obdolžilo Roosevelta, da je sokrivec sedanje vojne in tudi odgovoren, da se bo vojna podaljšala. Nemško in italijansko časopisje piše, da ne bo dolgo, ko bo Japonska obračunala z Zed. dr-žavami. Baraga Glee Club Nocoj, točno ob sedmih, se vrši pevska vaja za vse članice v šoli sv. Vida. CLEVELAND IMA ZDAJ NOVEGA ŽUPANA V torek dopoldne, ob 11:41, če hočete vedeti natančno, je izročil župan Harold H. Burton županske posle mesta Clevelanda svojemu nasledniku (katerega si je po svoji milosti sam izbral) Edward Blythinu. Tako je končal Mr. Burton svojo petletno županovanje v Clevelandu in se odpeljal v Washington, kjer bo sedel prihodnjih šest let v senatu Zed. držav. Kakih 300 mestnih uslužbencev, kabinetnih uradnikov in, seveda, republikanskih voditeljev je bilo navzočih pri teh zgodovinskih (!) ceremonijah. Ceremonije, ki so bile v zvezi s pre dajo mestnih ključev, so bili prav zanimivi. Poslušajte! Po mestnem čarterju more naslediti župana najprej mestni direktor postav. Sedanji direk tor (Brainard) je demokrat, torej kot tak bi bil samo pod smrtnim republikanskim grehom upravičen do tega urada. Zato so naš bivši ata župan Burton odstavili direktorja postav (demokrata )in imenovali v pondeljek večer v ta urad pomožnega direktorja Blythina. Ta je nastopil svoj urad v torek zjutraj in je bil v tej kapaciteti polne tri ure. Ob enajstih je župan Burton odstopil, na njegovo mesto je stopil direktor postav Blythin, ki storil je kot svoj' prvi uradni čin ta, da je imenoval bivšega direktorja postav, Brai-narda, zopet za direktorja postav. Tako smo dobili z diplomatsko potezo republikanskega župana — za 10 mesecev in nekaj dni navrh. Potem bodo imeli pa besedo demokratje. NAJNOVEJŠEVESTI BELGRAD, 1. jan.—Iz nemških Ivirov se poroča, da je odšel bolgarski ministrski predsednik Bogdan Philoff na Dunaj, kjer se bo posvetoval z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Premier bo na Dunaju skušal izvedeti, kaj delajo nemške čete na bolgarski meji in kakšno vlogo bo določil Berlin za Bolgarijo. VICHY, Francija, 1. jan.—V uradnih krogih vlada velika napetost, ko francoska vlada pričakuje od Hitlerja odgovor na cpredlog maršala Pe-taina, ki določa sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Iz Lisbone., Portugalska, se pa-roča, da so bile Vse vezi med Nemčijo in Francijo prekinjene, toda ta vest uradno ni potrjena. Maršal Petain, načelnik francoske vlade, se je napram diplomatom izjavil na novoletni dan, "da bo Francija zopet zavzela svoj prostor med svotovnimi narodi." DUBLIN, Irska, |2. jan.—Nepoznano letalo je vrglo sinoči tri bombe 30 milj severno od glavnega mesta Dublin. Bombe so napravile nekaj škode, toda človeških žrtev ni bilo. KAIRA, Egipt, 1. jan.—V pondeljek ponoči in v torek ves dan, so angleški avijatičarji izvedli enega največjih zračnih napadov v Sredozemlju. Bombardirali so Italijo doma in njena posestva v Afriki. Metali so bombe v pristanišču Taranto, v Palermu; Na-plu ter razne kj-aje po Libiji. -o-- . Menda je hotel na lov Nek moški je ravno stopil iz Five Points Hardware Co., 935 E. 152. St., ko ga je opazil policist Harry Hughes. Tujec je imel polno naročje karabink in pušk. Hughes mu je napovedal aretacijo in ga izročil patrulji. Zadušnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Antonom Cadež. So Washington. — Predsednik Roosevelt se je na ves glas za-mejal, ko so mu povedali, kaj je Hitler odgovoril na njegov govor zadnjo nedeljo večer. Roosevelt je sprejel časnikarske poročevalce. Sedel je pri mizi in odgovarjal na razna vprašanja. Ko mu je nekdo povedal, da je Hitler podal komentar na njegov govor zadnjo nedeljo ter izjavil, da je izrekel Roosevelt "nesramno laž," ko je trdil, da namerava osišče podjarmiti ves svet, se je Roosevelt naslonil na stolu nazaj in se na ves glas zamejal. Med navzočimi je bil tudi poročevalec za nemško čaopisje. Zed. države bodo dajale Angliji orožje v zameno za razne potrebščine Predesdnik Roosevelt bo predložil kongresu načrt, po katerem se bo dalo nadaljno pomoč Angliji. Namignil je, da se bo napravil nekak načrt, po katerem bo dale Zed. države Angliji orožje, letala, ladje in drugo, za to bi pa dobile razne sirovine, kot kositer in gumi j. Te stvari Amerika zelo potrebuj« in jih mora kupovati v inozemstvu. Drug sistem bi bil pa ta, da bi Zkd. države orožje in municijo nekako posodile Angliji, to se pravi, da bi isto Anglija po vojni vrnila v isti mncfcini. -o—-— Prihodnji kongres bo sledil Rooseveltu brez političnih in strankarskih bojev Washington, D. C. — Kljub tarnanju nekaterih, ki se hočejo ograditi z (visokim kitajskim zidom z ozirom na inozemsko politiko, pa bo 77. kongres, ki se zbere jutri, sledil do skrajnosti Rooseveltu in vsem njegovim priporočilom za narodno obrambo in pomoči Angliji. Dasi bo kongres v resnici tehnično v miru z vsem svetom, pa bo vendar reševal vojne probleme. Prihodnji pondeljek bo predsednik poslal kongresu svojo poslanico, ki bo v glavnem nadaljevanje govora zadnjo nedeljo, toda bo slvoje cilje in načrte natančneje razložil. Potem bo šel pa kongres na delo, da bo te (predsednikove načrte uresničil. Izginilo bo staro politično nasprotstvo konservativcev, 'ki je bilo sicer v zadnjih treh letih precej močno in je preprečilo več Rooseveltovih namer. Toda opozicija bo izginila, ali pa bo čisto brezpomembna, ko bo šlo za narodno obrambo in pomoč Angliji. Edino kar bo dpozicija morda zahtevala od Roosevelta bo to, da razloži v podrobnosti pogres obrambene-ga načrta. -o- Vstopnice za razstavo Za mednarodno razstavo, ki se vrši iv mestnem avditoriju od 4. do 19. januarja, se lahko kupi vstopnice v predprodaji. Sedaj jih lahko kupite za 25 centov. Pozneje bodo po 35 in 50 centov. Vstopnice lahko dobite rodniki in prijatelji so vabljeni. I tudi v našem uradu. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 1941 r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 montlis Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 1 Thurs., Jail. 2, 1941 Mi ne prosimo, mi zahtevamo! Na ljudskem shodu v nedeljo v SND na St. Clair Ave., kjer smo ameriški Slovenci manifestirali zahtevo po osvoboditvi vse slovenske zemlje, je rekel msgr. Vitus Hribar te značilne besede: "Če bo kdo vladal svet, ga bo Slovan! Ako bomo nastopili solidarno in kot en mož, bomo dosegli vse! Združeni v enem cilju, v eni misli, nam ni treba prositi naših pravic, ampak jih zahtevamo!" Da, mi zahtevamo nazaj sveto slovensko zemljo, zahtevamo nazaj našo koroško zfemljo, zahtevamo nazaj Idrijo, Postojno, Gorico, Trst, Reko. Vse, kar je našega, ki je bilo naše, z našo krvjo in našimi žulji obdelano, to zahtevamo nazaj. To je namen akciie, ki se je započela zadnjo nedeljo s sprejetjem spomenice, ki bo odposlana na vlado Zed. držav in na angleško vlado. Ne zato, ker od njiju to zahtevamo, ampak zato, ker ti dve mogočni demokratski državi bosta nekega dne sedeli pri zeleni mizi, kjer se bo delila pravica in popravljala krivica, ko bodo zatirani in razžaljeni zopet potolaženi, kjer se bo jemalo diktatorjem nagrabljeno zemljo in jo dajalo njih pravim lastnikom nazaj. In tedaj mora imeti zlasti naša ameriška vlada v rokah dokaze, ki upravičujejo naše zahteve. Zato se nam je zdelo, da je pravi čas, da započnemo mi tukaj v svobodnih Zedi-njenih državah seznanjati tozadevne oblasti, da smo tudi Slovenci eden izmed onih narodov, ki smo bili okradeni na zemlji, s katero je nesramni in grabežljivi tujec pogoltnil sto in sto tisoče naših slovenskih ljudi in kjer na naši zemlji s silo vzgaja slovensko mladino v janičarje, ki naj bi v teku generacij pozabili, kdo sta bila njih prastari oče in prastara mati. Mi tukaj v svobodnih Zed. državah lahko zahtevamo pravic za naš narod preko morja, ker on tam ima vezane roke. Nad njim visi meč, proti njemu so obrnjena žrela topov. Kako naj zahteva nekaj svojega nazaj, ko mora paziti, da mu ne ugrabijo še tega. kar ima. Mi smo pa tukaj na svobodni ameriški zemlji, pod zaščito največje demokracije na svetu, v varstvu mogočne zvezdnate zastave, ki jemlje v varstvo vse zatirane, vse, ki prosijo nje pomoči. Naključje je naneslo, da smo započeli akcijo za osvoboditev slovenske zemlje izpod tujčeve pete ravno na isti dan, ko je največji človekoljub naše dobe, predsednik Roosevelt, govoril zgodovinske besede ameriškemu narodu in vsem narodom sveta, da je trdno prepričan, da bodo končno mogočni diktatorji poraženi, katerih edini cilj je zagospo-dariti vsemu svetu. Veliki predsednik Roosevelt je svečano obljubil dati vso pomoč onim deželam, ki se branijo pred grabežljivimi sosedi, ki se bore za svobodo in za svojo zemljo. Presednik Roosevelt dobro ve, in dobro vemo vsi, da diktatorji ne sovražijo ničesar bolj kot našo Ameriko, naše svobodne in demokratske principe. Cilj diktatorjev ni zagospodovati nad vso Evropo, ampak njih glavni cilj je uničiti veliko in mogočno republiko, zaščitnico vseh ponižanih in oropanih, Zedinjene države ameriške. Naj se nihče ne moti in naj ne misli, da hočejo diktatorji vpeljati "novi red" samo v Evropi. Ta "novi red," kakor pravijo, pa ne bo noben "novi red." ampak bo suženjstvo malih narodov pod enim samim gospodarjem — Nemcem. In danes se bije boj na evropskih frontah, da se reši evropske narode sužnjosti. da se ohrani svoboda vsem, ki hočejo biti svobodni, da se vrne naropana zemlja prizadetim. Zato je pa stopil veliki Roosevelt pred svet in brez ovinkov povedal, da Zedinjene države ne bodo držale križem rok, ko goltajo nenasitni diktatorji eno deželo za drugo. S tem Roosevelt ni hotel samo povedati, da je Amerika na strani zatiranih, ampak je hotel tudi povedati in pokazati ameriškemu narodu nevarnost, ki mu grozi, če se diktatorjev ne ustavi o pravem času, če se ne zajezi hudournika, dokler ne razlije svojih voda čez bregove. "Diktatorji ne bodo zmagali v tej vojni!" je rekel Roosevelt. Pa to ni samo stavek lepih in bodrečih besed, ampak so bile te besede postavljene na vso silo, ki jo premorejo Zedinjene države. Res je! Če stopita na stran demokratskih držav, ki danes bijejo boj za svoj obstanek proti diktatorjem, oba ameriška kontinenta, je to sila, ob kateri se mora skrhati vsak meč. In skrhal se bo! Demokracija bo končno zmagala in Stric Sam bo oni, ki bo zmagal v tem gigantskem boju. Zato bo pa tudi Stric Sam tisti, ki bo vzel po končani vojni tehtnico v roke in začel deliti pravico teptanim. Mogočni diktatorji se bodo poskrili v mišje luknje in ponižno bodo čakali pri vratih na ono, kar jim bo oddelil Stric Sam. Tedaj bomo pa stali tam tudi mi Slovenci in bomo zahtevali svojo zemljo. Akcija, ki je bila započeta v nedeljo, mora neumorno delati. Niti za trenutek ne smemo pustiti stvari v nema;. Narod v.stari domovini in v zasedenih krajih pričakuje naše pomoči. Narod tarn preko Atlantika ve, da mi lahko veliko storimo v tem oziru. Ali naj se vara v tem pričakovanju? Ali naj mi tukaj, ki uživamo svobodo, pozabimo na naše zarobljene brate in sestre? Ne, njih upanje jih ne sme varati! Pojdimo naprej do zmage! Podprimo poslanico predsednika Roosevelta, da ž njim zmagamo, ali pa umremo. Naj ne bo med nami popusti j ivca, ne mešetarja. Mi ne prosimo, mi zahtevamo! Delničarjem N- A. banke Tale dopis naj bi delničarji prečitali in prišli na delniško sejo slovenske The North American banke. Vsi delničarji ste prejeli po pošti karte kot vabilo, da se udeležite delniške seje, ki se bo vršila, v Knausovi dvorani dne 8. januarja, v sredo zvečer, kakor je v pravilih banke. Obenem je s karto tudi še druga karta, kar pomeni, da tisti, kateri se seje nikakor ne more udeležiti, lahko drugemu izroči, ali drugega poveri s ta-kozvano pooblastilnico—Proxy. To si pa nikakor ne smete razlagati, da je že vseeno, če izročite Proxy drugim in da vi ostanete doma. Tega pa že ne! Nikakor! Vsi pridite na sejo! Ne bojte se, da se bomo kregali! Tega ne bo več, to je pozabljeno, ker obe banki lepo napredujeta, stara in nova in obe obetata, da se bodo zacelile rane in popravilo, kar je bilo zamujenega. Vabim vas v imenu direktorjev banke, da se odzovete in pridete na sejo, da boste slišali o poslovanju, dobili v roke račune in uradnikom dali priznanje ali ukor. Vedite, da ste delničarji gospodarji banke, uradniki so samo vaši najemniki, da banko vodijo in posredovalci z denarjem med vlagatelji in med temi ,ki si denar izposodijo, da naredijo denar za vas delničarje. Vedeti bi morali delničarji in se zavedati, da ste gospodarji in lastniki prave ameriške banke in na kar bi morali biti še zelo ponosni. Ta banka ima pred seboj veliko bodočnost, če pomislite, koliko je narasla v zadnjih par letih. Bodočnost naše slovenske banke je velika, če bomo tudi v bodoče z njo sodelovali, kakor smo to storili do sedaj. Ne recite, da je že vse O. K., da. naj kar direktorij sam dela tako naprej, brez vašega zanimanja. Vi pridite na sejo in dajte nam nasvetov, magari ukora, včasih je tudi ukor umesten za zboljšanje banke. Pridite in povejte tudi to, če vi od strani mogoče vidite, da s poslovanjem pri banki /v posluž-nosti ni vse v redu. Če bi se moralo kaj izboljšati. Mi mogoče v uradovanju tega ne opazimo, nam mogoče nikdo ne pove in nas ne opomni na kaj potrebnega zboljšanja. Gotovo pa slišite opazke med ljudmi in to nam sporočite. Z drugo besedo, saj ni potreba, da se stvari razmotrivajo z ba-tinami in zabavljanjem! Delati za banko se pravi delati za narod. Skoro tisoč rojakov je, ki so delničarji banke. Vsi lahko pričakujejo, kakor vse kaže, da bo banka s prihodnjim letom pričela plačevati redne di-vidende na delnice, koliko bo imel narod koristi od tega. Koliko koristi pa ima narod tudi od posojil naše banke, vse to morate imeti pred očmi in misliti, da ste kot delničar tudi dolžan sodelovati za svoj lastni in za korist naroda. Prišel bo čas, ko boste razumeli ta klic in vabilo za sodelclvanje z domačo slovensko banko. Na seji bo poleg direktorijev izvoljen tudi odbor svetovalcev. Pri tolikem napredku se tak odbor potrebuje. Na sejo pridite! Predsednik. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TROOvrrc Igra in veselica podružnic SMZ Staro leto se je poslovilo in pričenja se novo leto, da bi nam prineslo obilo zdravja, miru in sreče na dvet. V tem upanju ni človeškega bitja, ki si ne bi želelo srečne bodočnosti, bodisi s potrebnimi dohodki, ali v zdravju, kar prinese zadovoljstvo in mir ljudem na zemlji. Posamezniki kot skupine, si ob zatonu starega leta uredijo svoje zaključne račune, ki so važnega pomena, da tako zado-be ravnotežje dohodkov in stroškov v preteklem letu, kar jim bo v pomoč pri načrtih za bodoče poslovno leto. Na podlagi tega si je naša organizacija Slovenska moška zveza začrtala pot že Iv1 preteklem letu, da takoj v detinstvu novega leta pospeši svoj delokrog za boljši napredek organizacije. Vta namen bodo skupne podružnice Slovenske moške zveze priredile 12. januarja pester program ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ob dveh popoldne se prične igra in drugi program, zvečer pa se prične ples ob sedmih. Igral bo izvrstni Peconov orkester, ki bo igral tako, >da bo (vse, kar leze in gre lahko nabrusilo pete. Program bo zelo zanimiv, a kaj bo vtse na programu, tega vam pa ne smem sedaj povedati, kar sami pridite pogledat. Samo to vam rečem, da vem, da boste vsi zadovoljni. Veselični odbor je prav pridno na delu, da uredi vse potrebno za zabavo našim posetnikom. Glavni predsednik brat Udo-j vich in glavni tajnik, brat Lau-ter sta dala veseličnemu odboru precej poguma, ker sta obljubila, da bosta pripeljala na | to prireditev celo armado iz j Barbertona, Loraina, Akrona in j Girarda ter. iz drugih zunanjih i mest. Odbor pa jima je oblju-j bil, da bo njiju armada dobila I vso potrebno municijo v polni meri v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Sicer nam nista pojasnila ali pripe-I ljeta svoje posetnike s četvero I ali osmerojkolnico, če ne celo z zrakoplovom. Pa naj bo že tako ali tako, odbor bo v polni meri pripravljen na te ali one vrste ekspedicijo in bo imel vse v redu, da bo lahko popolnoma zadostil vsem potrebam. Naše geslo je: daj postrežbo iv popolno zadolvoljnost in razvedrila vsem posetnikom. Naši fantje pravijo, da bo vsak po-strežen po svoji želji in pravijo, če se svet še tako kislo drži, se avdijenca na tej prireditvi ne bo, ker bo šlo vse gladko izpod rok in bo vse židane volje. Zadovoljni boste tako popoldne kakor zvečer. Kakor že poivedano, sta nam glavni predsednik in tajnik obljubila, da bosta izven Cleve-landa ona povabila in tudi pripeljala lepo število občinstva. Sedaj pa glejmo tudi mi iz West Parka, Euclida in drugih naselbin v Clevelandu, posebno pa iz središča mesta, da prihi-timo na to zabavo, ki bo prirejena v korist vseh podružnic in naše moške organizacije Slovenske moške zveze, ki deluje za dobro ime našega naroda in koristi svojega članstva. K Slolvenski moški zvezi lahko pristopi vsak moški v starosti od 16. do 55. leta. Organiza- cija je nepristranska glede verskega ali političnega prepričanja. Zatorej fantje in možje, pristopite v to odlično organizacijo SMZ. Z malim mesečnimi prispevki si zagotovite srnrt-nino, ki bo v slučaju smrti krila vsaj pogrebne stroške, če nimate nobenega drugega društva. Da bo pa naši organizaciji mogoče še bolj pomnožiti svoj delokrog, zato pa želi pomnožiti svoje vrste. V ta namen priredi skupno prireditev vseh podružnic 12. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Če pa hočemo, da bo popolen uspeh te prireditve, zato je potrebno, da se članstvo kakor tudi občinstvo iz Clevelanda in zunanjih mest v velikem številu odzove našemu vabilu in po-seti to prireditev popoldne in zvečer. Za skupne podružnice Slovenske moške zveze, Steve F. Pirnat. V tem znamenju začnimo novo leto in delajmo, da bomo s temi našimi zahtevami uspeli. Trdno smo prepričani, da ga ni med nami tukaj enega Slovenca, ki bi mogel ali hotel nasprotovati tej akciji. Malosrčni bodo stali ob strani, ker se jim godi dobro in ne vedo, kaj se pravi bivati pod tujo streho. Nič zato. Dovolj je drugih, ki bodo prijeli za delo. Doberdob, slovenskih fantov grob, naj bo tista živa plamenica, ki nas bo podžigala k delu za svobodo, za domovino, za sveto slovensko zemljo. Iz bele Ljubljane Že je staro leto za nami. Kako hitro ča§ beži in kaj imamo od tega kakor to, da imamo eno leto več na plečih. Silvestrovanje je za nami. Ne smem pa sedaj pozabiti poivedati, da bodo naša dekleta v soboto, 4. januarja praznovale četrto obletni-nico. Da bo ja vsak zadovoljen, zato so si tudi izbrale fin orkester Johnny Pecon in njegove fante. Nikar ne pozabite ta večer priti v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Obljubile so tudi, da bodo dale nagrado za najboljši valček. S tem bodo tudi starejši imeli veliko zabave. Posebno pa apeliram na članice in njih možičke, da se boste udeležile in pokazale dekletom, da smo ponosne nanje. One se tudi vselej odzovejo iv svojih lepih oblekah, kadar jih kje potrebujemo. Za te obleke si same skrbe in to stane precej denarja. Zato pa smo me članice dolžne, da se udeležimo i njih prireditve in jih podpira-' mo po svojih močeh. Še enkrat vas prosim—pridite in prav prijazno vabim tudi članice od drugih podružnic, da se udeležite. Kadar bo prilika nanesla, se bomo pa tudi me rade odzvale vašemu vabilu. Torej na svidenje 4. januarja ob osmi uri zvečer v Slovenskem društivenem domu na Recher Ave. Frances Rupert. -o- Svetovidski oder Kdaj bo pa sedaj, zopet igra, ste večkrat vprašali. Odgovor ste dobili: Kar v Ameriški Domovini pazite na naznanilo, kdaj bomo podali zopet^igro. No sedaj se pa oglašamo in vam naznanjamo, da bomo priredili veseloigra "čevljar" v treh dejanjih in sicer 5. januarja in jo zopet ponovili 12. januarja v šolski dvorani sv. Vida. Igra ima j samo moške vloge. Za enkrat i smo dali članicam igralskega j csobja malo počitka. Med tem časom bomo pa mi fantje bolj garali po oderških deskah, da vam bomo podali igro v največjo zabavo. * Igra je vseskozi smešna. Godi se v Ljubljani v bolnišnici. Pa ni treba mislit, da bomo koga operirali, o kaj še. Ubogega čevljarja bomo učili brati na veliki uri in ne vem kaj še vse. Le pridite pogledati, boste vsaj videli kako kunšten je ta čevljar. Pa tudi dekliški pevski zbor Baraga bo nastopil med dejanji. Saj sami veste kako lepo pojo naša dekleta. Vidite tako bomo začeli novo leto z veseloiaro, ki je ne boste zlepa pozabili in z petjem da bomo tako ostali kar celo leto židane volje. Vstopnice so že v razprodaji v Novak's Confectionery Store. Rezervirane vstopnice so po 50c, nerezervirane pa po 35c. Člani Svetovidskega odra. In Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Tukaj je umrl Jakob Jane-žič, star 51 let. V tej deželi je bival že 35 let. Doma je bil iz Vrhnike pri Ložu na Notranjskem. Tukaj zapušča brata Franka in več drugih sorodnikov. Ni bil pri nobenem društvu, imel je le nekaj inšurenca v toivarni, kjer je bil zaposlen. Naj mu bo miren počitek v ameriški zemlji. V bolnišnico je bil v svrho operacije odpeljan rojak Max Kragelj. V bolnišnici se tudi nahaja mladenka Jennie Toma-žič iz 32. ceste. Mladenka Berta Anzelc si je pri nesrečnem padcu zlomila nogo in se že nekaj tednov nahaja v domači oskrbi. ^Nadalje so na bolniških posteljah tudi: Mrs. Helena Bučar, Mrs. Mary Balant in Mrs. Mary Virant. Vsem gori omenjenim bolnikom želimo, da bi se jim ljubo zdravje kaj kmalu povrnilo. -o- Japonske žepne podmornice Ni dolgo tega, ko je vse časopisje poročalo, da so na Japonskem uspeli poizkusi s takozva-nimi "živimi torpedi." Te torpede vodi mornar, ki se tudi s torpedom vred zaleti v sovražno ladjo. Ker pri tem napadalnem orožju nihče ne uide smrti, je bilo treba dobiti za to tudi ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati se za uspeh tega najbolj nevarnega orožja na morju. Po poročilih so se ponudili za vodstvo takih torpedov tisoči in tisoči japonskih mornarjev in častnikov. Od tedaj o tem skrivnostnem orožju ni bilo slišati ničesar več. In šele, če bo Japonska šla v vojno proti kaki drugi velesili, bomo videli, kaj je s temi "živimi torpedi." Kljub temu pa je japonska vojna industrija ustvarila še drugo nevarno napadalno orožje proti vojnim ladjam. Tudi to orožje ima isto nalogo, kakor živi torpedo. Japonski ladjedelniški strokovnjaki so zgradili namreč neke vrste žepno podmornico, katere vsa posadka šteje le 3 može. Temu primerna je seveda tudi velikost podmornice, ki je dolga le 5.4 m in odriva vsega skupaj komaj 1 tono vode. Ta podmornica je mišljena kot izrazito napadalno orožje in ima dve lan-sirni cevi za torpedo. Podmornica nosi vsega skupaj s seboj le dva razmeroma majhna torpeda, ki sta že vstavljena v lansirni cevi. Za pogon podmornice pri vožnji nad vodo služi Dieselov motor za 100 konjskih sil. Motor je tudi sklopljen z generatorjem, ki pri vožnji nad vodo polni akumulatorje, katerih tok je potreben za pogon strojev pri vožnji pod vodo. Največja prednost teh podmornic je ta, da imajo pri vožnji nad vodo hitrost do 36 vozlov. So torej mnogo hitrejše, "kakor velike vojne ladje. Poleg tega imajo te podmornice akcijski radij do 1000 km, kar je izredno mnogo. Konstrukcija podmornic je zelo močna, tako da so na poizkusnih vožnjah s temi podmornicami dosegli globino 250 m, kar za mnogo presega potapljaške sposobnosti vseh dosedanjih, tudi največjih podmornic, ki se spuste lahko kvečjemu 130 m globoko. Zaradi močnega oklepa so podmornice izredno odporne tudi proti poškodbom po podpovodnih bombah. Poleg tega pa se te podmornice zaradi velike hitrosti in okretnosti tudi pod vodo z lahkoto umaknejo tem bombam, ki so doslej uničile še največ podmornic. Oprema podmornic pa je seveda zelo skromna, že posadka treh mož je izi-edno obremenjena v svojem delu. Kapitan vodi podmornico in nadzira vožnjo skozi periskop, krmar izvaja pitanova povelja in krmari^ djico, strojnik pa streže mtf ju. še najbolj verjetno je, d' bodo dale take podmornice** ristno uporabiti v bližini c'j , Ostane pa še druga možnost:!«j like bojne ladje bi jih glede>nu njihovo izredno majhnost ffl' l( voziti v velikem številu s se'to Kadar bo vojno ladjevje nallcj(, lo na sovražnika, bi se dale ^ ; mornice hitro spustiti v v^j Zato imajo te podmornice,^ premcu in krmi močne žeHib obroče, v katere lahko seij^e žerjavi s kljukami in jiHnc spuste v vodo. če bi se uporr s le podmornice na ta naciHj r lahko v velikem roju napadlfjj. vražno ladjevje. Njihova; v trost, še bolj pa okretno?im majhne dimenzije bi jih var(Jnd pred zadetki topniškega o|pa posebno zaradi tega, ker bi '^rj mornice lahko prvi del pota^ ti sovražnemu ladjevju opi^. j pod vodo. če bi take podn%e ce imele še drzno moštvo in'j ^ nastopile v velikem števili^ lahko napravile sovražniku Po nemškem izvirniku K. Maya iceKTiminT^ritiiiiTiiiiiTiiTitiitirtiiiiTmimi SATAN IN ISKARIOT 1J Lahko noč, fant!" s ' "Lahko noč, oče! želim Mel-eJnu skorajšnjega zdravja!" Ločila sta se. Oče je odšel ob )toku navzgor domov na haci- se. "a|do, sin pa mimo jezera navz-_ ejl po konja in v tabor. . Zlezel sem iz vode, pobral za UC!'mom s vej je reči in stopil v zJb h konjem. ih S° namerava^ napasti ha-?ndo —. In sicer v kratkem, P° r so se bali, da bi jim prekri- dl naČrtG- a Haciendera sem posvaril. Ni iva- nof, verjel, smejal se mi je —. si je bil kriv, če so mu ha-ra%do razdjali —. tudi rojake sem moral po-1 ariti, izseljence, čeprav njim 3tiJmim "ni šlo za življenje," ka-)ipr* Je pravil mladi Weller. ^'Nerazumljivo mi je bilo, za-"Jj bi izseljencem ne šlo za živ-^ cnje —" so mislili pobi- {U samo vaquere —? 10 haciendero si je naročil iz-0IT1 jence po Meltonovem prigo-rjanju. ičiemu pa jih je rabil Jlton, če je mislil haciendo o- stošiti —? Nekaj se je skrivalo za vso za- IE VO, nekaj, česar vkljub vse-v } razmišljanju nisem) mogel Iz k?nati. anj^imbrenjo je še vedno zvesto -Ier(aŽil pri konjih. Povedal sem >tel' Sem imel sr€^° s Prislu- n lvanjem da moram nemu-jerPla na haciendo. Dolgočasil kal|e> z menoj bi bil rad šel, pa ni t'll° pomoži» ostati je moral, lturPoti bi mi bil. Vrnil sem se v ^no in se previdno plazil ob roč%u navz£°r> da bi se izognil r0čranju 2 va(lueri. Ni še bilo ir |no» upal sem, da bom našel Jvna vrata še odprta. Ne bilo fni težko najti Herkula. In z " NC* ^ ^^ rac* Sovori^ vedel je v jjtmoje sumnje in slutnje, raz- ^ me in četudi bi mu ne od|VSega P°veda1' sem mu vsaj itu J p več zaupati ko drugim iz- ,r P5 encem. eo-1 re^no sem prišel do hacien-ftii Splazil sem se ob zidu h -tkCnim vratom- žal so bila za- itno—. Razmišljal sem. ok% . ------------------- . punaj na paši so stražili va- pri čredah. Bi se obrnil do ivilj —? Ne! Haciendero bi ) izl^' se krog riende, in po njem bi zvedel nostfc n' P°kvaril. •lklarn sem si moral pomagati. - Aorkoli sem moral vdreti na cn Irišče. dfc Sem dolgo P°mišljal. Sko-■ia jHvorišče je bil speljan Arro-' J { Prihajal je pod severnim V f • ui ^kel po sredi dvorišča .• f!.110 stanovanjske hiše in za-rflCal dvorišče Pod južnim zi mi/*1'- 1>otc*ku bi Zlezel na Pi šče —. Voda mi ni mogla jslf mongo škodovati, saj sem p j itak že do kože moker. te 'Vrnil sem se k južnemu obzi-•ie J. zlezel v vodo in pod zid. Po-c je bil obokan, niti potopiti J mi ni bilo treba, le sklonil se nekoliko. Prilezel sem na dvorišče. Svetlo je bilo ko po dnevi. Ve-:i ognji so goreli, večerjo so si —'fiali pri njih izseljenci. Na vS#eh so viseli veliki kosi me-iel P(; pripravljeni za sušenje. Zase so več goved in svinj. Za iz-Ijence je bilo dobro poskrblje-ia os sem videl. 0 š« Razsvetljeno dvorišče mi ni ,ljo 'o všeč. Da je kdo slučajno 3Pil k potoku, kak krik in vrišč ;gaj* bili zagnali —. Pa za eno oteUj je bila svetloba dobra. Koj i." t« zagledal Herkula. 3tu ''Sam je hodil gor in dol ob jaz Zelišču in kadil. Ni bil druža-■ ti i% človek. Pa k njemu nisem am opazili bi me bili, klicati ako ga tudi nisem smel. Počakati 1 se fe moral na ugodno priliko. a priseljenci so bili dobra volje, iineto' so se navečerjali, so si zape- li. Tudi žid Jakob Silberstein je pel. Njegove hčerke, lepe Ju-dite, — pa nisem videl nikjer. Orjaškemu Herkulu veselo razpoloženje rojakov očividno ni bilo po godu. še bolj se je oddaljil od njih in nehote prišel meni bliže. Razburjen je bil videti, hlastno, neenakomerno je stopal, sunkoma se je obračal. Ali ga je spet razjezila Judita, v katero je bil do ušes zaljubljen, ki pa ni hotela nič slišati o njem? Haciendera ni bilo videti. Tak plemenit gospod se seveda ni pečal z revnimi izseljenci —. Le njegov kozavi mayor domo je oblastno stopal pp dvorišču'. Tudi Meltona ni bilo videti in starega Wellerja tudi ne. Dolgo dolgo sem čakal do ramen pogreznjen v vodo, da so končno Herkulove misli krenile v tako smer, ki je bila meni po volji. Počasi je prišel k potoku in obstal na bregu, pa še vedno kakih petnajst korakov oddajen. Opozoriti sem ga moral, pa ne iznenaditi ali celo prestrašiti. Izdal bi me bil. "Hei&ulJ" sem zaklical polglasno. Ozrl se je, poslušal in osupel gledal, ko nikogar ni videl. Povedal sem še svoje ime in dejal: "Ne prestrašite se! Tule v vodi stojim in prežim na vas. Govoril bi rad z vami. Pridite bliže!" Obotavljaje se je stopil ob potoku. čudno se mu je zdelo, da ga kličem iz valov. Vzravnal sem se, svit ognja je posijal na moj obraz. Spoznal me je. "Vi ste —? Res vi —? Je mogoče —? Ste šli za povodnega moža —? Ali pa mislite morebiti v kalnem ribariti?" "Ne eno ne drugo! Sedite ob bregu v travo! i<3e stojite, bi bilo sumljivo!" Sedel je. "Skrivate se —? Seveda —! Razumem, da se morate skrivati —! Slaba bi vam predla, če bi vas zalotili hacienderovi ljudje !" "Kako to?" "Ne veste? Radi Meltona!" "Radi njega —?" "Da! Zahrbtno ste ga napadli in izropali! Orožje, denar, vse ste mu vzeli! Le s težavo vam je ušel in na begu je v temi padel s konja ter si izvinil roke v zapestjih." "A — tako —!" "Da, tako! Delate se, kot da bi o vsem tem ničesar ne vedeli! In menda tudi tega ne veste, da ste konje kradli?" "Tisto je seveda res, priznam. Ampak prav za prav jih nisem sam kradel, pač pa sem povzročil tatvino." "Lepa reč! Pa pustiva šalo na stran! Kod pa ste se klatili vse dni? Konj vam je zdivjal in pobegnil z vami. Nekaj časa sem jezdil za vami, pa sem se moral vrniti, nikjer vas ni bilo videti. In ko pridemo na haciendo, p>a zvemo, da ste prispeli že pred nami —. In zagrešili celo vrsto zločinov, ki jih pač tudi v tej deželi kaznujejo —. In haciendero vam ni dal službe, celo črez mejo vas je napodil, sem čul —." "Nisem dobil službe, ker je nisem hotel sprejeti, in klatil sem se povsod tam, kjer se bom najbrž še nekaj časa klatil, namreč v okolici haciende." "čemu? še vedno sumite, da se bo nekaj zgodilo?" "Da! In pokazalo se je, da je moj sum zelo upravičen. Moje slutnje se bodo kmalu uresničile. In žal še huje, nego sem sumil.". "Bežite bežite —!" (Dalje prihodnjič.) Klatež Veter je pihal od vzhoda Fleming je zaril roke v žepe in se malo stresel. Toda ni vstal s sedeža, od koder je imel razgled preko reke. Skoraj da se ni zavedel mraza; reka ga je vedno očarala. Rad je gledal migotajočo rdečo luč, ki je odsevala iz temine; rad je poslušal lahno vršeče šumenje — zamoljklo, zadovoljno šumljanje valčkov, ki so oplako-vali kamenje; ves prevzet je gledal odsvit luči, kadar je kaka temna barka počasi peljala mimo. Reka je bila visoka ta večer. Tlak je bil vlažen. Močno deževje zadnjih dni je ponehalo, toda Fleming je vedel, da je le začasno prenehalo. Nad lučmi se je nebo približalo. Fleming si je zapel dežni plašč do vratu in je bil zadovoljen. Na Pobrežju je bilo mnogo ljudi. Nekateri so se sklanjali preko ograje in zrli dol v vodo. Fleming je vedel, da večina njih da so moževi čevlji bili obnošeni in blatni. Takoj je pogledal proč. "Dobili bomo kaj kmalu drugega!" je odvrnil. Pozabil je reko in izginjajočo ladjo. Vse njegove misli so bile zdaj pri tem možu. Vselej je vedel, da je bila množica tista, ki je napravila to mesto zanj tako mikavno. Opazoval je ljudi, kakor je opazoval reko. Tako mnogo različnih ljudi je šlo mimo. Reka je zmeraj ostala, medtem ko so ljudje odhajali. Fleminga je zanimal mož. Zdaj si ga je natančno ogledal. Moževo lice je bilo mrko in vedro hkrati, čeljust mu je bila močna, oči jasne. Bil je majhen, čokat človek močne rasti. Fleming je opazil oguljenost njegove obleke. Bilo je videti, da je bil mož željan pogovora. "še dežja?" je dejal. "Upam, da ga ne bo! Zame bi bila presneta smola, če bi ga nocoj še dobili!" Fleming je tedaj neugodno občutil, da mož nocoj ni imel kam iti domov. Skušal je odvrni- Ali ni mož pravkar rekel, da spi zunaj — in je to povedal s takim prepričanjem, da je Fle^ ming vedel, da je za moža s tem zadeva končana? Oba moža sta gledala preko reke. "Narašča!" je dejal tujec. Fleming je pritrdil in dodal: "Poglejte no oni pramen luči. Ali ni čudovit? Glejte — lahko vidite cel odsev poslopja onstran. Ali pa se vi ne menite za takele reči?" "človek ne more jesti odsevov !" je dejal mož. Fleming je z občutkom neugodja zmignil z glavo. Ves čas svojega govorjenja je mislil na svoje malo stanovanje, ki je bilo oddaljeno pet minut hoje. Domislil se je svoje male, a udobne spalnice in sprejemnice poleg nje s širokim divanom. . . Ni mogel pozabiti divana. Moževe besede so ga vznevo-ljile. Morda ga niso toliko besede kot glas, s katerim so bile izgovorjene. Glad! si je mislil Fleming. Nekaj strašečega je v gladu! Nekaj ponižujočega je, pomisliti, da je vsakdo lahko la- ne misli na svetlobe in sence, na ti pogovor od te stvari, zato se čen . . . da lahko strada. plešoče črne valove, ki so jih prešinjali prameni rdeče, zelene in rumene luči; ti niso videli poezije reke in niso čuli njene glasbe. Voda je bila višja kakor kdaj-koli zadnja leta. Neprestano deževje in naraščanje vode. Reka je bila ta čas nekaj novega. Prav zaradi tega so ljudje strmeli v njeno temo. Fleming ni vedel, kdaj je mož zaprav sedel poleg njega. Toda spregovoril je in prestrašil Fleminga. "Dobro, da \je dež vendarle ponehal!" .Fleming se je obrnil. Videl je, je preziral in je naposled kar ne nadno naravnost vprašal: "Pa ne spite zunaj?" Mož je prikimal. "Kaj . . . menda ne tukaj?" "Bom, če mi uspe." "Pa saj se vendar dobe prostori, kjer bi mogli prenočiti." Mož je odkimal. Za trenutek je nastal premor. Fleming ni vedel, kaj naj reče. Bilo je očitno, da mož ni imel denarja, da bi plačal prenočišče. Fleming je spoznal na trmastem izrazu njegovih čeljusti, da bi bilo brezuspešno govorjenje o "tistih prostorov, kjer vsakdo lahko dobi posteljo."' Vedel je, kaj bo storil. Bila je blaznost. Toda vendar bo to storil. Mora poizkusiti prepoditi take misli. Bilo bi nespametno gojiti tako ljubezen do bližnjega. "Hočete reči ... da ste lačni?" je rekel. "Dejal sem le, da ne morete jesti odsevov reke!" Mož se je odmaknil na klopi. Fleming je zdajci postal vesel. On je pravi mož, si je mislil. Ne mara usmiljenja. Ne mara moje pomoči. Ponosen je. Izlahka, polagoma je Fleming izvlekel vso- storijo iz svojega novega znanca. Bila je čisto preprosta. Uporniška otroška doba, zmerno dobra vzgoja, ki je bila nenadno prekinjena zaradi očetove smrti. Piše se Jackson, je rekel. Ni mogel strpeti doma; zbežal je z doma. Mislil je na morje, pa ni bilo lahko. Malce se je prepustil tokovom. Nikdar ni storil nič dobrega. Zdaj pa . . . je bil tukaj, brez denarja, toda jutri se mu obeta služba. Da ni dežja, bi bil še dovolj zadovoljen. Toda prav nocoj si res ni želel biti premočen do kože. Zakaj svetli obeti so se mu kazali za jutri. Bila je smola, da mu je ves denar pošel. Ponuditi temu človeku denarja, na to ni bilo misliti. Bilo ga je celo težko pregovoriti, da naj gre spat na njegov divan. Fleming je vtaknil ključ v ključavnico. "Vse to je vaše?" je vprašal Jackson. "O, ne, hiša je oddana najemnikom. Moje stanovanje je v pritličju. Starinska hiša, kakor vidite. Je precej značilna za ta konec sveta. Meni je všeč." Da," je rekel Jackson, "tudi meni je všeč." Fleming je postavil predenj mesno konzervo in odprl vrč z vloženo zelenjadjo. Tudi steklenica rdečega vina je bila v njegovi shrambi. Po večerji sta posedela, kadila in se razgovarjala. "Res je lepo," je dejal Jackson, "da ste me kar tako vzeli na stran. Ni mnogo takih ljudi, ki. . . "Vsakdo bi." Fleming je pogledal v svoj kozarec. Vsakdo bi? Kakopak da samo kak zanesenjaški bedak bi storil! Tujca. Moža, ki ga je srečal na Pobrežju. Človek, ki je povedal verjetno zgodbo. Tedaj je Fleminga prevzelo neugodje. On ni bil borec. . . . Zmeraj je bil precej slabiča. Pred enim letom je opustil svoje delo. Imel je dovolj denarja, da bo živel preprosto življenje. Bolje je živeti preprosto, kakor sploh ne živeti. Ta mož Jackson je imel silno postavo. On .Fleming, je bil bedak, kako lahko bi bilo zanj, da bi bil zapustil klop in odšel sam domov. "Ali je mnogo ljudi v hiši?" je malomarno vprašal Jackson. Fleming ga je pogledal v oči in se zlagal: "Ho, kar dovolj jih i" in tudi neki stari upokojenec ima poleg sobo. . . . Samo taki stanujejo tod. In seveda v podpritličju. . . . Doli stanuje majhna krojačica. Uboga stara ženica — je pohabljena. Spodaj sedi — in lahko si mislite, da ji ni prelahko — in šiva in šiva na svojem starem stroju." Jackson je pogledal naokrog po sobi. "Po tem tu se ne bi zdelo." "Oh, saj sem rekel, da je to že kar sijajno, če se primerja z ostalimi stanovanji." "Ne, ne, si je mislil Fleming, ne bom ti povedal, da je v prvem nadstropju neka ženska s šatu-ljo draguljev, za katere bi se trud izplačal. Ne, tak bedak pa že nisem. ... In ne bom ti povedal, da ni v podpritličju nič drugega ko vinska klet polkovnika Wragga. (Dalje prihodnjič) IZ DOMOVINE — Tatovi odnesli 4350 din. Najemnik Jožef Ditmajer z Rdečega brega pri Sv. Lovrencu na Pohorju je prijavil orožnikom, da so mu nepoznani tatovi odnesli iz hiše malo stensko omarico v kateri je hranil 4350 din gotovine. Omarico je našel v gozdu kakih 150 m od hiše, pa prazno. Po vseh okolnostih sodeč s& izvršili tatvino ljudje, ki živijo v neposredni bližini, po drugih govoricah pa tatvine sploh ni bilo. Zagonetna tatvina se raziskuje naprej. MALI OGLASI Oda se stanovanje Stanolvanje 5 sob in kopališče, spodaj, se odda mirni družini. Vprašajte na 7002 Becker Court, med 70. in 71. cesto, suite št. 4. (3) Delo dobi izkušen*), strežajka v restavran-tu in gostilni. Mora biti stara nad 21 let. Hodi spat domov. Oglasi naj se med 5 in 7 zvečer na 747 E. 185. St. (3) Slika nam kaže Anne McGinis, telefonistko iz Neiv Yorka, ki je vsa založena z dalikami, katere bodo uslužbenke telefonske družbe razdelile med revne otroke vraznih bolnihiicch in zavetiščih. Krog 3,700 otrok bo obdarovanih. V nekem prwtaniMu na Islandiji Ica^dski iv cmaleški vojaki razlagajo tovor z ladje, pri tem pa imajo tudi domači otroci precej veselja, ko se z vojaki prepeljmajo nr, trnkih. Islandija je v času vojne pod angleškim varstvom, zato pa tam vzdržuje močno vojaško posadko.. je "Menim, da mora biti to stanovanje pošteno drago. Mislim, ker je tako v sredini mesta.. . ." "Ne takele hiše.. . . Saj je oddana po sobah. In cela kopica ubogih družin. . . ." Jackson ,ie kazal zanimanje. "Povejte mi kaj o sobah!" je dejal odkrito. "Veste, če si jutri zagotovim delo, hočem kje poceni stanovati." Flemingovo srce je pričelo biti proti rebrom. Kakšen tepec Smešen tepec! Privedel je tujca v to hišo. Bilo je jasno, da je mož bil lopov. Zakaj bi sicer izpraseval take reči? Kakšen tepec! Kajpada .je mož iskal povabila Saj zaradi tega je prisedel na njegovo klop. Zato je pričel govoriti ! In on, Fleming, je bil tepec. Dopustil je, da mu je trfenutno čustvovanje prevzelo pamet. Moral bi si olajšati vest 3 tem, da bi dal možu denarja. SeVeda bi ga možakar sprejel. Samo ... ta je imel nekaj drugega v mislih. Zvito so se zaiskrile Flemin-gove oči. Bil je slab mehkočut-než, toda vendar tako popoln tepec, da bi se povsem predal tujčevim nameram. "Šest družin je v hiši," je rekel. "Seveda je to stanovanje najrazkošnejše. Kakor rečeno, ostali del hiše je oddan po posameznih sobah ... in celo jaz nisem sam. Vsi skupaj so strahovito ubožni ljudje. ... V vrhnjem nadstropju prebiva družina petih ljudi. Prav za prav so v podstrešnih prostorih. Pod njimi živi neki mornar z ženo Soba v najem Odda se v najem poštenemu in mirnemu fantu ali ženi soba s prostim vhodom; kopalnica in gorkota. Vprašajte na 1245 E. 60th St. (2) Stanovanje se odda V najem se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob in kopalnico. Vse na novo dekorirano. V sredi slovenske naselbine. Naslov se izive v upravi tega lista. (2) Odda se stanovanje obstoječe iz 4 sob; vse ugodnosti. Nahaja se na 736 E. 93. St., vpraša se pa na 7215 Myron Ave. (1) Lepa prilika! Priliko imate kupiti prav po-cehi tri popolnoma nove kose pohištva za spalnico. Še noben-krat rabljeno in se proda res zelo poceni. Vprašajte na 9500 Yale Aive. ali pa na 1046 E. 69. St. (1) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 % pivo, vino. žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nc>v. Popravljamo body in fender Je. Welding! J. POZNIIC — M. ŽELODEC GLenville 3830. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. Slat St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo tofcno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEmnore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY Ramborg je bila gostu na čast legla v posteljo. Bila je okrašena s svileno ruto in rdečim ži-votcem, obrobljenim spredaj na prsih z belo kožuhovino, pod hrbtom je imela s svilo prevleče- "Le nikar ne misli name, La-vrans," je rekla in mu segla v roko. "Saj veš, ko tebe več ne bo, se bom že odpočila od vsega tega truda." Lavrans Bjorgulfsson si je bil pred več leti kupil pri bratih pridigarjih v Hamarju grob, Ragnfrid Ivarjeva pa naj bi spremila njegovo truplo tjakaj in ostala pri njem; sklenila je, da bo kot oskrbovanka živela na nekem dvoru, ki so ga imeli mtenihi v mestu. Krsto naj bi najprej nesli v domačo cerkev, z bogatimi darovi zanjo in duhovnika, zadaj naj bi peljali Lavransovega žrebca z vso opremo in orožjem, ki naj ga Erlend odkupi za štirideset pet mark srebra. Dobi pa naj orožje seveda eden izmed njegovih in Kristininih sinov — najrajši otrok, katerega zdaj nosi, če bo sin, morda bo nekoč tudi kak Lavrans na Jorundgaardu, se je bolnik nasmehnil. Na poti po gudbrandski dolini navzdol naj bi truplo prav tako zanesli v več cerkva, kjer naj bi ostalo čez noč; tem cerkvam je bil Lavrans v oporoki zapisal darove v denarju in voščenice. Nekega dne je Simon omenil, da se je tast preležal — pomagal je bil namreč Ragnfridi, ko je bolnika prekladala in umivala. Kristina je bila vsa obupana radi svojega ljubosumnega srca. Kako težko ji je delo, da sta bila oče in mati s Simonom Andressonom tako zaupljiva. Bil je na Jorundgaardu tako domač, kot ni bil Erlend nikdar Skoraj vsak dan je stal njegov veliki kosmati konj privezan k plotu, Simon pa je sedel v klobuku in plašču v sobi pri Lav-ransu; da ne bo dolgo ostal, je vselej dejal. Kmalu nato pa je stopil na prag in zavpil, naj konja vendarle peljejo v hlev. Znane so mu bile vse očetove zadeve, hodil je po skrinjico s pismi in iskal v njej listine in prepise, pomagal je Ragnfridi pri njenih oprfaivkih, 'in goMonil z velikim hlapcem o poljskem delu. Kristina se je domislila, kako bi bila nekoč vse na svetu dala za to, da bi bil njen oče vzljubil Erlenda — toda koj prvikrat, ko je bil oče potegnil z njim in zoper njo, je bila precej storila najhujše, kar je bilo mogoče —. Simon Andresson je bil močno žalosten, da bo tako hitro moral izgubiti tasta. Neizrekljivo pa ga je veselilo, da je dobil to malo hčerkico. Lavrans in Ragnfrid sta venomer govorila o mali Ulvhildi, in Simon je znal odgovoriti na vsa njuna vprašanja o zdravju in uspeva-nju malčice. Tudi tukaj je Kristina čutila, kako jo ljubosumnost zbada v srce — Erlend se nikdar ni na ta način brigal za njene otroke. Včasih se ji je zdelo skorajda smešno, ko je Simon, ta ne več mladi mož s svojim težkim, rjavo rdečim obrazom sedel tamkaj in tako izvedeno govoril o tem, kako dojenčka ščiplje po trebuhu, in o njegovi ješčnosti. Nekega dne je bil prišel Simon po njo, češ, da jih mora vendar obiskati in pogledati malo k sestri in njenemu detetu. Dal je bil popolnoma prezida-ti staro črno sobo z ognjiščem, v kateri so več sto let bivale formoške žene, kadar so pričakovale poroda. Ognjišče je bilo odstranjeno, sezidali so bili peč in ob eni strani peči toplo in prijazno postavili lepo, z rezba-rijami okrašeno posteljo, in na steni ravno nasproti nje je visela krasno izrezljana podoba Matere božje, tako da si jo s postelje zmerom lahko izmed pred očmi. Po tleh so bile položene podnice, v steno je bilo vstavljeno stekleno okno in soba je bila opremljena z ličnim, majhnim pohištvom in novimi klopmi. Simon je hotel, naj bo to Ramborgina ženska soba, sem bi mogla spraviti svoje lastne stvari, mogla bi postreči svojim prijateljicam, in kadar bi bila na dvoru gostija, bi se mogle semkaj umakniti tiste žene, ki niso rade zraven, kadar v teku večera može premaga pijanost. la je tista stara, švedska zit ki jo je bila prinesla s seboj Norveško Ramborg Suneso (Dalje prihodnjič) ne blazine in čez odeje je bil razprostrt kos žameta s cvetličnim vzorcem. Pred posteljo je stala zibka Ulvihifde Simonove. Bi- Sigrid Undset "Vedno osvežujoča H.-—ŽENA jal z vsemi, ženskami in možmi neznatnimi in velikaši, starimi in mladimi, se jim zahvaljeval za njihovo prijateljstvo, jih prosil,, naj molijo za njegovo dušo, in izražal željo, da bi se srečal z njimi na dan veselja. Ponoči pa, ko so bili pri njem njegovi najbližji svojci, je ležala Kristina na izbi, strmela v temo in ni mogla zaspati, ker je mislila na očetovo smrt in na nespamet in hudobijo svojega srca. Z Lavransom je šlo naglo h koncu. Bil je vse dotlej na nogah, dokler ni bila Ramborg povila otroka in ni bilo več treba biti Rangfridi toliko na Formu; nekega dne se je bil tudi popeljal tjakaj in obiskal hčer in vnučico; deklico so bili krstili za Ulhvildo. Nato pa je legel ter ni kar nič več vstal. Ležal je v veliki sobi pod gornjim nadstropjem. Tam so mu na klopi s častnim sedežem napravili nekakšno posteljo; visokega 'vzglavja namreč ni mogel prenašati; takoj se mu je začelo vrteti v glavi, omedleval je in dobival srčne krče. Da bi mu puščali kri, se niso več upali; jeseni in pozimi so to morali tolikokrat storiti, da je bil zdaj ves malokrven, in mogel je le malo jesti in piti. Tenke in lepe očetove poteze so bile zdaj ostre in rjava barva je izginila iz njegovega zagorelega svežega obraza; lesketal se je žolto kakor kost, ustnice in očesni kotički pa so bili brezkrvno bledi. Gosti, plavi in z belimi nitmi pomešani lasje so ležali neostriženi, veli in onemogli na modro vzorčasti prevleki blazine; najbolj pa je bil spremenjen zato, ker mu je zdaj pod brado in po dolgem širokem vratu, kjer so se vile kite kot debele vrvi, rasla ščetinasta in siva brada. Lavrans je poprej strogo pazil na to, da se je pred vsakim praznikom obril. Telo mu je tako shujšalo, da so ga bile skoraj samo še kosti. Trdil pa je, da se dobro počuti, če leži tako zleknjen in se le malo giblje. In bil je zmerom veder in vesel. Za sedmino so klali, varili pivo in pekli, nosili posteljnino na zrak in jo pregledovali — vse, kar je bilo moči storiti poprej, so zdaj postorili, zato da bi bil mir, ko bo prišel smrtni, boj. Lavransa je vselej močno poživilo, kadar je slišal te priprave — njegova zadnja gostija ne bodi najskromnejša, kar jih je bilo kdaj na Jorundgaardu : od svojega gospodarstva se hoče ločiti kar se da častno in dostojanstveno. Nekega dne je hotel videti tisti dve kravi, ki ju bodo vodili za pogrebom in sta bili namenjeni Sira Eiriku in Sira Solmundu — in res so mu obedve pripeljali v isobo. Vso zimo sta dobivali dvojno klajo in sta bili zdaj tudi tako lepi in rej eni kot planšarske krave okoli svetega Olafa, čeprav je zdaj spomladi primanjkovalo krme. Ko je ena krava nekaj pustila na podu, se je on sam najbolj smejal. Bal pa se je, da bi se njegova žena z vsem tem delom docela ne ugonobila. — Kristina je doslej imela samo sebe za dobro gospodinjo, saj za, tako so jo imeli tudi doma v Skaunu, zdaj pa je videla, da v primeri z materjo čisto nič ne zaleže. Nihče si ni mogel razložiti, kako nek! Ragnfrid zmore vise svoje delo — in navzlic temu se je zdelo, kot bi nikdar ne bila dolgo proč od moža; tudi je vsako noč sedela pri njem in čula. Morala bo otroka pustiti na enem izmed Lavransovih dvorov ali pa počakati poletja na Jorundgaardu — v tem primeru pa se bo moral on vrniti pred njo domov. Predočil ji je vse to večkrat zaporedoma, a se je potrudil, da bi govoril mirno in prepričevalno. Potem se je domislil, da bi morda kazalo prinesti iz Nida-rosa s seboj to in ono, kar bi tašča lahko rabila pri sedmini — vina, 'voska, pšenične moke in rajskega pšena in podobno. Nazadnje sta se pa le odpravila in dospela na Jorundgaard tisti dan pred praznikom sv. Jederti. Toda doma se je za Kristino zasukalo vse čisto drugače, kot si je prej mislila. Čutila je v sebi veliko hvaležnost, da ji je bilo dano, še enkrat videti očeta. Ce je pomislila, kako se je veselil, ko je prišla, in kako se je za to zahvaljeval Erlendu, je bila od srca vesela. Toda čutila je, da je zdaj tako zelo odrinjena, in to jo je bolelo. Le še mesec dni, pa pride njena ura; zato je Lavrans strogo prepovedal, da bi pomagala pri strežbi; ponoči ni smela ibedeti z drugimi pri njem, pa tudi mati ni dovolila, da flbi ji kljub tolikemu delu vsaj malo pomagala. Ves dan je posedala pri očetu, toda le redkokdaj sta bila kakšno uro sama. Skoraj sleherni dan so 'na dvor prihajali gostje ,— prijatelji, ki bi še enkrat radi videli Lavransa Bjorgulfssona živega. To je očeta veselilo, čeravno ga je hudo utrujalo. Vedro in presrčno se je razgovar- Robert P. Patterson•, pomožni vojni tajnik in bivši sodnik, pričakuje, da bo dobil on podtajniško mesto v vojnem oddelku. To je nov urad, ki je bil šele pred nedavnim upeljan od kongresa. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANf^J PRospect 0333 SV( Bivši jugoslovanski vojni- minister, general Peter Pesič, ki je star 69 let, je bil sedaj ponovno pozvan od vlade, da nadomesti generala Nediča. General Pesič je bolj naklonjen osišču, Nedič pa je bil Angliji. Po nemških radio poročilih se doznava, da bo dobil Dr. Sven H edin, slavni švedski raziskovalec posebno službo in sicer kot predsednik mednarodnega odbora za begunce. DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Mary Glavich ki sc dne 2. januarja. 1939 mirno v Bogu zaspali. Srce zlato našlo je pokoj, kjer nI trpljenja, ne skrbi, odšli v nebeške ste višave, prosite ljubega Boga za nas. Prenaglo blage skrbne roke so bile za vedno sklenjene, Bog odvzel je drago mater, ki svet je nam ne more dat. OBLAK MOVER Žalujoče HČERE in ZETA. Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Cleveland, O., 2. januarja, 1941 JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Donald A. Wilkinson je star 26 let in slep, vendar pa ga to ni oviralo, da bi ne bil študiral. Pred kratkim je napravil advokatski izpit na vseučiliščii v Kaliforniji. V četrtek, 9. januarja, 1941, ob 8. uri zvečer se priČ» | delniška seja Slovenskega narodnega doma na St. CW t Ave., Cleveland, Ohio. Zborovanje se vrši v avditoriju | N. Doma. JANKO N. ROGELJ, predsednik SND. itntt^mmunn»t»tH:»:n:»»:»i:»»:n»n::»»tttttH»:»:tuun»tn»»i»>>^ &.MIII1IUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>". POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški vo?. redno m ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 5 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdloot« 0581 COLLIN WOODSKI CHAD: 5 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore SlU ......................................................................... V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA UČITE SE ANGLEŠČINE ki je preminil 2. januarja. 1937 iz Dr. Kernovega Leta štiri počivaš v grobu, nam pa še tolažbe ni, upanje nas le tolaži, da vid'mo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARY LUNDER, soproga. STEPHAN in ADOLF, sinova. HERMINA. poroč. RACE; MARY in JOSEPHINE, hčere. JOE LUNDER. brat. Cleveland. O., 2. januarja, 1941. "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena {K in stane samo: ZD Sir Frederick Phillips, angleški zakladniški podtaj-nik je dospel v New York z preko-oceanskim letalom. Namenjen je v Washington na razgovor glede denarnega posojila Angliji. Naročila sprejema Cleveland, O Francozi trdijo, da je to jamo sredi ,cest& v Marseillu, v nezasedeni Franciji, naredila angleška bomba. Anglija je pripravljena stvar preiskati in tudi plačati odškodnino.