Spedlzlone In abbonamento postala "oštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 1 Ura
DRUŽINSKI TEDN
E Leto XIV.
V Ljubljani, 6. avgusta 1942-XX. štev. 28 (664)
:	Upanje
\ človeškega
f
je vogelni življenja.
kamen
Slovenski rek
»DRU21NSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo Ib uprau ▼ Ljubljani, MikloSičeva 14/111. PoStni predal St. 345. Telefon 6t. 33 82. — RaCun poštne hranilnice v Ljubljani 8t. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefranklranlh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
l/4 leta 10 lir, «/i leta 20 lir, vse leto 40 Ur. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treta plačat! vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enoatoipčna petitna vrsta ali njen prostor (viSIna 8 mm m Širina 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 liTe.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrsti ra 7 lir Mali oglasit beseda 0.50 lire. Oglnsul davek povsod ie posebpj. l*rf večkratnem naročilu popust.
Danes:
TUDI LUCIJANI 0D MUH!
Naš novi roman
(Gl. str. 2 in 3)
DUCE V GORIZII
f.	t
Po inšpekciji čel v bližini stare meje je imel sestanek s poveljniki armadnih zborov v Sloveniji, Dalmaziji in Hrvatski, katerim je dal potrebna navodila
Strogo svarilo onim. ki se vdajajo bolnim sanjam
Rim. 4. avgusta. Dne 31. julija zjutraj je Duce ob spremstvu Tajnika fašistične stranke dospel z letalom brez Predhodne napovedi na letališče v Godili. Sprejel ga je general Ferrero. Poveljnik armadnega zbora Trieste. Z letališča v Goriziji se je Duce napotil v Redipuglio. kjer se ie poklonil na grobu vojvode d’Aoste, poveljnika nepremagane 3. armade, in ob grobeh sto tisoč padlih, ki tu počivajo. Po kratkem odmoru je Duce nadaljeval Jot v avtomobilu proti Castellnuovu dlstria in v neko vas v bližini stare meje, kjer je prisostvoval zanimivim vežbanjem streljanja z možnarji in Novimi topovi za pehoto. Potem se je Udeležil skromnega obeda v oficirski jnenzi, na kar se je vrnil v Gorizijo, kamor je dospel ob 15.30.
Na poveljništvu vojaškega okrožja ie Duce zbral k raportu skupino poveljnikov. ki so se v ta namen tu sestali, "avzoči so bili šef generalnega štaba ntaršal Cavallero, šef glavnega stana '^iske general Ambrosio. vrhovni po-Miiik Oboroženih sil v Sloveniji in "ftlmaziji general Roatta, poveljnik arkadnega zbora »Trieste« general Ferraro, poveljnik ljubljanskega armadnega zbora general Robotti in poveljnik V. armadnega zbora, ki se nahaja Ha Hrvatskem. general Coturri z ge-Ueralštabnimi oficirji posameznih po-veljništev.
Na Ducejev poziv je general Roatta obširno poročal o položaju v Sloveniji in v bližnjem ozemlju. Poročal je o izvajanih vojaških merah, ki so v teku za zagotovitev reda in miru v teh pasovih ter je očrtal tudi program za bodočnost.
Duce je potem, ko je zahteval od generala Roatte razna pojasnila in poudaril, da je videti položai z mnogo katerih vidikov zadovoljiv, govoril in orisal navzočim splošni operativni položaj na raznih frontah osi ter je določil v okviru splošne operativne situacije italijanski vojaški položai in navedel razne naloge, ki so poverjene našim oboroženim silam na raznih bojiščih. Duce ie prešel nato na tehnično proučevanje raznih zahtev in smernic, ki jih je dal glede tega. ter ie nakazal možnosti in načrte za bodočnost, zaustavljajoč se posebno pri problemih, ki naravnost zanimajo obmeini pas ter Slovenijo in Dalmaziio s posebnim ozirom na Slovenijo. Raport je trajal skoro dve uri in se je zaključil z natančnimi navodili, ki iih le Duce dal zbranim poveljnikom.
Že med raportom se je zbrala na trgu pred poveliništvom množica, vzklikajoča Duceju. medtem pa so dospeli tudi prefekt iz Gorizie in zvezni
Po končanem raportu s poveljem na pozor šefa glavnega stana se ie Duce pokazal na balkonu, ob njegovi strani je pa bil Tajnik Stranke. Po mogočnem »a noi k vse množice je Duce, večkrat prekinjen z gorečim odobravanjem. govoril s poudarjenim naglasom ter omenjal epični napor, s katerim so bila posvečena obrežja Isonza in doline Carsa in so se te zemlje za vedno zopet pridružile materi domovini. Proti tistim, ki se tostran ali onstran stare meje še vdajajo bolnim sanjam, je Duce rekel, da bo izvajan, kakor se že izvaja, neupogljiv zakon Rima.
Druga fronta, je rekel Duce. se ne bo naredila tu in verjetno ne v nobenem drugem delu sveta. Os in trojni pakt imajo sredstva za dosego zmage.
Manifestacija nezadržnega navdušenja je pozdravila konec govora, po katerem ie Duce zapustil palačo povelj-ništva ter zopet sedel v svoj avtomobil, ki si je s težavo odpiral pot skozi odobravajočo množico in dospel na letališče.
Tu se je Duce razgovarjal na kratko z zastopniki oblasti in prvaki ter ie nato j)o topli manifestaciji letalcev z letališča zopet vstopil v svoje trimotor
tajniki iz Gorizie. Triesta. Udin. Pole no letalo in odletel ob 18. uri v odlič-in Ljubljane.	I	nem	poletu.
LETALSKI USPEHI OSI
Mnogo angleSkih letal sestreljenih nad Egiptom in Malto
.Glavni stan italijanskih Oboroženih Ml je objavil 28. julija uasiednje 791. Vojno poročilo:
, Na področju južno od El Alameina je sovražnik v ponovnih silovitih bojih, ki so se razvijali ves včerajšnji fla.n proti diviziji »Trento« in 90. nemški diviziji, utrpel hude izgube, ne da yi dosegel kako korist. V naše roke le padlo več ko 1000 ujetnikov, po pečini Avstralcev. Uničili smo 32 tankov in kakih 30 oklopnih sovražnih avtomobilov.
V južnem odseku bojišča so bili oklopni oddelki, ki so skušali približati se našim postojankam, poraženi ta odbiti po ogniu našega topništva. V živahnih spopadih izvidniških ele-{nentov z obeh strani so se morali britanski oddelki umakniti.
.Letalstvo osi je metalo na sovražnikove oborožene sile bombe in iih obstreljevalo s strojnicami. V letalskih flvobojih so nemški lovci sestrelili 9 letal, enega pa naši. Protiletalska obramba v Tobruku je sestrelila en bombnik.
T Bombardirali smo letališča Halfar in La Venezia. pri čemer so bila 3 letala {•a tleh zažgana, dve angleški letali, ki so ju zadeli lovci v spremstvu, sta 'reščili na tla v plamenih.
Z vseh operacij včerajšnjega dne se « naši letali nista vrnili.
.Glavni stan italijanskih Oboroženih sil. je objavil 29. julija naslednje 792. Vojno poročilo:
Akcije izvidniških elementov na egiptovskem bojišču so se zaključile z Zgubami nasprotnika in z zajetjem Heke patrole pod poveljstvom častnika. . Italijanske in nemške letalske bojne bi lovske skupine so v ponovnih napadih na kolone v sovražnikovem zaledju dosegle vidne uspehe s tem, da so zažgale ali onesposobile veliko število oklopnih vozil in prevoznih avtomobilov, Nemški lovci so uničili dve •etali. štiri letala pa protiletalske bale ri je.
Oddelki letalstva osi so letališče na otoku Malti bombardirali in povzročili Požare velikega obsega, medtem ko ie •'ritansko letalstvo v spopadih izgubilo
4	letala tipa »Spitfire«.
V Sredozemlju sta bili o priliki neuspelega napada na naš konvoj sestreljeni dve britanski torpedni letali. Pet drugih pa je bilo gotovo zadetih. ?ekaj članov posadk, med njimi dva Ustnika, smo zajeli.
Glavni stan italijanskih Oboroženih JU.je objavil 30. julija naslednje 793. Vojno poročilo:
.Operativno delovanje na egiptovskem bojišču je bilo včeraj omejeno °a akcije patrulj in topniške dvoboje.
Naši letalski oddelki so z uspehom napadli letališča in središča v sovražnikovem zaledju. Eno nase letalo so ni vrnilo na oporišče.
Oddelki letalstva osi so bombardirali vojne naprave na Malti, pri čemer *o v pasu vojnih ciljev nastala večja
porušenia. Nemški lovci so sestrelili v spopadih dve letali tipa »Spitfire«.
Britanska letala so preteklo noč odvrgla nekaj rušilnih bomb v bližini Licate, pri čemer ie bil 1 civilist ranjen, medtem ko ni zabeležena nikaka škoda.
V	bojih dne 27. t. m., omenjenih v poročilu štev. 791. se ie narednik «2. pehotnega polka Pantili Pietro posebno odlikoval kot strelec protitankovskega topa, ko je sam uničil 4 sovražne tanke.
. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 31. julija naslednje 794. vojno poročilo:
Naši oddelki so južno od El Alameina učinkovito odbili sovražni izpad: na ostalem bojišču so izvidniški elementi z obeh strani razvijali normalno delovanje.
Britanska letala so bombardirala trdnjavo Tobruk in ie pri tem eno izmed letal, ki ga je zadel izstrelek protiletalskega topništva, padlo v plamenih na tla. Škoda ie majhna, ni pa zabeležena nobena žrtev.
Nad Malto je prišlo med bombardiranjem italijanskih in nemških letalskih oddelkov do živahnih spe-na-dov, v katerih so lovci osi sestrelili 5 letal britanskega letalstva.
Z operacij včerajšniega dne se ni vrnilo eno naše letalo.
. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 1. avgusta naslednje 795. vojno poročilo:
Na fronti v Egiptu delavnost izvidnic in topništva. Naši letalski oddelki
so napadli železnico in obrežno cesto med El Alameinom in Aleksandrijo ter odvrgli nanjo veliko število bomb vseh kalibrov. V sovražnikovem zaledju so bili zadeti in zažgani tudi mnogoštevilni avtomobili.
Eskadra italijanskih lovcev ie srečala in se zapletla v zmagovite boje s sovražnim oddelkom lovcev, ki ie bil po številu mnogo iačji. in sestrelila 6 sovražnih letal brez lastnih izgub. V neki drugi akciji so nemški letalci sestrelili letalo tipa »Wellington‘r. Protiletalske baterije so sestrelile 2 sovražni letali v teku napada, ki ni povzročil znatne škode.
Nemška letala so v dvobojih nad otokom Malto sestrelila 3 letala tipa
»Spitfire«.
Na morju pred Port Saidom so naši bombniki hucto poškodovali trgovski parnik manjše touaže.
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil objavlja 797. vojno poročilo:
V	Egiptu živahni topniški dvoboji.
Obojestransko letalstvo je razvijalo živahno delovanje: italijansko in nemško letalstvo ie z vidnimi uspehi bombardiralo čete in vozila v ^ovražnem zalediu.
Protiletalsko topništvo divizije »Trento« je zadelo in sestrelilo dve angleški letali.
Letalske skuoine osi so bombardirale letališče Hal Far: v dvobojih so nemški lovci sestrelili dve letali vrste »Spitfire«.
Ponovni letalski napadi na neko našo spremljavo v Sredozemlju so docela izpodleteli zaradi urnega premikanja ladij in uspešnega nastopa spremstva.
MINISTER RICCI ZASTOPNIKOM DELOJEMALCEV
Za racionalizacijo industrije
Rim, t. avgusta. Tajnike vseh nacionalnih federacij in nacionalnih sindikatov industrijskih delojemalcev, ki so se sestali na letni skupščini nacionalnega sveta, ki odobri proračune konfederacij, ie včeraj sprejel minister za korporacije Ricci.
Konfederacijski predsednik, nacio-nalui svetnik Landi, je poročal ministru v glavnih obrisih o vseh razmo-trivanih vprašanjih na sestanku nacionalnega sveta in po poročilu tajnikov zvez severne in srednje Italije, ki ie bilo nedavno podano v Bologni. Ob koncu svojega poročila je predsednik poudaril, da se čutijo delavci vseh kategorij in vseh področij vezane z vsemi svojimi energijami, da zagotove delavnost korporacij in njihovo poslov, no sposobnost. Izrazil je željo, naj bi se korporacijskega delovanja vedno bolj živahno udeleževali tudi neposredni predstavniki proizvajalnih kategorij. torej tudi voditelji nacionalnih federacij, ki jim bo v bodoče priznana večja samostojnost in večja možnost* akcije. To povečano sodelovanje sindikalnih predstavnikov pri korporacijskem delu pomeni, da prevzema sin-industrijski proizvodnji svoje najkoristnejše sodelovanje, kakor zahtevajo potrebe naroda v vojni.
Minister Ricci je proučil predložena vprašanja in ie podal nato sindikalnim voditeljem nekaj važnih iziav. Predvsem ie poudaril čedalje večjo dikat tudi večje naloge kakor v preteklosti in da ie njegovo sodelovanja nujno potrebno za opredelitev vedno večjega števila vprašani nacionalnega in kolektivnega značaja. Sindikalni voditelji se morajo pripraviti na te nove važne naloge, za kar v ostalem jamčita fašistovska vera sindikalnih organizatorjev in skrbno nadzorstveno delo sindikalnih organizacij, ki se izvaja povsod, kjer ie potrebno, tako da so sedaj sindikati na višini svojega
poslanstva in bodo mogli izvršiti vse prvotne in nove naloge, ki jim iih zaupa režim. Ako pa bi se na kakem področju pojavile pomanjkljivosti, bo mogla višja oblast poseči vmes, da iih odstrani.
Minister Ricci je nato podrobno govoril o problemu industrijske racionalizacije in je v zvezi s tem ponovil že znana načela, navajajoč v podrobnosti razne vidike uporabe delovnih siL ki se morajo prav v tem času primerno izkoristiti, da bodo vojni industriji ia oskrbi države zagotovljene vse delovne moči. Temu vprašanju morajo tudi organizacije delavcev posvetiti vso svojo pozornost in vse svoje delo. Tudi namestitveni uradi, ki iih korporacijsko ministrstvo z vsemi sredstvi podpira, lahko razvijijo v tem pogledu zelo važno delo.
Minister Ricci ie nato govoril o prehrani. o preskrbi delovnih oblek in čevljev za delavce ter o raznih pomožnih službah in pomoči, ki jo morajo sindikalne organizacije nuditi delavcem in njihovim družinam, s čimer ia podal več smernic sindikalnim voditeljem. Končno se ie dotaknil raznih oblik pomoči in socialnega skrbstva, ki zavzemajo vedno večji obseg v sindikalnem delovaniu.
Ob koncu svojih izvajanj ie minister izrazil svoje trdno prepričanje, da ie italijanska korporacijska ureditev ena izmed najbolj originalnih stvaritev fašizma, ki jo danes z zanimanjem proučujejo v mnogih državah, ko proučujejo vprašanje spremembe lastnega-socialnega sestava. Fašistovski režim bo delovanje korporacij še bolj izpopolnil, kajti iz korporacijske obdelavo raznih vprašani morajo iziti pravične rešitve, ki ustrezajo gospodarski stvarnosti naroda, in ki lahko zajamčijo proizvajalno sposobnost za vojno iji zmago.
Vel. Kralj in Cesar in .Vis. Princ Piemontski sta se 29. julija % vsem dvorom udeležila maše zadušnice ob 42. obletnici smrti kralja Uinberta I.
Italijanski poslanik v Bukarešti ia
razdelil italijanska odlikovanja šestim romunskim častnikom. Iti eo se odlikovali v letalskih spopadih z Rusi. Vsi romunski listi posvečalo članke pomenu visokih odlikovani, poudanja-ioč, da so dokaz popolnega orožnega bratstva med Italijo in Romunijo.
Nemški listi posvečajo zadnji čas-daljše članke italijanskemu sodelovanju na vzhodnem bojišču. »BSrsen-zeitung« poudarja, da se Italija ne bori samo v Egiptu, v Sredozemlju in na Atlantiku, temveč da ie svoj ekspedicijski zbor na vzhodu okrepila v armado, ki se hrabro bori proti boljševizmu. Dalje poveličuje Duceja, v katerem Nemci ne časte samo tvorca nove Italije, temveč tudi velikega državnika. prežetega daljnovidne volje in tovarištva v boiu in naivečjih preizkušnjah obeh narodov. »Lokalanzei-ger« pa pravi, da ie Duceievo vodstvo najboljše poroštvo za zmago in da to spoznanje veje iz ljubezni Italijanov do Mussolinija, do katerega goje tudi v Nemčiii enaka čustva, ker vidiio v njem prijateljskega in zvestega zaveznika. »Frankfurter Zeihmg« pa pravi, da bodo potomci govorili o Duceju ne samo kot o prvem, ki ie pomagal s filozofskimi razmišljanji, temveč tudi z odločno akcijo ustvarjati nov red v Evropi.
Cairi armati Ingiesi distrutt i presso fcl Atamaina in Egttio, — Razbiti angleški tanki pri El Alameinu v Egiptu
Z ukazom finančnega ministrstva ▼ Rimu se od 1. avgusta t. 1. omeji javna prodaja cigar vseh vrst pri vsakem nakupu na 5 cigar. Prodaja malih citrar »Roma« se pa omeji n« W kosov. Od tega dne dialje morajo vet kupci oiear. malih cigar, cigare! in tobaka vrnita prodajalcem prazne zavoje in Škatle. ProdaiaJei ne 6inejo prodati tobaka, cigar in cigaret ondin, ki ne bodo vrnili praznih Škatel, razen če kdo kupi cigare brez ovoja ali škatle.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je določil nove uradne ure za vse javne urade. Od 1. avgusta dalje delajo v javnih uradih ob delavnikih od 8. do 12. in od 16. do 19. Ob nedeljah ie prosto, dežurno službo bodo imel? samo v tistih uradih, kjer ie ree zel« nujno potrebno.
Maksimalne cene povrtnini in sadja je določil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Kila stročjega fižola sme stati največ 4.80 L. graha 4,50 L koleratoic 2.60 L, rdeče pese 3 L, čebule 2.50 L. česnia 5 L. mehke špinače 4 L. zelene paprike 7 L. novega krompirja 2.25 L. Kila namiznih jabolk 6ine stati 4 L. iabolk za kuha 3 L. breskev in marelic 6 L.
Visoki komisar za Ljubljansko po-* krajino je odredil v Službenem listu št. 80 z dne 4. X. 1941. na strani 548 da morajo najemniki sestaviti s pod< naienrndki pismene pogodbe, ki obsegajo podatke o obsežnosti, legi, opremi. postrežbi in najemnini oddane sobe. Pogodbe morajo napisati natkas-, neje do 31. avgusta 1942.. vsebovati pa morajo: naiemmano, podrobne zne-ske glede odškodnin za opremo, j»* etrežibo. pranje perila, kurtevo, rwz-( svetliavo itd. Pogodbe naj sestavi*« na monopoliziranih obrazcih in lih kolkuieio.
Visoki komisariat obvešča Ljub lian-, čane. da bo splošna zdravstvena avto-, kolona zastonj zdravila v Lichtenl urna, na Ambroževem trg«. Zdravstvena, avtokokma ima zobozdravnaški. očesni in rentgenski ter otroški oddelek.1 zdravnike za notranje bolezni in bolezni grla ta nosu. Bolniki nal pridejo v Liehtemturn ob delavnikih od 8. do 12. in od 15.30 do 17.80. Ob nedeljah in praznikih zdravstvena avto-koloua ne posluje.
Prehranjevalni aavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino ie začel 1. avg. t. 1. razdeljevati krompir na črko H odrezka avgustove živilske nakaznice. Na vsak odrezek dobi potrošnik po dva kilograma krompirja. Razdeljevala ea bodo isti trgovci k» dozdaj po 2.25 lire za kilogram. To bo hkrati tudi zadnja dodelitev zgodnjega krompirja.
Nosečim ženam l>o mestni preskrbovalni tirad razdeljeval običajni mesečni dodalek šele v torek 11. avgo. sta.
Dodatne mesne nakaznice dobe ea-
mo bolni na pljučih dn pa sladkorno bolni. Bolniki moraio vložiti za to na kaznico prošnjo, naslovljeno na Prevod. in ii priložiti predpisano zdravniško izpričevalo. Prošnjo nai oddajo mestnemu fizifcatu v Mestnem domu.
Italijanski Rdeči križ, avtonomna »ckciia v Ljubljani, spreiema zavitke ■a vojne ujetnike v Puharjevi ulici it. 2. in sicer po tem v listnem redu: ca Čampo coiuentramento 89 — P. M- 3200: v ponedeljkih za naslovljence z začetnicami A. B. C. Č. D. E, F; v torkih z začetnicami G, H, I. J. K: v sredah L. M. N. 0. P: v četrtki h K. S. Š. T: v petkih U. V. Z. Ž: v sobotah pa za vsa ostala taborišča.
Radijske aparate, ki so shranjeni v »hrambi mestne občine, dobe lastniki nazaj, če se i»kažeio s pismenim dovoljenjem Kr. Kvesture in vrnejo potrdilo. ki so ga dobili, ko so oddali radijski aparat. Aparat lahko dobe v fionedeljkih. petkih in sobotah od 17.30 do 18.30 na Poljanskem nasipu fitev. 40.
Po pol kila prave Franckove cikorije bodo dobili vsi potrošniki Ljubljanske pokrajine, stari več ko 14 let na odrezek E julijske živilske karte. To cikorijo naj zahtevajo gospodinje pri trgovcu, ki jim sicer prodaja ra-eionirano blago. Kila cikorije stane »0,20, lir.
Zbiranje prostovoljnih darov za vojake na fronti je v Romi doseglo lep uspeh. Prebivalci so darovali toliko živil in drugih potrebščin, da bodo iz njih napravili 100.000 paketov. Zbiranje je organizirala Fašistovska zveza.
^)bilna vinska letina ee obeta v Tta-lili po poročilih z vinogradniških področij. V nekaterih pokrajinah bo letina po kakovosti in količini baie prav izredna. Zadnji dve l«td vinski pridelek ni presegel 30 milijonov tol vina. medtem ko ie znašal pridelek dve leti poprej več ko 40 milijonov hi. Letoe bo celotni pridelek baie dosegel povprečje.
Veliko vojaško parado so priredile nemške vojaške oblasti po pariški aveniji Champs Elvsees. Udeležili so se je pred vsem močni oddelki SS. ki so prispeli z vzhodnega bojišča na zahod.
Nemčijo, vštevši Alzacijo, Loieno. Luksemburško in Protektorat.
V bolgarsko prestolnico «o se pripeljali zastopniki nemških vseučilišč-nikov. zastopniki GUFa in odposlanstvo romunskih študentov, ki bodo gostje bolgarske vseučiliške mladine.
Posebno naredbo o zatiranju piž-movk ie izdalo okrožno načelstvo v Petrovgradu v Banatu. Ti glodavcii so se tako razpadli, da so škodovali polju in celo izpodjedali nasipe. Oblast je zato odredila, da dobi vsakdo, kdor ubije pižmovko. 50 dinarjev nagrade. Lovec mora prinesti ubito žival na občino, kjer ji odsekajo rep. kožo mu Pa vrnejo. Kdor bi se tega lova ne udeležil, bo kaznovan z globo tisoč dinarjev.
Uprava srbskega državnega monopola je odredila, da morajo vsi prodajalci cigaret in tobaka prodajati kupcem blago, ne da bi ga zavili ali celo zložili v zavojčke. Kupci nai prinesejo papir s seboj.
Vsi hrvatski zdravniki, ki stanujejo v mestih in niso v državnih službah, se morajo prijaviti ministrstvu za ljudsko zdravje. Izročiti morajo svoje osebne podatke, sporočiti službeno mesto in stanovanje.
Okrožno mesto Kamnik se bo odslej uradno imenovalo >Ste>in in Ober-'krain«, kakor ie razglasil šel civilne uprave na Gorenjskem.
Kongres za vojno kirurgijo je zboroval te dni v Bologni. Predsednik kongresa dr. Calicetti je predaval o nalogah Specialista za bolezni ušesa in grla v vojni. Kongresa so se udeležili mnogoštevilni znanstveniki iz raznih držav.
Medicinska fakulteta beograjskega vseučilišča razpisuje za svod medicinski, veterinarski in farmacevtski oddelek natečaj za 19 docentov. 51 asistentov z urejenim položajem. 28 asistentov dnevničariev. 5 asistentov volonterjev in 8 honorarnih profesorjev.
Zaradi boljšega pridelka vinske trte so v Hrvatski izdaJi naredbo. po kateri bodo zbrali zvonove iz bakra, medenine. brona in druge predmete iz teh kovin. Zaloge izdelkov iz teh kovin morajo trgovci in obrtniki prija-
Oddelki so zbujali občndovanje prebi- viti. obrtne delavnice in industrijska
valstva-. saj so popolnoma na novo opremljeni in oboroženi z najnovejšim orožjem. Nad Parizom so istočasno krožila mnoga letala.
Nemški poslanik v Zagrebu Kasche
}e pri sprejemu na poslaništvu razde-il odlikovanja reda nemškega orla. ki jih je podelil Hitler. V navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti je poslanik izročil odlikovanja finančnemu ministru dr. Košaku, generalu Hrenu, državnima podtajnikoma dr. Jercu in Kralju in mnogim drugim javnim de: lavcem. zasebnikom in trgovcem, ki bo si pridobili zaslug pri sodelovanju t Nemčijo.
Romunski državni poglavar maršal Antonescu ie podelil najvišje romunsko odlikovanje red Mihaela Hrabrega nemškemu maršalu Mannsteinu in ge-neraln von Kleistu, Vrhovnemu poveljniku hrvatske vojske maršalu Kvaterniku ie pa podelil red romunske zvezde I. razreda.
Bolgarski prosvetni minister prof. dr. Jocov je pretekli teden prišfel v Zagreb, kjer so ratificirali bolgarsko-hrvatsko kulturno pogodbo, podpisano 8. decembra t. 1. v Sofiji.
»Volkischer Beobaehter« je pretekli teden posvetil daljši članek vprašanju drugega bojišča in ie poudaril, da to vprašanje in vztrajnost, s katero poudarjajo to zadevo Rusi. Angleži in Američani. Nemce sicer zanima, ne povzroča jim pa nikakršne skrbi. Dosedanji dogodki, pravi člankar. so na/s dovoli poučili, kako stvari stoje, in nam potrjujejo zaupanje v nemškega vojaka, ki maršira od zmage do zmage
Poštni blagovni in denarni promet na Gorenjsko. Koroško in Spodnje Štajersko se ie e 1. avgustom uvedel po nemških predpisih o razpošiljanju in pristojbinah Od istega dive ie odprt blagovni in denarni poštni promet med temi pokrajinami in vso ostalo
podjetja. k:i potrebujejo takšne predmete v svojih obratih, so izvzete pni oddaii. Vse nabrane kovine bodo poslali v tovarno v Rumi. ki bo kovine predelala v modro galico in jo odposlala kmetom za škropljenje vinske trte.
Zemeljski plin so odkrili v pokrajini Veroni. Po izjavah strokovnjakov bo ta plin — v glavnem ie iz metana kril vse potrebe Verone. Doslej ie morala Verona plin za pogon moior-nih vozil uvažati iz drugih pokrajin-Breskove peške so škodljive, zato jih ne uporabljajte za slaščice. Te dni se je v Milanu šest otrok zastrupilo s potico iz breskovih peška. Triie otroci so že zdravi, stanje drugih treh. ki so pojedli več kosov, je pa še zelo resno.
Nemški prosvetni minister ie določil. da bodo imeli šolski otroci letos samo 7 tednov počitnic, in sicer od 5. julija do 24. avgusta. Tako kratke počitnice ie določil zato. ker bodo morali imeti šolski otroci zaradi varčevanja 6 kurjavo daljše božične počitnice.
Vrhovno upravno sodišče v Berlinn ie odredilo, da morajo biti napisi nad trgovinami in sploh vse reklame izdelani izključno samo v latinici. Ta odredba velja za vso Nemčijo, za Sp. Štajersko in Gorenisko.
Nemški državni maršal Goering ie izdal naredbo o dodatnih delovnih močeh za zagotovitev prehrane. Na redba določa, da smejo delovni uradi vpoklicati osebe, ki so po starosti rodbinskem sta ni u in zdraviju primerni za delo na kmetih,
V Romuniji ie stopil v veljavo nov zakon glede državnega nadzorstva nad petrolejskimi vrelci. Po tem zakonu bodo morali izgledovati in izkoriščati nahajališča nafte po enotnem načrtu, vso produkcijo bodo morali rafinirati v deželi sami. samo derivate bodo iz-
važali. Del produkciie bodo morala podjetja ponuditi na domačem trgu Država bo tudi nadzirala tehnične naprave podjetij, kar ie važno *a &m
racionalnejšo iaikoriščaniie. Predvsem bo pa država skušala nacionalizirati
produkcijo nafte in nadzirati taliti kapital pri podjetjih.
3000 nemških dijakov in Študentov ter študentk bo letošnje počitnice pomagalo pri delu na zasedenem vzhodnem ozemlju. Namen počitniške delavne službe ve. da bi se dijaki seznanili z vzhodnimi pokrajinami, kjer bodo nastopili prostovoljne službe po dovršenih študijah. Počitniško delo se deli v pomoč pri šolskem dedu, pri strokovnem delu in pri znanstvenih raziskovanjih. Začne ee 1. avgusta in konča 25. septembra.
Varčevanje s premogom, plinom in elektriko priporočajo štajerski dnevniki. Nemški državni minister za oboroževanje ie z generalnim nadzorni, kom za energiio odredil, da morajo vsa večja podjetja imeti energijskega inženirja, ki bo nadzoroval varčevanju z energiio. Vsaka kila premoga, vsaka kilovatna ura in vsak kubični meter plina, ki se prihranijo — pravi odredba — krepiio nemško oborožitev in služijo fronti.
Zaradi varčevanja s papirjem so morali beograjski dnevniki zmanjšati svoj obseg. Srbska vlada ie pa razipo-elala okrožnico vsem državnim in samoupravnim uradom in rini naročila skrajno varčevanje s papirjem. Prošnje in pritožbe se smejo pisati na polovico pole. rešitve in odgovori pa samo na četrtinki pole
Usnje in kože inoraio lastniki v Srbiji prijaviti centrali za usnje, če ga premorejo več ko pet kil.
Izdelovanje domačega siikna in platna se ie spet začelo uvajati po srbskih deželah. Da se olajša preskrba s tkaninami, so nedavno začele kmečke žene tkati domače platno in sukno. Delo zelo lepo napreduje in upajo, da bodo z domačo izdelavo tkanin vsaj delno krili potrebe potrošnje.
Za izboljšanje radijske službe na
Hrvatskem je hrvateka vlada na predlog državnega propagandnega urada odobrila potrebne kredite za postavitev relejne radijske postaje v Banjaluki. Nova radijska postaja ie že pričela delovati. Zdaj ima Neodvisna Država Hrvateka oddajne postaje v Zagrebu. Sarajevu. Dubrovniku in Banjaluki. Poleg teh poetai izkorišča se močno kratkovalovno radijsko postaio v Zemunu za odda.jo v prekmorske države.
Vsi 60let»iki. ki so še v državni službi, morajo po zadnji odredbi, ki jo ie izdala hrvateka vlada, v treh dneh zaprositi za pokoj. Ta odredba velja tudi za pripadnike vojaškega stanu; izvzeti so samo člani vlade.
Trimesečno podporo vsem svoiim uradnikom in nameščencem ie dala valieveka občina v Srbiji. V ta namen ie določila kredit 186.000 dinarjev.
Regulacijska dela Drave pri Varaždinu so se nedavno začela Pod železniškim mostom se ie struga zelo razširila in uničil*, preceišni.o površino obdelane zemlje.' Regulirali bodo 1300 metrov dolgo struso. za kar ie dovoljen kredit 2.800.000 kun
Izredno letino obetajo slive v Bosni. Pridelek velikih županij Usora m
Soli cenijo aa aelmani 90.000 ton. Cena rtivam na debelo bo določena na 6 kun »a fcilo. talko da predstavlja pridelek vrednost več ko 350 milijonov kun. Ministrstvi) za poljedelstvo v Zagrebu ie izdalo odlok, da se morajo aliive pretežno porabiti aa sušenje in izdelovanje marmelade, za kuhanje slivovke Pa se smejo uporabiti samo odpadki.
Nove ukrepe la T*drževanje snage
te izdala valieveka mestna občina. Tako mora vsak hišni lastnik aii pa najemnik stanovanjskih prostorov vsako vutro očistiti in poškropiti pločnik in polovico ulice pred svojo hišo.
Hrvatska vlada je izdala obsežne ukrepe proti verižništvu in črni borzi. Proglasila ie za državne monopole žito, sočivje, oljnice in krompir. Državna centrala za nakupovanje ie ustanovila nakupovalnice. kjer komisarji nadzorujejo oddajo količin žita, določenih za oddajo pri cenitvi žetve. Hkrati so oblasti odredile, da je prepovedano prevažanje in prenašanje monopolskih predmetov. Pokrajinske oblasti tudi ne izdajajo več dovoljeni za nakup živil. Zato so cene na Črni borzi zelo poskočile. Vlada je vsem državnim uradnikom in upokoiencem dovolila brezobrestno posojilo v višini 2000 kun. ki ga bodo uporabili za nakup živil po maksimalnih cenah. Posojilo morajo vrniti v teku leta dni.
Potovalna nagla sodišča so ukinili na Hrvatskem. Zdaj preide delo teh sodišč delno na civilna, delno na vojaška. sodišča.
Jesenski zagrebški velesejem bo trajal od 5. do 14. septembra. Udeležila se ga bo tudi Nemčija z razstavo farmacevtskih izdelkov, predmetov za potrebe laboratorijev in priprav za obrambo pred plini. Razstavila bo tudi umetne dišave in pokazala razvoi barvne fotografije. Isto bo razstavila tudi na velesejmu v Bratislavi.
Vsi Židje se bodo morali izseliti s Slovaškega, so pred kratkim sklenili poveljnik Hlinkove garde, notranji minister Macha in druge vodilne slovaške osebnosti. Doslej so izselili že okrog 56.000 Židov.
Betonski most med Beogradom in Zemunom so dogradili in se po niiem spet lahko vrši osebni in tovorni promet.
Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o državnih praznikih na Hrvatskem. Neodvisna Država Hrvatska bo po tej odredbi praznovala dva državna praznika, in sicer 10 aprila v sr.om.in na ustanovitev Hrvatske države, in 20. junija v spomin na atentat na hrvatfkega voditelja Stjepana Radiča (1928).
Beograjska mestna občina je pripravila regulacijski načrt Beograda. Po tem načrtu bodo v mestu uredili več velikih trgov in razširili mnogo ozkih ulic v sredini mesta.
Barvanje usnjenih izdelkov s speci, jelno barvo na brizgalnik. Barve in aceton — K faks — Napoleonov trg.
Osebne vesli
FR. P. ZAJEC
IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjevo ul.®
pri trančlškanskem mostu
Vsikoirstna ofiaia, *iroo0*di, tojiomtn, uram«!.. htflro»ein, ild. Vtiika ubira ur. ilaimne in sfctrnot. Samo MlHitna optika	Ciniki	Orizpiitno
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: inž. Rudolf Gregorič in gdč. Elvira špaeapanova; g. Ivan Rojc in gdč. FrančiSka I.ukančeva; g. Miljenko Favai, di-plonvrani pravnik in zasebni uradnik, in gdč. Majda Cimolinijeva.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: 311etna Mirica JerSanova; Spletna Neža Klatzerjeva; Feliks Franzi, poštni kontrolor; Marija Plavčeva: 741etna Terezija LovSinova; 50l<-tni Emil Mrak, trgovec; Franc Kratner, višji davčni upravitelj v pok.; 17let-na Nikica Lovšinova iz Sodražice; Karel He-benstreit, nadzornik brzojava drž. železnic v pok.; Frančiška Oevirkova; Ivan Vavpotič, ielezn ški uradnik; Peter Kozmik, poslovodja jermenarne »Indus«.
V Kranju: 46letni Mihael Zakrajšek, ječar kranjskega sodišča.
V Mariboru:	581etna Ivana Mlinaričeva; 221etn| Andrej Kovačec, železniški sprevodnik; Leopold Javoršek, šofer; 73letna Katarina Korenova, posestni'a.
V št. Lenartu pri Laškem: 77Ietna Marija Pavšnikova.
V Jurjeviči pri Ribnici: Janez Sile, posestnik; 68Ietna Neža šilčeva.
Naše sožalje!
Športni tednik
Kolikor daleč sega naš pregled, moremo ugotoviti, da je minula nedelj* bila sicer skromna glede pestrosti športnih prireditev, da je pa imela nft sporedu vsaj eno tekmovanje, ki sega preko okvira povprečnosti. V mislin imamo veliko mednarodno lahkoatletsko tekmovanje v olimpijskem štadionu v Berlinn.
Za prireditve tolikega sloga je sezona nekako za par nedelj prezgodnja. Ne glede na to so doseženi rezultat* dobri in prav dobri. Videti je, da so se atleti mogli za nastop dobro pripra-viti.
šest narodov je postavilo na torišče svoje predstavnike. Vsi so se mogli ta bolj oni manj — v 16 disciplinah uveljaviti. Desettisoči so šli gledat velike borbe.
Za oceno navajamo samo uspehe zmagovalcev:
100 m Osendarp (Holandska) 10.8; 200 m Mellerowitz (Nemčija) 21,51 400 m Lanzi (Italija) 47,5; 800 m Sei-bert (Nemčija) 1:54,6; 1500 m Seiden-schnur (Nemčija) 3:51,4; 10km Be-viacqua (Italija) 30:54,8; 110 m zapreke Zepemik (Nemčija) 15,2; skok v dalj Wagemann (Nemčija) 7,58; skok v vis Nicklen (Finska) 1,97; skok ob palici Glatzner (Nemčija) 4,16; met krogle Woellke (Nemčija) 15,87; met diska Tosi (Italija) 48,92; met kopja Pektor (Nemčija) 68,78; met kladiva Storch (Nemčija) 54,60; štafeta 4X100 m Trekvogels (Holandska) 41,7; štafeta 4X400 m Luftwaffe Berlin 3:20,8.
Ob tej priložnosti so se delegati po. edinih zvez zmenili za nekatera sreča, nja, ki naj bi se vprizorila v prihod, njih dneh ali tednih.
Imena naših plavačev se pojavljajo med zmagovalci na raznih plavalnih tekmovanjih. V Mandellu so priredili — že deveto — plavalno tekmo na razdaljo 3200 metrov. Za prvo mesto sta se borila Žižek Branko in Močan Josip (oba Dop. Fiat Torino); njuna borba je vsej prireditvi dala poseben čar. Zmagal je Branko v 51:6, Močan je prispel za njim v cilj v 51:16,3; tretji je bil Balestri Mario v 51:51,4.
Izločilne borbe za udeležbo v pokalni plavalni tekmi »Scarioni« so do-! spele do polfinala. V Sanremu se je plasiral Ljubljančan Skaberne, ki je rabil za 100 m 1:15.
V kvalifikacijskih borbah za vstop v drugi nogometni razred so tik pred koncem. To nedeljo so bili rezultati: Mater.Cremonese 2-0; Cuneo.Anconi-tana 2-0, Juventina-Varese 4-1. Spet same zmage na domačih tleh! Tako seveda ne more biti še nobene gotovosti glede končnega uspeha. Edino rimska Mater si je že zagotovila vsaj drugo mesto v svoji skupini in s tem udeležbo v drugem razredu za prihodnje leto. Ostalih šest tekmecev se mora zadovoljiti s potrpežljivostjo do poslednjega sodnikovega piska,
Z mednarodnih športnih poljan je le malo vesti. Poročajo iz Portugalske, da so tamkaj zaključili letošnje nogo. metno tekmovanje. Prvenstvo si je ,.*■!-
boril F. C. Beleneuses, pokalni prva* za tekoče leto pa je Šport Lisboa Bemfica.	O.	C.
OKVIRJENJE SLIK IN GOBLENOV
ter vsa steklarska dela izvršujem strokovno.
IVAN GAMBERGER
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18
JiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiHi: 1 0 K V I R | i
niiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiriiiiiiiiiiiHiiiir
%udi	ni	od	muhi
DETEKTIVSKA POVEST
Strogo sem rekla:
»Nehai že vendarl Če H te Amanda dišala! Povej mi raiši. kaj misliS o jreei tei aferi?«
»Moj draei Watson.«* — prvi trenutek teea nagovora nisem razumela — »že marsičesa se moraš naučiti: izključeno ie. da bi ti pri sedanjem ■tanju stvari kar koli zaupala.« Potrepljala me je po lakti. Tedaj je moj pogled ošinil njen mošnjiček in me na aekaj spomnil. »Lucija.« sem zašepetala. »kaj si našla na dvorišču?«
»Pst!« Njene oči so ošinile šoferja, ki je veselo popeval predse. Priki-»ala je, se mi skrivnostno nasmeh-aila in segla z desnico v mošnjiček. Ko mf ie pomolila roko. ie ležal nekj ključ v njej. Bil je tako dolg kakor njena dlan. na okrogli glaviei so bile pa vrezliano črke. Sklonila sem se bliže in brala: »Družba patentnih omar Columbia.« spodaj ie pa stalo dvakrat tako veliko: »J-361«. Prav za prav sem bila zelo razočarana. »Kaj Je to?< sem vprašala.
»Očitno kliuč neke omare.« Lucija Ra je spravila spet v mošnjiček.
»Da. A katere omare?«
»Toga še ne vem.«
»A kako veš. da to ni kakšen star ključ, ki ga je kdo izgubil? Mislim...«
»Ni mogel dolgo ležati tam. sicer bi bil zarjavel, draga moja. Ali ga ie kdo izgubil, ali je pa ključ rešitev uganke... tega še ne morem povedati. Tako. na cilju sva!«
Nisem bila pazila na to, kam sva se
*	Watsori je bil v detektivskih romanih Conana Doyla prijatelj Sher. točka Holmesa in popisovalec njegovih dogodivščin — torej nekaj podobnega kakor Marthy v pričujoči Dovesti. Op. prev.
peljali. Ko se je pa avto ustavil, sem pogledala ven. Nisva bili pred našo hišo in bila sem presenečena. Cesta je bila široka in popolnoma razsvet- ( ljena; po njej ie vladalo še živahno vrvenje.
»Poidi. Marthv. ne smeva zapravljati časa,« je priganjala Lucija. Ko sem bila na cesti, sem strmela v ve^ liko. ožarjeno poslopje, ki sva stali pred njim. »lmperial«. ie žarelo v velikih svetlobnih črkah na pročelju. »Zakaj... ne razumem...« sem zmedena zaječala. Lucija ni odgovorila. Smuknila je bila že skozi široki vhod in videla sem io. kako govori z blagajničarko. »Tu okrog morava iti!« je vzkliknila Lucija, me zgrabila za laket in me peljala spet ven. Hiteli sva skozi ozko. temno stransko pot na levi strani gledališča in sva obstali pred grdimi, majhnimi vrati. »Vhod na oder.« je bilo zapisano na njih z obledelimi črkami. Vstopili sva. V gajbici s stekleno prednjo steno je sedel sivo-brad vratar, ki je bil takšen na pogled. kakršnega si lahko predstavljamo sv. Petra. Lucija je vzela posetnico iz mošnjička in mu io izročila.
»Radi bi govorili s Fennelliievimi.«
»Tako. ali ste tudi vi od policije?« je zagodrnjal in naju jezno pogledal. »Neki gospodje so bili že tu... Kaj se je prav za prav zgodilo s Fennellije-vimi?«
>Zasebni detektivi smo.« ie pojasnila Lucija. ^Kennellijevi niso storili ničesar slabega — upajmo vsaj.«
9.
Trenutek pozneje sva bili v nebesih — tako bi bil vsaj človek sodil, če ie opazoval Lucijin vzhičeni obraz. V resnici sva pa stali na zaprašenem
hodniku: nekie ie škrebljalo in topotalo: slišali ie bilo mrmranje človeških glasov.
»Če»pomisliš. Marthv — da sva za odrom!« ie navdušena vzkliknila Lucija. Vsa žareča ie gledala pomazane stene in na pogled ie bila bolj mladostna kakor kdaj koli. Toda ko ie neki mlad mož v beli delavski halji hitel mimo naju. se je vrnila v resničnost. Ustavila ga je in ga vprašala za pot. Morali sva splezati po železnih stopnicah in prehoditi še ožji in boli zaprašen hodnik. Pred nekimi odprtimi vrati je Lucija obstala in pogledala v sobo. Okrog in okrog stene so bile pribite deske, na katerih so vse vprek ležale škatlice za puder, rdečila, škatlice masti, lasulje in vložki iz vate. Velika zrcala so stoterno odbijala svetlobo stenskih žarnic. Samo neko mlado dekle v rdečem kimonu ie bilo v oblačilnici: obrnila nama ie bila hrbet, njena črna kodrasta glava ie slonela na lakteh.
»Miss Lolta Fennelli?« le nežno vprašala Lucija.
Sunkovito se je obruila. Na njenem mladem, okroglem obrazu so se poznali sledovi solz: njene temne oči sq dobile trd izraz, ko naju ie pogledala.
»Da. jaz sem Lotta Fennelli.«
»Policija vas je očitno že zaslišala.« je rekla Lucija. »Nikakor vas nočeva nadlegovati. Miss Fennelli. a radi bi nekai pojasnil od vaB. »Previdno je položila našo posetnico poleg mladega dekleta in dodal«: »Mr. Bvnam je naš klient. Zato imamo opravka a to afero.«
Dekle io brez besed pogledalo posetnico.
»Razumem, da ste ogorčeni.« k> ie mirila Lucija. »Policijski uradniki bo radovedni, kajne? A to apada pač njihov poklic.«
»In kaj spada ▼ vaš poklic?« ie zbadljivo vprašalo dekle v rdečem kimonu. S trepetajočimi prsti ai ie izbrskala cigareto iz smečkanega zavojčka.
»Ali dovolite?« je vprašala Lucija in predrzno tudi ona segla vanj. Dekle je prižgala vžigalico ob podplatu svoje. s krzuom obšite copatke in jo pridržala Luciji.
Hvala lepa,« je rekla Lucija. Osupla sem strmela vanjo — nikoli v svojem življenju je še nisem videla kaditi. S kar moči nedolžnim obrazom ie Lucija rekla: »Samo resnico bi radi vedeli. Ali je bil moški, ki so ga našli z odrezano glavo v sobi Miss Galove, prijatelj vaše svakinje? Saj razumete? Ali ie bil umorjenec Floto, leteči čudež?«
Lottina cigareta ie rdeče žarela. Izpuhnila je oblak dima, preden je odgovorila:
iNe. Tega priskutnega Flota — kolikor jaz vem — sploh ni v Newyorku. Upam. da si ie že kie vrat zlomil. Ali hočete, prosim, zdaj oditi iz moje obla-čilnice?« Vrgla ie cigareto na tla in jo pohodila.
Lucija je skušala biti po svoje kos cigareti. Ljubko ie puhala dim skozi odprte ustnice. »Kakor želite. Kajpok vam ni treba odgovarjati, če je vaš brat res morilec. Škoda — upala seiu. da nama bi utegnili pomagati.«
Dekle je segla po novi cigareti in si jo prižgala. Šele naspol se ie bila odšminkala in pod debelo plastjo tol-šče se je tu pa tam blestela njena polt; bila ie videti bleda in njene oči so bile rdečeobrobi jene. Čez trenutek ie rekla: »Torej kai bi radi vedeli?«
»Vse o svakinii in — Mr. Flotu.« se ie glasil Lucijin odgovor.
»To ni nič novega... Dolores io ie popihala pred kakšnimi tremi meseci. Pisala ie Raffu — mojemu bralu — da ie bila tega nepridiprava spoznala v avtobusu. Takrat smo nastopali v Cincinnatiju. Floto io ie .odkril", ie pisala. Da ie sam velik umetnik na trapecu. samo neko nesrečo je imel. Z bedastim laskanjem ii je popolnoma zmešal glavo — to je prav za prav vse.« Lotta naju ie trdno pogledala in »pet pohodila cigareto. »Moi brat Ratf
ni ravno naklonjen temu Flotu. A še nikoli ga ni videl. Tudi zastran po^ klica nismo še nikoli ničesar slišali
o	njem. Povem vam, da ga še nikoli ni videl...«
>In odtlei niste ničesar slišali o njiju?« je vprašala Lucija.
»Moja svakinja je pisala, da nameravata odpotovati v Evropo. A pismo je tako zvenelo, kakor da bi bil njen ponos občutno ranjen. Velika ljubezen je bila očitno že odcvetela...« Krepko je dodala: »Nai si bo že kakor koli. moi brat ga ni ubil! Rečem vam, da ga še nikoli ni videl! On ga ni! On ga ni! Tako...«
Vrata so se sunkovito odprla. Vstopil je črnolas moški v kostumu iz živo-oranžnega in zelenega blaga. Zastrmel je v naju in se obrnil do Lotte/ »Ali potrebuješ tolažnice?« je nevljudno bleknil.
Lucija ie prijazno vprašala:
»Mr. Raffaello Fennelli?«
»Ne,« ie Lotta suho odgovorila. »To je Michelangelo.«
»Santa madonna!« se ie zaslišal neki drug glas in drugi temnopolt niož se je divie bliskajoč z očmi prikazal meu vrati. »Ali Lotta že spet tarna?«
»Sai nič ne tarnam...«
»Oba molčita!« ie ukazal Michelangelo Fennelli. Mrko ie pogledal no-vodošleca. ga potegnil noter in zapri vrata za niiin. »To ie moi brat Ra*" faello. Kai bi torej radi?« Njegov ala? ni ravno vabljivo zvenel. Luciia i® opazovala Raffaella, bi ie imel na sebi brokatasto obleko, potiskano s pavjim* peresi in je bil večji in vitkejši oo svojega brata »Ali smeva sesti?« je že tudi sedla. Uubko ie pokaza*® z roko na neko klop. Sedla sem .i” tudi Michelangelo ie počasi sledil n lenemu vabilu. -Sed6 se da mnogo prijetneje kramljati, ali ne? Zakai n® sedete. Mr. Fennelli?« Očarljivo se i® nasmehnila.	.	«
Raffaello io ie divie ošinil z očmi-nato ie. pa hitro sedel.
Nadaljevala ie: »Gotovo se čud'1” po kaj sva prišla in zakai vas naaif"
t. vm. 1942 XX
DRUŽINSKI TEDNIK
f
Listek ,.Družinskcga tednika**
Narava je najboljše zdravilo
L
E. MIRA
Medicina pomaga naravi pri zdravljenju. To je načelo grškega zdravnika Hipokrata (okrog 460. do 377. Pr. Kr.), ki ga zdravniki nikoli ne Pozabijo, a mu danes nekateri želijo dati poseben pomen. To načelo pa pogosto napačno razumemo, ker se v njegovem imenu zanika celotna zdravniška znanost.
, Prvi pretres, ki ga prinese s seboj bolezen, narava sama prenese. Ko se človek že zave bolezni in potem, ko Je bolezen že ugotovljena, so se v telesu že odigrale izpremembe in motnje. ki so ostale daljši ali krajši čas prikrite. Narava nadaljuje svoje delo, čeprav na skrivaj. Tedaj obstajajo tri možnosti: ali bo narava premagala bolezen, ali je naravi potrebna Pomoč za premaganje bolezni ali je Pa narava popolnoma brez moči. Zdravniška znanost utegne v nekaterih primerih doseči lepe uspehe.
Poznamo tako imenovano medicino ^pričakovanja«. To medicino je neki Učenjak obrazložil s tem, da je to {Medicina, »ki v pričakovanju, da si bo narava sama pomagala, uporabi slabo učinkujoča zdravila«. Neki vse-nciliški profesor je nekoč vprašal Svoje slušatelje ob postelji bolnika z vnetjem pljuč, kakšno zdravilo bi Predpisali. Vsak izmed slušateljev je Predpisal po en recept, sleherni izmed njih se je pa po čem razlikoval od recepta njegovega predhodnika. Ko je vse zaslišal, je učitelj zadal tole vprašanje: »Ali niste še nikoli Pomislili na to, da ne bi sploh ničesar predpisali?« Ali je to dvom o medicini? Ne, temveč samo vera v to, Pa narava utegne marsikakšne borzni sama ozdraviti in da ima za to Pripravljenih dovolj obrambnih moči. •In res so primeri, l:o zdravnik ne Uporabi nikakršne metode zdravljenja. A to se ne dogaja pogosto.
Zdravnik ima še neko nad vse važno vlogo:	nadzorstvo. Neprestano
*nora biti pripravljen na morebitne ?**«čine, ki bi zahtevale njegovo ntervencijo, da se preprečijo nevarnosti, ki jim narava sama ni kos. Če-H*v proti vnetju pljuč ni moči sto-f Jti t kaj bistvenega in učinkovitega, ^daj pa kdaj nastopi trenutek, ko je **eba za vsako ceno preprečiti kom-P ikacijo. To je lahko težko dihan ;„e srčna slabost, ker je srce preutrujeno zastran motnje v kroženju lcryi ^ obolelem pljučnem krilu. Takrat je *reba ali puščati kri ali pa predpisati .• zuraviIo za ojačenje srca. Ko nevarnost preide, narava nadaljuje svoje zdravljenje.	,	.	.	.
„ Prav tako se ne more ukreniti m-( fesar odločilnega pri nekaterih nalezljivih boleznin. Pri kozah ali osep-nicah je potrebno samo stalno nadzorstvo, da bi se o pravem času ugo-' »?vila morebitna komplikacija na plju-1 cin. ‘Pri Skrlatinki mora zdravnik budno paziti na možni prehod inf ek- ] eije na ledvice in sklepe. A kaj ukre-1 nemo proti bolezni sami? Pri tifusu se trudimo, da anižamo previsoko tem-1 Peraturo. Bolnik mora biti v nepre- [ stani skrbni bolniški negi, sicer pa Proti bolezni ni moči ukreniti ničesar bistvenega. Trudimo se le, da prepre-j cimo nevarne komplikacije. Sicer se po pravici omejujemo na nrofi-aktične ukrepe proti njim. To je Zdravljenje v »pričakovanju«, ki je P* vendar pripravljeno na morebitno intervencijo.
*	So pa tudi infekcije, ko je treba takoj v začetku priskočiti naravi v rjSspč. Davico je na primer le redko v.uaj ozdravila narava sama. Vsekako; J* je treba pomagati z vbrizganjem ?epiva. To dokazuje, da lahke pogojno pomagamo naravi s tem, da jo Vzpodbudimo. Z vbrizganjem cepiva gorimo isto, kar stori narava. S cep-■letijem dosežemo večjo delavnost od-
ra
pornih naravnih sil v organizmu, ker' vbrizgamo prav tiste bakterije, ki so povzročile bolezen, čeprav kajpak v kar najmanjši količini in tako, da ostanejo neškodljive.
To izzove majhne reakcije v organizmu in še okrepi odpornost narave. Če uporabimo cepivo, povečamo orožje, ki ga je narava že uporabila, to orožje pa dobivamo od živali, katere telo smo umetno izpodbudili, da ga je začela izdelovati.
Primeri takšnega zdravljenja so mnogoštevilni. Z okrepitvijo bolnikovih moči se naposled bolezen premaga. So pa tudi primeri, ko mora zdravnik poseči vmes, da bi odstranil nevarnosti ki so jo povzročile funkcijske motnje ali izpremembe, a jih narava sama ne more ozdraviti. Pri tem mislimo na organoterapijske produkte, ki odstranjujejo nedostatke ščitne žleze ali drugih žlez in ki vselej dosežejo važne uspehe v obnavljanju funkcije teh žlez. Isti učinek dosežemo z uporabo tako imenovanih srčnih zdravil, ki pomagajo srcu, da obvlada slabosti, posledico infekcije ali poteka bolezni same. V takšnem primeru je terapija fiziološka, a tudi v tem primeru gre za okrepitev nezadostne odpornosti narave.
To pa še ne pomeni, da zdravnik nikoli ne zdravi bolnika s svojo zdravniško spretnostjo. Poznamo na primer tako imenovana specifična zdravljenja, ki so pa resda maloštevilna. Znano je namreč, da poleg cepiv, ki dejansko zdravijo, obstajajo tudi takšna cepiva, ki uničujejo ali onesposobijo povzročitelje bolezni. Vemo na primer, da je natrijev salicilat specifično zdravilo proti akutnemu sklepnemu revmatizmu. Vendar zdravila te vrste noirosteje srečujemo v primerih nalezljivih bolezni. Kinin uspešno zdravi malarijo, arzenik in živo srebro pa sifilido. Ali moremo v teh primerih doseči hitro in popolno ozdravljenje? Za zdaj je še sporno vprašanje o popolnem ozdravljenju omenjenih bolezni in o dolgotrajnosti zdravljenja. Znano je na primer, da se malarija lahko vleče skozi vse življenje. To dokazuje, da je kinin bolj zdravilo proti napadu malarije, kakor proti bolezni sami. Natrijev salicilat je nenadkriljivo zdravilo pri akutnem sklepnem revmatizmu, ni pa učinkovit v težkih primerih motenj srca, posledice tega revmatizma.
Običajno mislimo, da ima kirurgija največ uspehov. Če pa kirurgija posega v motnje notranjih organov, ie njen uspeh omejen. Pogosto se zgodi, da odstrani samo neposredno nevarnost, organizem pa pušča v istem, ali vsaj približno istem stanju, v katerem ga je našla. Uspešne operacije tuberkuloznih obolenj ne odstranijo tuberkulozo, temveč samo nekatere njene posledice. Povračanje raka dokazuje, da kirurgija v tem primeru nima zadnje besede. Pri želodčnem čiru kirurgija odstrani samo čir. ne vpliva na na prekomerno izločanje želodčnih sokov, ki je osnova bolezni. Za kakšno ceno doseže kirurgija ozdravljenje, če res zdravi? Za ceno pohabljen ja, za ceno velikih anatomskih in fizioloških motenj in resnih duševnih izprememb, tako da obstaia pojem »operacijske bolezni«. V taksnih primerih narava stori vse mogoče, da bi odstranila te motnje: tako se na primer pri operaciji želodca razširi spodnji del žolča, da bi vsai delno nadomestil odrezani želodec. V debelem črevesu se množe folikuli, nekakšni majhni izrastki, ker je operacija slepega črevesa človeku odvzela folikule, ki so bile v slepem črevesu.
Proti različnim zastrupljenjem je znanost iznašla protistrupe. Dokazala. je, da atropin učinkuje proti morfiju, magnezij proti arzeniku, kačje cepivo proti kačjemu piku in cepivo različnih gob proti zastrunljenjem z gobami. Lahko torei rečemo, da znanost v teh primerih vse stori, kar narava ni predvidela sredstev proti svojim lastnim grehom.
Še nekaj besed o poslednji obliki zdravljenja, tako imenovani simpto-
matski terapiji, ki je najpogostnejš*. To je hkrati eden izmed postopkov, ki pacientom najbolj ugaja. Kakor že ime pove, se ta metoda trudi odstra-I niti simptome, to se pravi znake bo-'lezni, naj si že predstavljajo nevar-! nost ali povzročajo bolečine. Kar se bolečin tiče, je narava brez moči. 1 Zanjo bolečina ne obstaja, zato ne ' stori ničesar proti njej. Simptomaž-1 ska terapija je na primer lajšanje I temperature pri tifusu, ublaževanje živčnih bolečin pri nevral^kih ali
i	olajševanje dihanja pri vnetju pljuč. (Vendar moramo priznati, da na pri-' mer z mrzlo kopeljo ali uspavali ne vplivamo neposredno na bolezen. Za-1 dovoljujemo se s tem, da jo lajšamo. Pri žolčnih krčih morfij ne odstrani | kamenčkov, temveč bolniku pomaga, | da laže prenaša njihovo neprijetno popotovanje. Takšnih primerov je mnogo.
Vsaka terapija, razen nekaterih primerov, _ prepušča naravi dobršen del zdravljenja. Narava nikoli ne počiva, mi ji pa samo pomagamo s svojimi sredstvi, ki so kdaj pa kdaj pomembna, včasih pa tudi samo povprečna. Hipokrat je torej imel prav. Zavračati moramo pa naivno mišljenje. tistih ljudi, ki si medicino zamišljajo kot znanost, ki uči, kako jemati zdravila, brž ko ugotovi bolezen. Dejstvo, da je učinek zdravljenja pogosto le povprečen, ne zmanjšuje vrednosti medicine. Sicer je pa z dejan-SKejra stališča popolnoma vseeno, po kakšnih potih in stranpotih smo dosegli olajšanje bolečine ali ozdravljenje. Glavno je. da smo ga dosegli.
• ZDRAVILO ZVESTOBE
Eva ie do svojega sedemnajstega leta živela v gorah. Nieno veselje so bili gozdovi, s cvetjem obrasla pobočia. izvirek in gozdna divjad. Okrog cerkve m šole je stalo bore nekaj koč. Otroci so prihajali v šolo iz raztresenih gorskih domačij tudi po ure in ure daleč. Oče ie bil učiteli v tei samoti, nenavaden človek, ki ie živel samo za (svoje knjige in rastline. Koreninicam in zeliščem je pripisoval skrivno moč. Mati je bila že davno mrtva. Evi se le le redko kdaj prikazal njen obraz v daljni megli detinstva. Vodila je malo gospodinjstvo, ki ie ni stalo mnogo truda in časa. Sicer je bila pa v gorah. poleti v pisanih, lahkih oblekah. po večini bosonoga, poleti pa rfa smučeh.
Dr. Martin Weber jo ie imenoval malo divjakinio. ko io ie prvič videl. Toda nieno sliko ie vzel s seboi v veliko mesto, kier ie živel kot mlad zdravnik. Ni sl ie mogel izbrisati iz spomina, zato ie prišel še in še. da bi jo videl. Resni, mladi mož z jasnimi, svetlimi očmi in prostodušnim smeh-liaiem ii ie ugajal. Leto dni pozneje
io	je vzel s seboi. Postala ie niegova žena.
V	treh letih, ki so sledila, le Eva spoznala marsikaj novega — mesto.
Električna sušilnica!
Sedaj je ugoden čas za sušenje sočivja in sadja. Oglejte si poceni delujočo sušilnico, ki stane 500 lir. Ogled vsak dan od 9. ure naprej pri:
Krulej Ernest Ljubljana, Privoz H Gostilničarski dom
»rltiltj«, itsu
ljudi, ki niso bili njenega kova. revščino. bolezen in marsikakšne skrbi. Svet, v katerem ie_zdai živela, ie bil neizmerno drugačen od sveta njenega detinstva. Ljubila ie Martina in to ii je bilo v oporo, da se ie znašla v tem syetu. Sprva, ie tesna povezanost njunih src premostila prepad med niu-nima dušama.
Smehljal se je nienf ljubezni do vsega, kar ie raslo in zelenelo. O vseh rastlinah in živalih ie znala pripovedovati reči. ki so se zdele njegovemu izšolanemu razumu čudovite. Navznoter je bila še zmerom mala diviakinia kakor nekoč. To ie bil vzrok za prve. komaj opazne nesporazume v enakomernem teku niunega živlienia. ki jih le bilo kamni da občutiti, a vendar. Martinova delavnost se je od leta do leta večala. Pacienti, bolnišnice, zasebna znanstvena raziskovanja so mu kradli čedalje več časa. Eva ie bila pogosto sama. toda brez gozda, zraka sonca in prostosti. Sama. kakor more biti le kdo sam v velikem mestu, če nima nobenega človeka. Torei si ie ustvarila krog priiateliev. začela ho-ditj ven. obiskovati koncerte, gledališča. Bila ie lena. mlada in čudovito zdrava. Kri divjine ii ie še plala po žilah.
Takšen ie bil položai. ko ie Martin lepega dne zbolel in ie moral dali casa ostati v postelji. Zdaj, ko sta se vsak dan videla po več ur. ie šele spoznal, kako zelo sta se bila oddaljila drug od drugega. Dolgo ie razmišljal o njunem skupnem življeniu in ko ie naposled ozdravel, se ie blagroval za to bolezen, ki ie storila, da ie bil izpregledal. Začel ie Evo natanko opazovati. spoznaval niene navade, si ogledal njene prijatelje in priialeliice.
ii	posvečal več časa kakor poprei. Na 1 skrivai se ie prestrašil ob spoznanju, da bi io bil skorai izgubil, ne da bi bil vedel za to. Neki mlad arhitekt se je namreč očitno prizadeval za Evino naklonjenost. Bili so še drugi. Kako je le mogel to tako dolgo izpregledo-vati? Ali ni že prepozno?
Tisti dan ie prepustil vse važne reči svojemu asistentu in se odpeljal v gore. Poiskal je šolo in ie ves dan preživel v družbi starega učitelja. Dolgo sta sedela pod visokimi jelkami pred hišo. Na poti domov si ie Martin kupil v lekarni prazno stekleničko.
»Eva.< je rekel tisti večer, »bil sem pri tvoiem očetu.«
»Danes?« Presenečena ga ie pogledala.
»Da, hotel sem malo izpreči.« Neskrbno se je nasmehnil. »Niegova soba ie polna zelišč in stekleničk. Kmetje prihajajo od daleč naokrog k njemu. Mislim, da ie v marsikakšnem pogledu boljši zdravnik od mene.«
Zdaj se je morala nasmehniti: »Toda, Martin, to je čisto nekai novega, kar mi pripoveduješ.«
»Da. pomisli. Sicer sem se pa zdaile nečesa domislil. Ali mi ne bi mogla posoditi enega izmed svojih robčkov?«
»Zakaj ne. Prosim. A čemu?«
»Ah. samo majhen poskus. Tu sem nekaj prinesel * seboi. Zdravilo zvestobe.« Potegnil je stekleničko iz žepa Napolnjena ie bila s čisto tekočino. »Zdai jo zavijem v tvoi robček, ta'vi — in zdai io bova zaprla v moio pisalno mizo. čez osem dni io pogledava. Kai-pak bo ostala čista...« ie zamrmral kakor sam zase.
Eva ga ie pogledala z začudenimi očmi. »Čista?«
»Da. to je ravno najbolj smešno pri tem. če bi mi bila namreč nezvesta ali bi si vsaj želela biti nezvesta, bi se voda v steklenički skalila. Zabavno se mi zdi. kai takšnega preskusiti.« In zasmejal se ie kakor šolarček.
Eva je bila zamišljena. Niti besede ni izpregovorila in je odšla ven. da bi pogledala, kai ie z večerjo.
»Na koncert moram.« ie rekla pozneje. Stopila ie pred zrcalo in si uredila lase. Nenavaden ton ie zvenel iz njene!!a glasu — ali se mu ie pa le zdelo? »Zezjutrai sem se dogovorila.«
»Seveda, Eva,« ie prijazuo odvrnil.
	ZRCALO	
	** -?		— naših dai	
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 6 lit
Boste sedli? — Hvala, ne bom!
Že celo vrsto let poznam gospoda, ki se je zmerom dvignil, kadar je stopila v tramvaj ženska. Ni delal nobene razlike, od dame do delavke, od komaj zrele gospodične do stare gospe, vsem je ponudil prostor.
Kako sem se pred dnevi začudil, ko sem ga opazil v natrpanem tramvaju, kako trdovratno sedi in ne odstopi svojega prostora nobeni ženski, čeprav jih je bilo dovolj v vozu. Izstopila sva na isti postaji, pristopil sem in ga vprašal, čemu se je tako izpremenil. Povedal mi je, da se ni on izpremenil ampak ženske same.
»Veste, če sem ponudil svoje čase kateri prostor, je sedla, če ji ga pa danes ponudim, reče hvala in rajši stoji, kakor da bi bila vsakdanja <?bleka dragocena plesna toaleta, Ju je ne sme zasedeti, kakor da bi bila dragocena obleka, ki jo nosi v tramvaju res najbolj pripravno oblačilo za ta večni dren, ali pa, če že hočete, kakor da bi bilo moderno obešati se ko opice na kljuke ter se zvirati ob vsakem sunku v najbolj neestetskih gibih. Prav tako je postalo moderno tudi zastavljati izhodna vrata, kakor da bi ne bilo nobenega drugega prostora v vozu kot portirski. Vidite, pa sem se naveličal vstajati in ponujati, pa spet sedati in spet vstajati, zato pa tako trdovratno sedim. Če bo hotela katera sesti, nam bo že rekla. Prav radi ji bomo odstopili sedež!«
Pomislil sem na vse to in prav sem mu dal.	G.	p.
»in jutri bova sama doma. kaine. tako kakor nekoč, midva sama.«
vSpet ga je pogledala z začudenimi očmi. Potlej se ie nasmehnila. »Iz srca rada, Martin, veselim se tega.«
Osem naslednjih dni je bilo, kakor da se vračata iz preteklosti, a po novih potih. Korak za korakom sta se približevala drug drugemu in Martin je ves vesel videl, kako rada se mu odziva. Ona ga ie spremljala iz bolnišnice. on pa njo pri nakupih. Bila sta pogosto skupaj. Da. zdelo se ie, kakor da bi se bila šele zdai prav spoznala.
Osmi dan je bila sobota. Prišel io zgodai domov, a miza ie bila že po-grniena. kakor da bi bila to pričakovala. »Drevi poideva v kavarno plesat,« je rekel vesel. »Kakor prej tako pogosto. Ali se spominjaš?« Vzel ie njeno glavico v svoie roke in videl, da so ji oči polne solz. Kljub temu se ie smehljala.
»In zdravilo zvestobe?« ie tiho vprašala.
Segel ie v žep 111 potegnil robček, ki mu ga ie bila posodila pred osmimi dnevi.
»Pozabil sem ti ga dati. Sai veS. kako sem raztresen.«
»Steklenička?«
»Dobro, da si me »pomnila. V njel ie bencin za moi vžigalnik. Napolniti ga moram.«
Spogledala sta se in se nasmehnila.
SPLOSNO KROJASTVO za gospode,
dame in otroke ter vse vrste popravila. Cene nizke. Prvovrstno delo. Istotam poučujemo krojno risanje najnovejših
krojev. Izdelujemo vse vrste krojev p<i meri. — Čopova 10/1.
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh koa-tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan,
I Ljubljana. Stritarjeva 6.
Kuieva...« Izročila ie Raffaellu našo Posetnico; prebral io ie in io dal na-"fej svojemu bratu. Lucija naju ie Predstavila. »Pravkar sva imeli kratek razgovor z vašo sestro...«
Jln kai si iiina povedala? Ti...«
Michelangelo se ie pomirjujoče zga-nil; Lotta mu ie s hripavim glasom Sesla v besedo:	»Ničesar nisem
rekla...«
h ^To bi ti tudi svetovali« ie zagrozil KaffaeUo. Oslinil si je rdeče ustnice "“d malimi črnimi brki. niegove goste ®oryi so trznile. »No torei?« ie zagodrnjal. »Ničesar nimam poročati — jicer sem pa vse že policiji povedal.« i *»nil je pokonci in začel hoditi sem 'n tia.
»Seveda.« Luciia ie vneto prikimala, 'kodim, da so vas vprašali, ali ie ^'Uorjenec istoveten s Plotom, .letečim 1,,'Ježem1. Kakor da bi to priznali.
UQ) ee bi bilo res...«
akor da bi ga kača pičila, ie planil •Ifzdnik Fennelliieve skupine čez ,°bo. ali bolie kakor akrobat — ia jakšen akrobat! V elegantnem zaletu j® pristal pred Lucijo, kier ie obstal JSMem rok. Luciia se mn ie vsa ?a-!®*i nasmehnila in metuljček na njeni
]<gj)Ici se ie koketno zibal: zdelo se ie. ik 1 c*a M 8 svojimi perutmi ploskni.
0	Čudovit skok. Mr. Fennelli! Ve-in’.1 morate, da ie bila v mladosti j,i.13 najgorečnejša želja, da bi postala taw al,!a-. Kajpak ne more biti vsak tak« nadarjen, kakor ste vi. ali bolie: !,(]” eenialen.« Resignirano je vzdih-
oi&iieve prsi so se vzbočile pod Hj *o s pavjimi peresi. Niegov mrič-i„ ®'*raz je kar zažarel medtem ko sukal brčice. Odkašlial se ie.
ie hrepeneče dihnila Lucija fala 1 mi .*e srce	ko	»cm	mo-
ka.; opustiti svoje sanie o akrobatski fcfoje telesne moči ne bi bile “ *«• — In tako mi ni ostalo bokh" *»*or da *em se potolažila s N Jr**”'- katerem lahko rabim
V	* «+>***> mak* glavo« In žalostno *°*a>ala • •*©» uboso malo glava
Raffaellov obraz se je znova zmračil. Madame LaVelle ie imela prav: bil ie res izredno temperrramennnten!
»Ali hočete s tem reči, da moia mala... da moia glava ni nič prida?« je vnrašal.
»Nikakor ne, dragi moi. nikakor ne!« Pogledala ga ie s preplašenimi, nedolžnimi otroškimi očmi. »A ker že govorimo o glavi: vse skrbi bi nas minile, ko bi kai vedeli o... pogrešani glavi. Morda so io spravili s noti. da bi zasejali zmedo — kai pravite?«
Zile na Raffaellovem čelu so se napele. krepko ie pogoltnil, preden ie izdavil: »Jaz tega nisem storil. Snloh nimam nikakršnega opravka s tem. Toda...« Obrnil se ie do svoiega brata in nloha italijanskih besedi se mu ie vsula iz ust. Naposled se ie vrgel na stol in si Dokril obraz z rokama.
Niegov brat ie skomignil z rameni in nrevedel:
»Pravi,	če ie bil res	Floto,	ta pes...
oprostite,	dragi	dami.	Flota	namreč
prav nič ne ceni. Pravi, če bi bi iztaknil Flota,	bi ga	sicer	zmlel	v kašo.
a vendar	bi ga	bilo mogoče	še spo-
znati. Pravi, da bi bil ponosen na takšno demnie. Sai razumete: Floto mn ie pač odvraten...«
Raffaello ie trpko zamrmral ne-razumliive besede.
Michelangelo ie prevedel: »Pravi, da ie liubezen nekai neznosnega. Njegovo življenje ie na psu. In zares...!« Obvladal se le: tišie. a globoko prepričan je nadaljeval: »In prav ima. Mi vsi nimamo več prijetne ure. odkar ie ta prekleta babnica — oprostite, dragi dami, a divji sem na Dolores. Če io kdai dobim v roke...«
»Kie ie Dolores?« je vprašala Luciia kakor mimogrede,
»Ne vem.«
»Ali je pri Mr. Flotu?«
Zdaici ie zavladala ledena tišina. Vsi trije Fennellijl so se spogledali. Naposled ie Michelangelo odgovoril: »Ne vemo ne o niei ne o niem. kie tičita. Nazadnje smo sliSall, da sta na poti v Budimpešto.*
»T-t-t...« ie Luciia obžalujoče zmajala z glavo. »In nikakor ne morete ugotoviti, kje bivata? To je neprijetno. Zakaj, če bi mogli najti Mr. Flola — mislim namreč živega — bi vas ne mogel nihče več sumiti umora...«
Raffaello ie planil pokonci.
»Jaz ga že nisem ubil! Povem vam. da niti ne vem...« zastokal je in se vrgel nazaj na stol.
Michelangelo ga ie divie pogledal. »Drži jezik za zobmi, če hočeš, da ti kdo pomaga iz precepa,« je odločno ukazal. Nato se ie obrnil do Lucije. »Vse to smo že'poročali policiji. Kakšen smisel ima. vse še enkrat pripovedovati? Moi brat ie preveč razburjen...«
»Seveda, siromak.« ie obžalovala Luciia. Vstala je. »Sodim, da ste od*li iz Maison LaVelle, preden... preden se ie zgodilo, kaine? Obisk policije vam ie bržčas nagnal poštenega strahu v kosti. Obkorei pride na vrsto vaš program. Mr. Fennelli?«
»Pet minut čez deveto in o polnoči,« ie odgovoril Michelangelo in hitro dodal: »Nocoj smo odšli z doma,« dajte, da premislim... bilo ie okrog sedmih...« Stopil je nekai korakov dalje, da bi pobral ztttečkan cigaretni zavojček. Mimogrede je stopil svojemu bratu na prste. Raffaellova usta. ki jih bil od začudenja pozabil zapreti, so se spačila: »Au, pazi vendar, kam stopiš!« je zarohnel. Michelangelo ie nasršil obrvi. Pomembno ie pogledal svoiega brata čez gorečo vžigalico. Potlej je ugasil plamen, globoko potegnil in vprašal tjavdan: »Dami pač ne moti. če kadim?«
Luciia ie smehljaje se odkimab. »Ničesar nimam raiši. kakor ee gospodje kade. To jim podeli nekaj tako svetovnjaškega. ali ne? Rekli ste torei, Mr. Fennelli.-«
»Nocoj sem odšel s svoiim bratom zelo zgodaj v gledališče. Zelo veliko zna, to je res. a zmerom misli, da se mn sploli ui treba vaditi, da lahko kratko ia malo pride na oder in odigra svojo točko. No, iaz nisem takžna
zvezda kakor on. a sem vsekako za to. da se vadimo, čeprav veliko znamo// Niegov brat mu ie ves divji hotel seči
v	besedo, a Michelangelo je hitro nadaljeval: »Zato sem ga nocoj zgodaj odvedel s&m, da bi se vadil Ob sedmih, kakor sem že rekel...«
Tisti trenutek ie planila v oblačil-nico majhna ženska, za nio ie pa zložno stopal neki gospod. Zenska ie imela na sebi mareličnorumeno bar-šunasto obleko in riav krznen plašč. Na nienih platinastoplavih laseh ie kraljeval višnjev klobuk z zelenim peresom. Imela ie prav takšne oči kakor Raffaello, spominlaioče na črne gumbe na čevljih. Zgorato ustnico so ii »krasili« puhasti brkei. Moški, ki se ie pojavil za njo. ie bil suhliat in sivolas, na sebi ie imel oguljen dežni plašč in njegov obraz ie kazal dobrodušen, nekoliko potrt izraz.
. iOtrocL kaj se še niste preoblekli?« le vzkliknila ženska. Tedai naiu je zagledala iu umolknila.
»Mama... mama mia...« ie zastokal Raffaello.
Zašumela ie k niemu. ga obiela in krepko pritisnila njegov obupani obraz ua svoie prsi.
»Kaj ti je. moi mali?«
»Mama... tako me mučijo... v smrt me bodo pognali...«
Jezna uaiu je ošinila. »Ali ne morete pustiti otroka v miru? Ali ne veste, da se že tako in tako dovoli muči? Ali pa hočete spraviti v blaznico? Kdo sta prav za prav?«
Lotta ie suho odvrnila ^»Detektiva.«
»Kaj?« ie vsa iz sebe vzkliknila mati. »To nai bi bila detektiva?!«
Luciia ii ie pokazala našo posetnico. Fennellijeva vmati io ie za laket držala stran od oči in jo bistro opazovala.
Michelangelo je hitro poudaril: »Dami sta zelo ljubeznivi. Vedeti hočeta, kdai smo nocoi odšli z doina:, rekel sem. da ob sedmih. Vprašali sta, kje se mudita Floto In Dolores: rekel sera jima, da ne vemo...«	1
Pritisnila si ie roke na nšesa, rekoč: »Nič več ne želim slišati imena te ženske! Kako ie ravnala z mojim dragim sinkom... Kaipak ne vemo. kie je... kako nai bi tudi vedeli? In za tega Flota ie vsekako boljše, da ne vemo, kie tiči!« Božala ie črne lata svoiega sina. ki ie še zmerom naslanjal glavo na niene prsi. »Kolikokrat sem ti že rekla, da moraš vse pozabiti. dragi moi... Sai sploh ni viedns, da ti teži srce. Ti seveda ne poznaš nobene mere — zato si tudi 1ako velik umetnik. Moi mali... moi ubosi sinko, moi bambino...« Z divjo nežnostjo ga ie zibala sem in tia.
»Toda jaz io ljubim, mama.« ie rekel sin preprosto in iznenada ni bilo na njem ničesar smešnega več. Raf-faellove oči so gledale tako resno In žalostno, da smo vsi molčali.
Suhliati gospod, o katerem sva po-zneie izvedeli, da ie oče Fennelli. je presekal tišino s tihim pokašljevanjem. »Luiza. ali ne bi šli domov? Sai veš. če ne spim dovoli...«
»Tvoje večno spaniek Už^leno ga ie pogledala. »Ali ne moreš na n!5 drugega misliti, medtem ko najin ubogi sin...«
Luciia ie hitro pripomnila: »Oh, zdi se mi. da Mr. Fennelli nima napak. Midve morava zdai tudi odriniti. Ah. pravkar sem se nečesa domislila...« Pobrskala ie po svojem mošnjičku... »Ali je kdo od vas izgubil tale kliuč?« Podržala ie na dlani kliuč. ki mi ga je bila pokazala v taksiju.
Fennelliievi so prišli bliže. Drug za drugim so si natanko ogledali kliuč, a če ga ie kdo izmed njih spoznal kol svoio lastnino, ni tega z ničemer izdal.
 _________________    oeL
»Mislila sem. ali ga ni morda izgubil kateri izmed l)išuili stanovalcev. Zdei pa lahko noč. signora. lahko noč. *t gnoiina in sietiori... vsem prav lepa »vala za potrpljenje...«
Cafjt prihodnjič
Pod žgočim soncem
Kako se hladijo razni narodi
Od vročih parnih kopeli do mrzle prhe
Stari Rimljani so si znali v vročini prav dobro pomagati in niso nrav nič trpeli zaradi nje. V starem Rimu ie bilo nešteto kopališč z vročim, suhim zrakom, ki iih bogati Rimljani niso obiskovali samo pozimi, temveč največ poleti. Čeprav se zdi čudno, ie vendar res. da so 6e v niih ohladili, ali bolje rečeno, njihovo telo se ie v njih prepotilo In laže prenašalo vročino zunaj kopališča. V takšnih kopališčih je vročina dosegla tudi sto stopinj in vendar so ljudje v njih prav lahko zdržali. Zrak v njih ie bil namreč tako zelo suh. da ie tako rekoč iivel od vlage kopalčevega telesa. Suh zrak je sproti vsrkaval znoj. ki ca je izločilo kopalčevo telo in kopalec se prijetno in sveže počutil. Ko je pri-
1 iz kopeli na mestno soparico. se ie počutil prav tako, ko da bi pravkar zapustil ledenomrzlo vodo.
Danes posnemajo stare Rimljane Pajbrž samo še Japonci. Tudi ti se v Vročini zatekajo v vroča kopališča, vendar se ne »hlade« v vročem zrakji, temveč v izredno vroči vodi. Pri tem tudi zelo vroče pijejo in se — kakor sami trde — tako najbolje ohlade.
Kitajci še danes ease poletno žejo z izredno vročim čajem. Telo tako prisilijo. da ne proizvaja pri presnavljanju nobene vročine in se počutijo t vročim Čajem v želodcu sveže in ohlajene.
Najnerazumljiveje se bore proti vročini puščavski prebivalci. Ti se od noc do glave zavijajo v belo volno in trde.
da .jim je v njej .še najbolj hladno. Pravijo, da tkanina propušča skozi luknjice zrak. zadržuje pa vročino.
V novejšem času si znamo v vročini pomaeati čisto preprosto tako. da odložimo vso odvečno obleko in skočimo na vrat na nos v mrzlo vodo. V tem primeru se pač vsak posameznik po svoji pameti kolikor mogoče zavaruje
6red vročino. Nekatera svetovna kopa-šča na primer nudijo svojim kopalcem posebne gumijaste mizice, ki pla* vajo na vodi in lahko kopalci z njih jedo. ne da bi jim bilo pri tem treba iti iz vode.
Nekateri iznajditelji so šli tudi dalje in so vrgli v svet vse mogoče iznajdbe za vroče dni. Tako ie nekdo iznašel neke vrste zaprto »zapestno uro«, v kateri pa ne počiva ura. temveč kos ledu. Pravijo, da takšna pripravica. ki jo pritrdimo na žilo dovodu ico v zapestju. neverjetno hladi vse telo. Neki drug iznajditelj je spet priporočil ljudem. živečim v vročih pokrajinah, posebne pihalnike, ki se dajo pritrditi na čevlje in dovajajo pri vsakem koraku nogi svež zrak. Tudi ta priprava baje zelo sveži telo. Prometnim stražnikom velemest pod žgočim soncem so oblasti pomagale prenašati vročino tako. da so jim kdaj pa kdaj položile pod noge debelo plast ledu. ki se je potem talila in hladila moža postave, da je laže urejal promet. Za nas. ki nam vročina ne prizadeia velikih skrbi, bo pa dovoli, če oblečemo kopalno obleko in se postavimo za nekaj minut pod mrzlo prho.
t
PII
? UGANKE
Križanka
1011
L—i
Svete živali
V nekaterih afriških predelih domačini verujejo, da se duše umrlih preselijo v živalska telesa in v njih dalje žive. Te živali so po njihovem prepričanju svete In gorje belcu, ki bi se {h drznil ubiti.
Neki raziskovalec je na primer nekoč pripovedoval zgodbo, ki kaže kako trdna je ta vera domačinov.
»Nekega jutra, ko sem vstal,« Je pripovedoval raziskovalec, »sem opazil, da je moj vrt razdejan. Poklical sem domačina, ki sem ga imel za vrtnarja ta ga vprašal, kaj se je ponoči zgodilo. Povedal mi je, da je obiskal moj vrt velikanski krokodil. Odpoditi se ga ni upal, ker v njem živi duša pred kratkim umrlega poglavarja njegove naselbine. Krokodil je prišel opolnoči, da bi se poglavarjeva duša prepričala, če Je vse v redu v naselbini.«
»čez nekaj časa sem vzel trnek,« je dalje pripovedoval raziskovalec, »in odšel na ribolov. Z menoj je šel tudi moj vrtnar. Ko je trnek prijela prva riba in sem jo vesel zaradi njene nenavadne velikosti potegnil iz vode, je priskočil moj spremljevalec in prestrašeno kriknil: »Vrzite jo nazaj v vodo, to je moja babica!«
Papiga »rokoko«
V začetku 18. stoletja so pričeli na Francoskem zidati v stavbnem in okrasnem slogu rokoko. Ta slog se je potem prenesel tudi na Nemško, Nekateri razlagajo, da izvira ime rokoko Iz francoskega »Rocaille« kar pomeni školjka, školjčje. Nastanek tega imena pa drugi spet drugače tolmačijo in to hočemo povedati tudi našim bralcem.
V 17. stoletju je živela v svojem krasnem gradu blizu mesta Poitiers na Francoskem grofica Gabrijela de Cha. telleraud. Njeno edino razvedrilo je bila papiga, ki jo je imenovala »rokoko«.
Papiga je Imela navado, da Je novo pohištvo, M ga je grofica dala pripeljati v grad, zmerom znova napadala in kljuvala s svojim kljunom. Zato je gro. lica naposled opremila sobo, v kateri Je stanoval »rokoko«, s samim starinskim pohištvom. Kmalu so ljudje izvedeli za to čudno papigino lastnost in aačeli zaradi nje imenovati sobo, opremljeno s starinskim pohištvom, rokoko.
V pariškem Louvru so imeli več let shranjeno krasno ogrlico neke visoke francoske plemkinje. Ko so jo pred nedavnim strokovnjaki pregledali, so ostrmeli. Biseri so izgubili na siiaiu in se je na njih jasno videlo, da »umirajo«. Njihova cena je padla za polovico. Draguljarji so iznenadenim sorodnikom umrle plemkinje povedali, da so biseri preživeli svojo »zrelo dobo« in iih nič ne more rešiti počasnega »umiranja«.
Pariz v znamenju slamnikov
Pariška moda kljub vojni ni izgubila svojega slovesa in Parižanke so letos mične in ljubke ko le kdaj. Znana ie spretnost Parižank, da še iz tako majhne petlje sešijejo klobuček. še iz tako neznatne krpice obleko.
Zdaj uporabljajo pariške modistke slamo za vse mogoče klobuke, za ši-rokokrajne florentince. za koketne nizke čepice, za tako imenovane ka-notjeje in toke. Tudi razni okraski, cvetlice, petlje so iz pisane slame. Parižanke znajo baje nositi tudi te klobučke tako apartno. da so njih možje lahkega srca pozabili na nekdanje klobuke.
Tenkoslušnost netopirjev
Že naravoslovec Brehm ie trdil, da so netopirji izredno tenkosiušni in da tudi v mraku ali v popolni temi lahko bliskovito hitro ujamejo letečo žuželko. Zdaj so to trditev podprli tudi s praktičnimi poskusi.
Velik, zatemnjen prostor so prepre-gli navpično in vodoravno s tenkimi električnimi žicami. Pri sto poletih se je netopir samo pet in dvajsetkrat ali pa tridesetkrat zadel obnie. Ko so jim zalepili oči. so pa delali netopirji še manj napak. Nato so poskus izpreme-nili. Netopirjem so zapažili ušesa in jim odvezali oči. Prižgali so luč in čakali. kaj se bo zgodilo.
Zdaj so se leteči netopirji celo večkrat zadeli ob napeljane žice. tako da
In tutte le citta dTtalia hanno seminato quest'anno nei parchi e nei giardini pubblici, invece di flori, grano e altri utiti ortaggri. L’iHustrazione presenta
un mare ondeggiante di biade che ancora poco tempo fa biondeggiavano, in Piazza Cavour, a Milano, davanti al palazzo del »Popolo dTtalia«, il grande quotidiano italiano, fondato dal Duce Benito Mussolini. Anche Piazza Cavour sembra deserta ora che in tutti i giardini pubblici di Milano e stato mietuto il grano, che tra poco foruira il pane novello ai Milanesi. — Letos so po vseh italijanskih mestih posejali po parkih in drugih nasadih namesto bujnih cvetlic žito in drugo koristno povrtnino. Tako vidite na gornji sliki celo morje žitnih klasov, ki je še pred kratkim valovilo pred palačo italijanskega dnevnika »Popolo dTtalia« na Cavourjevem trgu v Milanu. Zdaj so na vseh milanskih nasadih poželi žito in je tudi Cavourjev trg ostal prazen. Milančani bodo pa iz tega žita kmalu jedli kruh.
Vodoravno: 1. Del kolesa ali klasa! seštevek. 2. Angleški minister; pokrit z ivjem. 3. Vrba; groza; romanski, spolnik. 4. Vrsta nasledstva; čer, vrh. 5.Važen pridelek; doba. 6. Osebni z0' . imek; akademska kratica. 7. Moško
♦ ime; žitna kava ga ne vsebuje. 8. Reže. pravi; umrli. 9. Nota; zločin; moderni japonski državnik. 10. Duša (latin. in italij.); častnik. 11. Strežnik (tujka); večer (po nemško).
| Navpično: 1. Poset; vzor. 2. Str00
♦ neba; pomlad. 3. Rusko mesto; koflČ-Jnica moških samostalnikov. 4. Nikal" tnica; naziv; amerikanska zver. 5. Ka®[
♦ na (obrnjeno); prislov. 6. Ameriški j veletok. 7. Star drobiž; tujka za obliko. 8. Udeleženec poroke, voglar; dejanje, počelo; začetek abecede. 9. Osebni zaimek; grške boginje maščevanj0, 10. Duhovnik in sodnik ga nosita; ke-
so .napake' dosegle visoko številko 60 do 70 na 100 poletov okrog sobe. To je dokaz, da so netopirji zelo tenko-slušne živeli in da bolie slišijo kakor vidijo.
Ko hiše še niso imele številk
Prebivalci starega mesta Koburga v Nemčiji so bili zelo trdovratni in niso bili prav nič navdušeni za novotarije. Ko jim je leta 1803. njihov vojvoda zapovedal, da morajo svoje hiše opremiti s številčnimi tablicami, in sicer na državne stroške, so se temu uprli. Novemu ministru von Kretschmannu, ki so ga dolžili, da si je izmislil to modno norost, so pobili šipe na oknih, da je moral poklicati vojaštvo na pomoč. Ko je naposled prišlo v mesto 180 vojakov in sta dva najvnetejša kričača romala v zapor, so se Koburžani vdali. Naposled so se le prepričali, da mesto zaradi hišnih številk ne bo izgubilo na svoji lepoti.
Zanimivosti z vseh vetrov
* Tjulenj živi povprečno petnajst let. torej skoraj toliko kakor pes.
* Ob bregovih jezera Viktorija v vzhodni Afriki žive črnci Vahuma. ki so nenavadno veliki. Črnec, ki ie na primer visok 1.80 cm, velja pri tem plemenu za majhnega.
* Najstarejši časopis na svetu izhaja na Kitajskem. Pekingški dnevnik »King-Pao« so ustanovili že leta 912. po Kr. in izbaja torej že nič mani ko 1030 let.
* Kadar izbira Japonec v cvetličarni šopek rož. bo zmerom zahteval, da je v njem liho število rož. Po njiho-
vem mnenju bi namreč pomenil šopek, v katerem bi bilo sodo število rož, nesrečo.
* Najboljša krava mlekarica ie nedvomno krava švedskega kmeta Ro-: sena, ki je v razdobju od 1. julija lanskega leta pa do 1. julija letošnjega leta dajala vsak dan 11 iitrov mleka, torej skupaj skoraj 12 ton mleka na leto.
* Velika vročina in suša, ki že dalj časa vladata na Portugalskem, sta povzročili velikansko škodo na poljskih pridelkih in zanetili na več krajih celo požare.
* Od 14. septembra dalje bodo v Švici racionirali prodajo mesa. Od tega dne dalje bodo oblasti same nakupovale živino in io delile mesarjem.
* Na amsterdamski železniški postaji so ogradili poseben prostor, kjer imajo prostor otroci, ki jih zanima železnica. Starši kupijo otrokom vstopnico in iih lahko za več ur puste, da ogledujejo promet, ne da bi se jim bilo treba bati zanje.
* Kadar gre Siamec v visoko družbo. si nadene na prste rok umetne doige nohte. S tem hoče pokazati svoj visok družabni položaj. Ženske si pa poleg tega nohte še poslikajo z barvo, kakršno ima njihova obleka.
* Nekatere vrste tropskih mravelj zasade stene svojih gnezd s posebnimi tropskimi rastlinami, ki varujejo gnezdo pred močnim dežjem. Ker so gnezda takšnih mravelj zelo velika, se zde človeku nasadi tropskih rastlin na njih kakor majhni svojevrstni vrtički.
(mična prvina. 11. Isozvok ali pogodba.
Napad (tujka)*'1
Zlogovnica
i.
2.
3.
5.
6.
7.
-9.
10.
11.
12.
13.
M
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Napoleonova slika
Napoleona je nekoč na pohodu zalo. Ua noč v neki siromašni vasici. Ker e bilo zelo mrzlo, je stopil v prvo anečko hišo in prosil za prenočišče. Cmet, ki cesarja ni spoznal, je dovolil, ta se ogreje pri peči in mu dal po-teljo, čeprav se mu je videlo, da tega ti posebno rad storil.
Naslednje jutro je neki grenadir po-ledal kmetu, koga ima v gosteh. Tedaj e bila kmeta nenadno sama skrb za risokega gosta. Ko mu je cesar hotel »lačati posteljo, je kmet dejal: »Ne x>m sprejel denarja, vase veličanstvo. 3aj je že tako prevelika čast, da ste boleli spati v moji borni koči. Rad bi pa, da M mi dali za spomin svojo Kliko.« Napoleon mu je sliko obljubil In odšel.
Cez nekaj dni je stopil v kmetovo »išo Napoleonov adjutant, položil na mizo nekaj cekinov in dejal: »To 60 Braljeve slike. Edine so, ki vam jih nore poslati. Vzemite jih za spomin Si ne bodite jezni, da so zlate.«
Življenje biserov
Ljubitelji dragocenosti trde, da ima lak nakit svoio dušo Ce ie to res, >tem ie nedvomno duša biserov naj-)lj skrivnostna in najbolj polna do-vetij. Po mnenju strokovnjakov ie iser izmed vseh drugih kamnov nai-jčutljiveiši. Pravijo, da smemo pri jem govoriti o tako imenovani otrpli dobi. zreli dobi in starosti, kakor ri človeku. Biser zmerom menja svoi jaj, »voj videz in često tudi svoio rednost.	.	„
Zanimivo je. da ie biser najlepši, če a stalno nosimo in se dotika človeške " Ce le® biser leta in leta vdra-
ilja mi ali oji lepoti
in
eeoi.
‘Ribič
2a pridne dcco
*
*
Bolgarski napisa! Angel Karaljičev. Prevedla Katarina Špurova
A, a, an, ba, bost, ce, di, di, iz, 101 je, le, le, me, mi, mla, na, na, n01 najd, nje, o, ren, res, sa, sel, ska, sl0' ta, va, vi, zi, žen.
Iz teh zlogov sestavi 13 besed n0-slednjega pomena: 1. živalski org001 2. kapitalski pojem, 3. ovijalka, 4. ide' ja, 5. morje, 6. človek, 7. mlade01 8. pozivanje, 9. šibkost, 10. neobdelana njiva, 11. izumitev, 12, 20“ 13. bog vojne.
Prve in tretje črke od zgoraj h0’ vzdol prečitane povedo Schillerje* izrek.
Star ribič dedek Špiro se je napotil! zvečer proti zelenemu viru nad mli-1 nom. Sklonil se je in zajel vode v lonec, v katerega bo spravljal ribice, da jih bo žive odnesel domov in spekel. Postavil je krneč v travo, sedel, nabodel na trnek črvička, za katerega bi ribice dale svoje dušice — in začel je ribariti.
Izza mlina se ie zaslišalo zvonklia-nje Črede. V listju vrb je trepetala svetloba zahajajočega sonca. Po vodni gladini so švigali kačji pastirji in kakor ptičke so se poganjale nad vodo mrenice; sonce jim ie v hipu ožgalo perutnice, in že so padale nazaj v vodo.
— Vse hoste prišle v moj lonec. — je dejal dedek, — a le po vrsti, vse boste imele prostor v moji ponvici.
Stisnil je palico s trnkom med kolena in si zasukal rokave srajce, — babica špirovica mu ie zabičala, naj pride čist nazaj.
— Pridi, prva! — je zaklical ribic in dvignil trnek. Na njem je visela majhna, vitka mrena z rdečimi plavutmi in očmi kakor dvema biseroma. Dedek jo je počasi snel s trnka in io že hotel spustiti v lonec, ko ga ie mrena pogledala in izpregovonla:
— Prosim te. dedek Špiro, izpusti me nazaj v zeleni vdrl
— O! — ie začuden odprl usta Spi ro — ti lahko govoriš! Kie si se naučila bolgarskega jezika?.
— Me ribice imamo svojo solo. Moje tovarišice so pravkar šle v šolo. jaz pa sem pobegnila, iz strahu pred starim somom, ker nisem napisa« domače naloge.
bolje bi bilo. da me ie pretepel gospod Som. kakor da sem se polakom-nila tvojega Črvička. Pusti me. dedek! Zakaj naj te izpustim?
Ker sem majhna ribica. Rada bi bila svobodna. Glej. kako sem lepa. V vsem Vitu ni lepše mrene. V nedeljo bo pod velikim mostom v Ogliu velik ribji semeni. Tam bom plesala kolo pred šarani. somi in raki. Ce bdm ugajala kateremu šaranu — me bo vzel za ženo. Priredili bomo bogato gostijo. Za kuma bomo povabili velikega delfina iz Črnega morja. Po poroki bom prosila svojega moža. naj gre z menoj v ocean, da bom videla kita. Če hočeš, poidi z nami.
— V morje? Hvala. Ne grem.
— Zakaj ne? — se je začudila mre-nica.
— Ker je voda mokra.
— O ti bedak!
— Nisem bedak, ker znam uloviti najslajše mrenice.
In spustil je mreno v lonec. Riba ie hotela skočiti iz lonca.
— Cuj, hej, dedek. — ie zaklicala. — če me ne izpustiš, te bom zatožila našemu sosedu raku. da ti bo ostrigel mustačel Zapomni si!
— Bodi mirna! — ji ie odvrnil dedek Špiro, — če ne. te bom dal mač-ki, ko prideva domov.
— 0 dedek, ne daj me mački! Izpusti me v vodot Obljubim ti. da bom napisala domačo nalogo. 0. kako tesen je lonec!
— Potrpi, potrpi, dedkova^ ribica. Jaz pa H obljubim, da fi ne bom za-.račun(fl najemnine za lonec.
Dolgo se Je ribica premetavata. po ikmeu. Jtazadfcie^jg^utijmila.
znova vrtiel ud
<
kako jo bo živo odnesel domov, kako; jo bo pekel in pražil in io. ko bo že* vsa rumena, ponesel na vrt, da se bo ohladila...	_
Tedaj sta pribežala po stezici dva; nemirna otročaja. Nosila sta mišolovko in v njej miško z dolgim repom.
Ko sta zagledala ribiča, sta si nekai pošepetala, skovala načrt in po prstih stopila k loncu. Eden je segel v lonec in izvlekel ribico, drugi je spustu na_ njeno mesto miško. Potem sta zbežala;; proti mlinu in na mostu sta se začela* prepirati za mreno. Nazadnje sta sklenila, da jo bosta vrgla nazaj v vodo.
A poglejmo, kaj ie bilo z miško.;: Najprej se ie napila vode. potem je začela vpiti: — Na pomoč! Poginila bom!
— Nič se ti ne bo zgodilo! — se ie! obrnil dedek Špiro in segel z roko v; lonec. A namesto ribice ie otipal ne-; kaj kosmatega. Pogleda in otrpne od; strahu: Ribica se ie izpremenila v! miško!
— Čarovnica, — ie zavpil dedek. izpremenila si se v miško, toda jaz vem. da si ribica, in te bom spekel v; kozici.
— Speci me! — se je oglasila iz reke prava mrena, ki, se ie svobodno, spreliajala po globinah'.
— In te bom pojedel!
— Pojej me!	,
Tedaj je iz vode PO molil svoi zadek
rak in začel plezali po dedkovem hrbtu, da bi mu ostrigel brke. Dedek je pograbil lonec in zbezal proti domu.
— 0 budi časi se bližajo našemu : rodu! — fe premišljevala miška vi
- Doslej so nitf žrle samo : zdaj rm bodo začeli % ljudje-.; c iočjI
val. I Ni nam pome
SAMOGLASNIKI
a ribe lovi, e gozdarja skrbi, i kača golči, o kmeta redi, u pesmi goji, r bratca poji.
ČAROBEN KVADRAT
1.	2.	3.	4.	5.
A	A	A	A	A
A	E	E	E	E
K	L	E	E	L
M	N	N	N	0
0	R	R	R	S
1. obrtnik, 2. zajedalka, 3. iz ^ snovi, 4. žensko ime, 5. zdravnik.
1.
2.
3.
4.
5.
i 'Rešitev ugank iz prejšnje številk6
1 *
Križanka: vodoravno po vrstil ). p< pinije. 3. Aleks, »vati. 3, lila, ovac. 4. »K* t-r, srih. B, ee, ma, od, Je. C. 1, Cer, *1 ’tri, 7. Šarili, narod. 8. Az, an, il, do. " Koper. 10. trud, grof. JI. tir, Aila, u»»--Stopnice; n, na, nav, Ivan, Ivontt, Ivozdioo.	u-njd*
tnro^lj^ 1, Sta, S. start, 3, N**
Zemljepisna: Ankaro, A»(a*».
Liani je segel film do srca. In kakor je to v navadi, je jela sebe primerjati 7. glavno junakinjo. Ko sta se vračala domov, je bila že trda noč. Ceste so bile še polne ljudi. Pierre je nekaj časa kramljal o filmu, nato je pa umolknil. Ko sta prišla v samotno ulico, ki je držala prav mimo tistega parka, kjer je Liana podnevi hodila v službo, jo je prijel pod roko. Čutila je, kako so se njegovi prsti tihotapili pod njenim rokavom po goli roki navzgor, in nehote se je odmaknila. Čuden občutek nagote .io je obšel. Bilo ji je, kakor da se hoče Pierre vtihotapiti do njenega naj-skrivnostnejšega bistva.
»Pustite me,« je vzkliknila. Takoj nato je začutila, da je bilo to preveč zavračajoče in tako, kakor da se ga boji, ona pa vendar ni bila hoteia tega reči. čuteč, da je storila napako, se je še bolj zakrknila. Hladno je vprašala: »Koliko vam dolgujem za kino?«
Pierre jo je pogledal od strani. V medlem svitu nočne svetilke ni mogla razločiti njegovega obraza, toda čutila je, da je obrnjen k njej, čut d a je njegov vroči dih, ko je počasi ue-Jal:
»O, ne bojte se me. Liana! Vem. kaj hočete od mene! Hočete, da vam porečem, da vas ljubim, da hrepenim po vas. Hočete, da bi iz ljubezni hodil za vami! Vi'mala, prevzetna no-ričica! Hoteli bi imeti zvezde z neba,
vi	sami bi se pa norčevali z menoj in me vsak trenutek spominjali, da ste ljubili starca! Bili ste njegovi, njemu ste dali svoje lepo, mlado telo! Zakaj? Pravite, da iz ljubezni! Kdo vam bo verjel? Lussan je bil star, bil je betežen. Lepa razvalina, in komaj da to! In najhujše, da, najhujše je, da sem vseeno nanj ljubosumen! Nikoli nisem vedel, da ima denar tako visoko ceno!«
Iz teme je slišala nekaj kakor vzkrik ali pridušen vzdih, toda njegovega obraza ni mogla videti, ko je nadaljeval:
»Imenitna igralka ste! Naivno dekletce, skromna šivilja, pobožna žena, ki žaluje za svojim možem. In zraven hrepenite, da bi vam dejal, da vas ljubim. Ves ta čas, kar sva skupaj, čakate na te besede. Imejte jih, ce Vam je toliko-do njih! Da, ljubim vas! Nočem reči, da brezmejno, toda ljubim vas tako, da me boli. kadar vas vidim in vem, da ste slabi, zlobni in pokvarjeni. Ali mislite, da vaša lepota ne učinkuje name, ali mislite, da sem ves ta čas hodil poleg vas z zavezanimi očmi? Poželel sem si vas, kakor nisem nikoli nobene ženske poželel! Spravili ste ob dobro ime našo družino, vzeli ste mi očeta, zdaj bi hoteli še mene omrežiti, mene, ki sem sam, da maščujem krivice, ki ste iih naredili tako lahkomiselno, tako igraje. Če bi se izgubil v ljubezni do vas, ni izgubil samega sebe. Izgubljen bi bil in nesrečen, kakor ste zdaj vi! Mislil sem, da se bom lahko maščeval, toda usoda me je prehitela. Dosegli ste, da sem vam povedal vse, toda s tem ste igro izgubili! Prodali ste se za milijone starcu...«
Liana ni vedela, katera skrivna sila jo je gnala, da je dvignila roko in ga udarila naravnost v obraz. Nato je stekla, kakor da jo preganjajo strahovi. Bilo je tako sladko in strašno, poslušati slap njegovih besed, ki se niso hotele ustaviti. Da, celo žalitve so ji dobro dele, kakor da bi jo približale njegovi skrivnosti, njegovemu bistvu. Toda morala se je braniti.
Doma je klecnila na kauč in skušala zbrati zmedene misli. Kako, da e vse to morala doživeti prav ona: Tudi zdaj ji je bila najslajša ura za-
Sr en j ena z neupravičenimi žalitvam].
h, da, nobenega dvoma ni bilo več, da ga tipdi ona ljubi, da bi bila pripravljena, odpustiti mu vse te žalitve, če bi ji še enkrat hotel ponoviti, da jo ima rad. Toda čutila je, da njegovi ljubezni manjka tistega nežnega spoštovanja, ki ga izkazuje mož ženi, tistih drobnih dokazov čiste ljubezni, ki jih hranimo kot najslajše spomine za zrela leta.
Da, zapletla se je nehote v strašno skrivnostno spletko, tičočo se starega Lussana, njenega pokojnega moža. Mar je Pierre njegov sorodnik? Morda celo njegov sin? Ob tej misli se je zgrozila. Zdaj si iz te zmede ni znala več sama pomagati. Čutila je, da se mora zaupati Marti in Andreju. Onadva bosta znala kot oddaljena gledalca bolje presoditi, kaj naj zdaj stori. Najbolje bo, če se bo preselila, če bo skušala za seboj zabrisati sleherno
LJUBEZENSKI
ROMAN
iii<kn »rili muz
sled. Po vsem tem, kar ji je Pierre dejal, vendar ne more pričakovati, da bi bilo med njima še kdaj tako, kakor poprej.
Zakaj imamo prijatelje, če ne zato, da jih pokličemo na pomoč, kadar nam gre slabo in da jih pozabimo, kakor hitro se nam obrne na bolje?
Liana, ki je — če povemo po pravici —- Zadnji čas nekoliko zanemarjala Montelove, po tistem 14sodnem večeru ni imela druge želje, kakor da bi se čimprej posvetovala z njima in jima razodela svojo skrivnost.
Ko je drugo jutro vstala, je bilo prvo delo, da je poiskala svoj mali ročni kovčeg, o katerem je bila mislila, da ga poslej ne bo več potre; bovala. Pobrala je iz ■ omare nekaj najpotrebnejših oblek — vseh skupaj jih je bilo šest — potisnila v kovčeg se par športnih čevljev, iz predalčka nočne omarice je v posebno ^rečico pospravila nekaj skrivnostnih škatlic m lončkov za kreme, in vzela še majhno, orumenelo fotografijo, kjer je bila ona sama slikana kot petletno dekletce v očetovem naročju. Ko je vse to s precejšnjim trudom in hudim moralnim mačkom spravila v kovčeg, je vzela z obešalnika še plašč, skrbno zaklenila za seboj stanovanjska vrata in se odpeljala namesto v službo naravnost v Batenville.
»Prišla sem prosit za gostoljubje,« je dejala presenečeni Marti, ki ji je bila prišla odpirat.
»Moj Bog! Kaj.se je pa spet zgodilo?, Na obrazu ti berem, da nic op-brega.«
»Ne morem več tako...« je vzkliknila Liana in sama verjela svojim besedam. »Vse vania bom povedala. Ali je Andre tukaj?«
»Da. Na srečo se je danes nekoliko zapoznil in še ni odšel. Vstopi vendar !»
Mladi inženir jo je presenečeno po: gledal saj j6 vedel* da bi ob tej uri sicer morala biti v salonu gospe Li-maveve. Razen tega je že nekaj tednov ni bil videl; bil je nekoliko presenečen, ko je videl, kako zelo se je bila Liana v tem kratkem času iz-premenila. V prvem trenutku ne bi mogel reči, ali ne bolje, toda čutil je, da je drugačna. Nič več ni bila tisto plaho, neizkušeno podeželsko dekletce, ki se čudi vsemu, kar je nepoznano in novo. Nič več ni ob vsaki besedi zardevala ali se nasmihala brez pravega vzroka. V njenem nastopu je bilo več zanesljivosti, v njeni obleki več pariškega nadiha. Zdelo se je, da se celo še v njenih kodrih odraža nekaj pridobljene samostojnosti, tako prešerno so ji obrobliali drobni obrazek, ki je sijal odločnosti in vneme.
»Ljuba prijatelja,« je nekoliko živčno dejala, »priznam vama, da se bojim. Strah me je! Zašla sem v neko skrivnostno nevarnost, ki jo zaman skušam uganiti. Ne vem. za kaj gre, toda bojim se... bojim! Zdi se mi, kakor da bi bila izgubila samo sebe.«
Andreju je bilo težko, nasaditi se na stari odnos očetovskega pokrovitelj; stva, tako drugačna se mu je zdaj zdela Liana. Pomirjevalno je dejal:
»Umirite se, Liana, in povejte nam natanko, za kaj gre... Najbolje bo, če pričnete kar pri začetku.«
Andrejev mirni, resni glas je čudovito dobrodejno deloval na Lianino razburjenost. Jela je počasi pripovedovati svojo zgodbo. Kakor ji je bil Andre nasvetoval, je res pričela pri prvem srečanju z neznancem, ki se je pozneje izpremenil v .gospoda Pierra* m še pozneje samo v .Pierra*. Previdno in skorajda podzavedno je zamolčala, da tudi sama nosi del krivde, zakaj dovolila mu je, da jo je spremljal in zabaval, dovolila mu je drobne dokaze naklonjenosti, po katerih je bila tolikanj hrepenela...
»Ali me razumete, Andre? Ta človek, ki meni ne pomeni nič, se mi brez nehanja vsiljuje! To je strašno!«
Pred Andrejem, ki .gospoda Pierra* še nikoli ni bil videl, je nehote zra-stla strašna slika. Mlado, nedolžno dekle, ki jo zasleduje prenapet, morda celo duševno bolan čudak. Nagubal je čelo in strogo dejal:
»Čudno, da ste sploh privoščili besedo temu človeku, čigar namere niso videti poštene.«
Liana je čutila upravičeni zbodljaj v njegovih besedah in je zardela:
»Bala sem se ga,« je v zadregi odgovorila. »In razen tega sem mislila, da imam opravka s spodobnim človekom, ki se moti. Skušala sem mu dokazati resnico, pa sem še globlje zabredla v to čudno zmedo.«
»Ali si prepričana, da ni zaljubljen vate?« je vprašala Marta, ki je dotlej poslušala in molčala.
»Oh, ne motim se,« je vzkliknila Liana in spet zardela ob spominu na tisti večer v Saint Germainu, ki ga je bila iz previdnosti zamolčala, ko je pripovedovala svoje doživljaje z .gospodom Pierrom*. »Res je, zdaj se dela, kakor da bi me imel rad, toda to je samo vzrok, da lahko nemoteno hodi za menoj in stika po mojih osebnih zadevah. Mislim, da je čudak ali pa — detektiv,« je po kratkem premisleku pristavila.
»Oh, to je malo verjetno. Detektiv ne bi hodil za vami tako dolgo, ne da bi izvršil svoje naloge, razen tega bi se vam pa tudi ne dal spoznati,« je zamišljeno dejal Andre.
»Torej? Morda je celo nezanesljiv blaznež! Morda si je bil vtepel v glavo, da sem mu jaz že nekoč križala pot, kar kajpak ni res!«
»Pojdiva po vr~ti,« je povzel Andre, ki je imel rad kratke, jasne izjave, katere je lahko uvrščal v svoje misli.
V 24 URAH
barva, plisna in kemično čisti obleke, klobuk*- itd *krohi in svellolika si. . ovratnike za pestnice itd tvn- suši. tnotiua in lika domače perilo Paine čisti oosteltno pene in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
da je iz njih spletel zaključek. »Zakaj nama niste takoj povedali, da vas ta človek zasleduje?«
Liana je za trenutek pomislila. Ta očitek, če je bil očitek, je bil resničen. Molčala je tako dolgo, dokler ji ni pričela voda teči v grlo. Zdaj je pa pričakovala, da ji bosta prijatelja na lepem in takoj pomagala. Da, le zakaj je bila tako dolgo molčala?
»Včasih je ta človek naredil name tako dober vtis,« je po kratkem obotavljanju dejala, »da mi je bilo težko, da bi ga proti vama očrnila. Zdelo se mi je, da ga mučijo hude skrbi... Zdelo se mi je tudi, da je dostojen človek, izobražen in dobro vzgojen. Skušala sem sama odkriti skrivnost njegove vsiljivosti.«
»Prav,« ie prikimal Andre. »Pojdiva torej dalje. In ta na videz dobro vzgojen, pošten človek se je izkazal j kot čudak, ki vas zasleduje, vas nad-i leguje z vprašanji, tičoiimi se vaše preteklosti. Ali vam je kdaj storil kaj žalega?«
»Ne, nikoli!«
»Ali se sicer tako vede. kakor da bi se hotel skrivati pred ljudmi?«
»Ne da bi opazila.« Liani je bilo, kakor da bi bila pred preiskovalnim sodnikom.
»Nasilen ni. tudi slabe vesti očitno nima, ne vem, kaj naj bi ga gnalo v to čudno zasledovanje,« je kakor sam pri sebi modroval Andre.
»O tudi nasilen zna biti!« je vzkliknila Liana, kakor bi se bila nenadno nečesa domislila.
»Tako? Kaj vam je pa storil?«
»Skušal me je objeti in poljubiti.« je resno odgovorila. Ni hotela pri-; znati, da jo je bil res poljubil, zdelo se ji je, da njeno pripovedovanje o : skrivnostnosti potlej ne bi bilo tako učinkovito.
I »Hm, ali mislite, da je to tako huda pregreha?« je šaljivo vprašal I Andrč. »V resnici ni nič čudnega, če
ibi mlad moški v družbi lepega
  eta glavo. Poljub je hvala bogu
vzvišen nad' zločinom. Sicer pa mislim, da je ta mladi, čudaški gospod na najlepsi poti, da se v vas zaljubi... morda vas prav zato zasleduje, izprašuje...«
»O ne, ne!« je vzkliknila jezno Liana in solze ogorčenja so ji na-vrele v oči. »Sovražim ga!... Zame ni nič drugega kakor prenapetež, ki mi greni življenje s svojim večnim zasledovanjem!«
»Prav, prav,« je dejala Marta, »nikar se zato tako ne razburjaj.«
»Prav bi storili, če mu ne bi dovolili, da bi se vam tako približal,« je vzdihnil Andre, »toda zdaj je to ze prepozno. Očitno je ta gospod mnenja, da ima do vas neko pravico. Nekaj izpreliodov, obed v dvoje, slučajna srečanja... vse to moškega utrdi v prepričanju, da njegovo snubljenje ne bo zaman. Biti bi morali energični v začetku. Morali bi mu enkrat za vselej pregnati željo po zasledovanju!«
»Nisem si upala, Andre!«
»Saj sem bil jaz tukaj. Zakaj ste se tako dolgo obotavljali, preden ste me obvestili?«
»Ali vam nisem že povedala, da sem se vas bala zaplesti v kakšno neprijetno, nevarno zadevo? Tako zi: vahni, tako neukrotljivi ste... Če bi si morda škodovali, mi Marta tega nikoli ne bi odpustila. Tako dolgo, dokler je ta človek samo hodil za rae-nj, to ni bilo važno. Drugače je to danes, ko mi grozi in očita! Ve, kje sem doma, vsak trenutek lahko pride k meni, mi kaj stori...«
Liana sama ni čisto verjela svojim ( besedam, toda njena jeza na I lerra je bila še tako živa, da se je nehote, m s slastjo predala pretiravanju ne-zge ki ji preti in črnemu opisova-1 nju Pierrovih lastnosti.
»Pc'akajte. ne tako hitro,« se je po.šal t Andre. »Zdi se mi, da le ne: koliko prečrno gledate. Liana. Če bi bil vaš neznanec res tako nevaren; kacor ga vi opisujete, bi že zdavnaj kaj storil. Tako pa hodi za vami ze skoraj tri mesece in še ni prišel dalje, kakor do objema. Nekaj mi pravi, da se bo ta tragična zgodba še veselo končala.«
Liana se je nasmehnila. Kljub vsemu • ji je dobro delo, da je nekdo Pierra zagovarjal. Nehote je pristavila:
»Morda imate prav, mogoče le ni tako hudoben, kakor se meni zdi. Nekoč, ko bi kmalu padla pod avto,
I mi je celo rešil življenje.«
| »Kako?« sta vzkliknila Marta in
1	Andrč hkrati.
| Liana jima je natanko popisala, j kako se je vse zgodilo. In pristavila je:
| »Tedaj sva se komajda poznala. Mislila sem, da me sovraži.«
»In on ti je rešil življenje,« je zamišljeno dejala Marta.
»Da, to je res,« je priznala Liana. »Šele pozneje sem spoznala, da bi me avto povozil, če bi me ne bil potegn.il na hodnik.«
»Vidiš, pravim ti. da se preveč razburjaš. Vsaj meni bi lahko zaupala,
1	kaj’ si doživela. Mene se ti pač ne bi bilo treba bati!« je nekoliko užaljeno j dejala Marta.
Liana je pobesila glavo:
»Tako težko mi je bilo govoriti z vama o tem.« je zašepetala v zadregi. »Bala sem se, da bi si kaj slabega mislila o meni. In bala sem se tudi. da bi se osmešila.«
»Oddaljili smo se od glavnega problema,« je vzkliknil Andre. ki ni maral ovinkov. »Vrnimo se k jedru. Pravite, Liana, da vas je ta možak iz-' praševal o vaši preteklosti?«
»Da. Predvsem pa o moji možitvi z Lussanom. In rečem vama. ta človek ve o mojem pokojnem možu več, kakor jaz sama. Njegovo namigovanje mi je šlo že večkrat na živce.«
»Na primer?«
Liana je povedala nekaj primerov. Kajpak ni pozabila omeniti, kako jo je bil odpeljal na poti v Saint:Ger-main skozi Nanterre, kjer si jo je bil spet privoščil.
Andre je mirno poslušal, toda po
njegovem nagubanem čelu, po njegovih tesnih očeh je (poznala, da mu nekaj ni všeč. In res je takoj nato dejal:
»Liana, sami ste krivi, da ste se zapletli v to čudno zadevo. Ženske imate navado, da delate vse po avoji glavi in vprašate moškega za sv^t sele, ko vam voda teče v grlo. Priznati morate, da ste storili več zelo grobih napak. Takoj v začetku bi morali pokazati temu gospodu vrata! Namesto tega ste pa šli z njim v kino, peljali ste se z njim na nedeljski izlet in obedovali za isto mizo kakor z najboljšim prijateljem!«
»Oh, Andre, bodite prizanesljivi,« je vzkliknila Liana, čuteč, da so vsi ti očitki upravičeni. »Upoštevajte, da sem neizkušena, nevajena tega mestnega življenja...«
»Nikar je ne oštevaj,« se je potegnila Marta za prijateljico. »Vidiš, da jo tvoji očitki zaloste!«
Andrč je skomignil z rameni. Prav nič se ni razumel na tako imenovane ,ženske marnje* ih rad bi že končal razgovor in šel v službo.
»Naj bo,« je dejal nekoliko suho, toda že bolj spravljivo, »ve ženske se pač ne morete odreči prirojeni spo-gledljivosti. Pojdimo torej dalje. Očitno je. da sem jaz imel prav, ko sem vam branil, da bi se poročili s starcem. Moral bi biti bolj trden, moral vam bi našteti več dokazov. Lepa reč, če zdaj vsi trije tičimo v kaši, ki smo si jo sami skuhali!«
»Oh, Lussan je mrtev!« je vzkliknila Marta, čudeč se olajšanju, ki jo je spreletelo ob tej misli.
»On že,« je razdražljivo vzkliknil Andrč, »toda zdaj nas straši tisti, ki ve o njem kakšno skrivnost, ki jg nam neznana. Morda je ta gospod navaden izsiljevalec!«
Po teh besedah je legel na vse tri mučen molk. Vsak zase je tehtal in premišljeval, v kakšni zvezi bi bil čudni neznanec s pokojnim Lussanom, toda nobeden ni prišel do kakšnega pametnega zaključka.
čez nekaj trenutkov je Andrč po-vze ■
»Edini smo si v tem, da tvoj položaj, Liana, kar pomeni kajpak tudi naš položaj, ni rožnat. Ne kaže, da bi mogli sami na lastno pest takoj nekaj ukreniti. Premisliti moramo ii> počakati. Storiti pa moremo eno: lahko preprečimo, da bi te neznanec še dalje zasledoval.«
»Prav,« je prikimala Liana, »le svetujta mi, zato sem pa prišla k vama.«
»Prvo, kar morate storiti, je tisto, kar terja tudi vaša čast. Domov se ne smete več vrniti. Ostanite pri naju. Marta vama bo uredila zasiiuo postelj'o, pozneje, če boste hoteli, bomo poiskali novo gnezdece za vas. Ali je prav tako?«
Liana je hvaležno prikimala, čeprav je s tihim obžalovanjem pomislila na zapuščeno stanovanjoe, ki si ga je bila s takšnim veseljem uredila m ki bo zdaj samevalo zapuščeno kakor ona.
»Nekaj dni ni treba hoditi ven. Šele, ko se boste na cesti počutili nekoliko varnejšo, boste šli lahko z Marto in otrokoma v park ali na izprehod.«
»In moja služba?« je vprašala Liana. »Nanjo ste menda pozabili.«
»O ne. To le meni prepustile. Telefoniral bom, da ste zboleli in da ste morali v bolnišnico, kjer vas bodo operirali na slepiču. Ne bojte se, vse bom uredil tako, da vas nihče ne bo prišel obiskat. Dejal bom, da ste potrebni miru in nege in da ne sprejmete nobenega obiska. To nam bo dalo mesec dni naskoka v času; v tem mesecu bomo ugotovili, kaj moremo še narediti. Videli bomo tudi. ali se neznanec ne bo plašil stroškov in truda, da bi izvedel za vaše novo bivališče.«
Liana je molče prikimala. Nekoliko težko ji je bilo pri srcu ob misli. da se je z enim samim dnem njeno življenje spet čisto izpremenilo. Vse tisto. kar ji je postalo tako domače in ljubo, bo morala zapustiti, odpovedati se bo morala čudovitim, prijetnim uricam v svojem domu... Ali ni usoda krivična in neusmiljena, da jo je iz varnega zavetja spet pahnila v vrvež velemesta? čutila je pa. da dela prav. Njen odnos do tujca je postal tako čuden in nemogoč, da ga pač mora prej ali slej razjasniti.
Dalje prihodnjič.
HUMOR
Med otroei
Ker vlada v otroški sobici že nekai minut popolna tišina, stopi mati pogledat. kaj se ie zgodilo. Ko slopi v sobo, vidi. da sedita njena dva sinčka mirno na svojih stolih in brez besed gledata predse.
»Kaj se ie pa zgodilo?« iu vpraša mati.
•	»Igrava se odrasle!« se odreže Janezek.
Zmotil se je
Zdravnik razkazuje prijatelju svojo lovsko soljo in mu med drugim pokaže tudi volčjo kožo. na katero je telo ponosen.
»Krasen kos. kaj.« se pohvali.
Prijatelj ga debelo pogleda in pravi: >Kako, ali si tudi živinozdravnik?«
Mrzla prha
Metka ie bila na obisku. Tam ie spoznala simpatičnega mladega moškega. Ko je odhajala, je vprašala gospodinjo:
»Gospa, ali je mladi gospod, s katerim sem ves čas govorila, še prost?«
»Seveda, že četrtič,« ji odgovori gostiteljica.
Zdravilo.
»Zakaj pa toliko pijete, gospa?«
»Da pozabim, da imam pijanca za •noža.«
Vljudnost
Zdravnik Griža sedi s prijateljem Zehto pri kozarcu vina. Na lepem se spreta in Griža zabrusi Zebli v obraz, da ie bedak.
»Ali naj bo to žalitev,« se razjezi Žehta.
-Nikakor, samo diagnoza.« mu razloži Griža.
V	šoli
Učiteljica: »Kako imenujemo moč. ki veže našo notranjost in nas dela lepše kakor smo po naravi?«
Učenka: »Steznik!«
Korist
»Ves dan se mučim in kubam zate.« se jezi žena. »in kaij imam zvečer od tega?«	*
»Ti prav nič, pač pa mene želodec boli.«
Pri vedeževalki
»Gospodična, sramujte (e! Vaša bodočnost je naravnost nespodobna!«
Velika sreča
»Zakaj niste takoj javili, da ie izginila vaša žena?«
»Moj Bog. prve dni sploh niseni mogel verjeti, da je res.«
Dobrohotno
Oče: »Mihec, danes mi ie tvoia učiteljica poslala pismo...«
Mihec: »Razumem, očka! Sainebom mami povedal.«
VZCOJA CVETLIC S POTAKNJENCI
NAPISAL JOSIP ŠTBEKELJ
Prav zdaj-le je najugodnejši čas za pomnoževanje cvetlic s potaknjenci. Potom potaknjencev namreč vzgojimo prav take rastline, kakor so materne. Iz semena vzgojene se rade izpre-vržejo. da ne dosegajo z lepoto cvetja lastnih mater. Pri mnogih je pa tudi vzgoja s semenom prepočasna. So pa nekatere, ki sploh semena ne obrode. n. pr. polnocvetni večletni nageljni, limonovka (Lippia citriodora, syn. Aloysia citriodora), polnocvetni oleandri, smokvovec (ricus clastica) L d.
Treba je tedaj vzgajati nov naraščaj, če nam stare cvetlice vsahnejo, kakor se je prošlo zimo marsikomu dogodilo.
Začnimo pri naših nageljnih. Naj-boljši potaknjenci teh so odganjki iz cvetnih palčic ali nižje doli iz stebel, če jih odčesnemo. Iz daljših teh odganjkov naredimo po dva tako, da prilično na polovici iztrgamo gornji del. Nekateri tudi precepijo spodnji del ter v zarezo potisnejo drobec peska ali lesa, kar pa ni potrebna Pelargonije, ki vsebujejo obilo soka, odrežemo gladko tik pod »podnjim li-
stom in počakamo s saditvijo en dan, da ovenejo, t. j. da izhlapi iz njih odvisna voda. ki bi sicer povzročila gnilobo. Liste in dele kaktej sušimo iz istega razloga vsaj osem dni. preden jih posadimo. Senco ljubeče listnate begonije pomnoiujemo najraje z listi ali z deli listov: Liste položimo na pripravljeno zemljo, prerežemo žile pod razdvojenjem in zaradi mirne stoje obložimo liste s kamenčki. Lahko tudi dele listov z žilami raztrgamo in posadimo. Posodo potem pokrijemo s šipo in zasenčimo. Potaknjence vedno zelenih grmov vložimo v male stekleničice, ki jih napolnimo s čisto vodo ter noter vtaknemo spodnje dele. Končno stekleničice dobro začepimo z voskom ali s stearinom in postavimo na sonce. Ko potaknjenci odženo koreninice, jih posadimo. Ljubitelji bršljana naj vložijo v lonec brez luknje do polovice zemljo, drugo polovico^ pa naj napolnijo z vodo. Noter vloženi potaknjenci se kaj radi vkoreničijo. Tistim potaknjencem, ki vsebujejo obilo mlečnatega soka. n. pr. smokvovec, zobnik (Datura arborea). oleander, moramo, preden jih posadimo, izprati rane. Vse druge pa posadimo, čim jih naberemo.
Da zabranimo preveliko izhlapevanje potaknjencev po listih, vse večje odrežemo, zlasti tiste, ki bi ob sajenju segali v zemljo.
Najraje se potaknjenci vkoreničijo.
ako so posajeni v bližini roba posode. Lonec ali zabojček, ki smo ga v to odbrali, mora Siti dovolj globok, zakaj vanj vložimo lahko humozno zemljo. pomešano z izpranim piskom le nekako do polovice. Vrhu t« nasujemo še toliko peska, da segajo potaknjenci s spodnjim koncem do zemlis ali prav malo globokeje. Sadimo namreč plitvo. da le potaknjenci vzdrže Dokončno stojo. Pregloboko posajeni se neradi primejo.
Po dovršenem sajenju zalijemo, posodo postavimo v senco ali jo zasenčimo in pokrijemo s šipo, katere se pa gornji deli potaknjencev ne smejo dotikati. Odslej zalivamo, prav za prav škropimo le toliko, da je zemlja vlažna. Rosne kapljice, ki se nabirajo na položeni šipi. jih od časa do časa obrišemo, da ne kapljajo na nasad, ki bi ga poškodovale ali celo uničile. Najbolj občutljive tozadevno so begonije, zato ne smemo ob zalivanju pri teh močiti listov ali dele listov.
Ko se potaknjenci vkoreničijo in začno rasti, jih polagoma privajamo zunanjemu zraku s čim višjim povzdigovanjem šipe. Kdor ima mrzlo gredo, jih tu posadi ali pa vloži noter posode z nasadom, pokrije z oknom in zasenči. Potem jih pa presadimo posamezno v majhne lončke. Ko v teh zamrežijo zemeljsko kepo. jih presadimo v za en ali dva cm večje lončka Male rastline v veliki posodi nararae ne uspevajo, ker se zemlja skisa.
DRUŽINSKI TEDNIK
G. Vin. 1942 XX.
ŠIBKI SPOL
Verjemite mi, da leži prav v tem, da smo pripadnice šibkejšega spola, naša moč. Ker se zdimo nežne in slabotne, nas skušajo moški varovati. Nam to zanesljivo ni prav nič zoprno — narobe.
V udobju, ki nam ga moški duševno in materialno skušajo urediti, se počutimo kakor na poveljniškem mostu, s katerega lahko udobno poveljujemo. Ali mislite, da bi se moški trudili zaslužiti čim več denarja, če ga ne bi me izdajale? Ne, prav gotovo ne. Pa pomislite, koliko napredka, iznajdb in umetnin so ustvarili moški zaradi nas in za nas.
O naši telesni in duševni odpornosti rajši ne govorim, saj veste, da razvedrilu ali kakšni posebni nalogi na ljubo zmerom lahko pozabimo na utrujenost. Prav zato imamo moč, da moškim vlijemo poguma, kadar ne verujejo v svoje delo in jih z občudovanjem, posebno če jih resnično ljubimo, povedemo nehote do uspeha. Ženske niso samo duševno močnejše, temveč tudi jasneje mislijo kakor moški. In prav v tem pogledu nas moški pogosto po krivici zapostavljajo.
Pred nedavnim sem brala, da imajo ženske pod kožo precej debelejšo plast masti kakor moški. Medtem ko se me lahko hvalimo, da imamo pod kožo 27 odstotkov masti, je imajo moški samo 19 odstotkov! Žato »gospodarji stvarstva« ne bodo nikdar razumeli, zakaj jih pozimi kljub volnenim nogavicam in topli obleki zebe, medtem ko me prenašamo mraz v svilenih nogavicah in tanki obleki. Brala sem tudi, da je v Ameriki 25 odstotkov vdov in samo 15 odstotkov vdovcev. Spet dokaz, da smo mnogo odpornejše od moških.
Naj si bo že kakorkoli. Naj moški naše prednosti uvidijo ali ne, priznati morajo vendar, da jim ljubeča pripadnica šibkega spola pomeni ženo, mater, otroka in prijateljico. Pa recite, če ne leži v tem moč.	(n)
ZA MLADE MATERE
Nekaj kratkih nasvetov materam dojencev za dneve brez mleka
Napisala dr. Tavčar-Konvalinka
Živimo v resnih časih, ko se pojavljajo razne težave, zlasti pri prehrani. Eno važnih hranil je mleko. Medtem, ko ga pri večjem otroku in odraslem brez škode nadomestimo z drugimi hranili in mlečnimi preparati, tega pri mladem dojenčku ne moremo storiti. Dojenček nima zob, njegova prebavila so izredno nežna in občutljiva, zato mora imeti prav posebno hrano. Ta hrana mora biti tekoča, lahko prebavljiva in mora vsebovati vse za razvoj potrebne snovi: beljakovine, ogljikovodik, maščobo, soh in vitamine. Narava sama je dala to hrano idealno sestavljeno v materinem mleku — to edino nudi popolno jamstvo za pravilen razvoj dojenčka. Zato je važno danes še prav osebno, da dojijo vse matere svoje ete same, ker v tem primeru se jim
ljubljenček
Tudi če se bojijo, da ima dete p:
'o lahk
epega dne brez mleka.
ri
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Fižolica z zeleno papriko
Primemo količino fižolice skuhaj jio mehkega. V kozici prepraži na kakršni koli maščobi sesekljane čebule, svežega paradižnika, na rezine zrezano svežo zeleno papriko, malo česna in zelenega peteršilja. Vsemu dodaj žlico moke in kuhano fižolico. Vse skupaj po okusu osoli in opopraj ter pusti, da še nekoliko povre.
lako pripravljeno fižolico lahko daš kot samostojno jed na mizo ali pa kot dodatek k polenti, žgancem ali h krompirju.	S. S.. Ljubljana.
Makaronovi zrezki
Skuhaj makarone in jih zreži na mesoreznici. Posebej naredi bešamel omako iz 1 žlice maščobe, 1 žlice moke in ko postaja prežganje rumenkasto, prilij kozarec mlačnega mleka. Osoli, opopraj in ko se zgosti, polij z njo makarone. Pusti, da se zmes ohladi, prideni 1 jajce, dobro zmešaj in izoblikuj zrezke. Povaljaj jih v kruhovih drobtinicah in jih speci. Deni lih s paradižnikovo omako ali solato na mizo.	T.	V..	Ljubljana.
Vojni cmoki
Nastrgaj 6 do 8 debelih olupljenih krompirjev in jih skuhaj. Nato prideni soli in toliko koruzne moke. da dobiš gosto zmes kakor za polento. Vse skupaj kuhaj 15 minut. Jed izboljšaš, če daš koruzni moki 2 pesti enotne moke. Ko se zmes ohladi, oblikuj cmoke, v sredino deni marmelade in jih povaljaj v kruhovih drobtinah. V kozici raztopi malo maščobe in peci cmoke, da postanejo zlatorumeni. Pečene potresi s sladkorjem in jih deni na mizo kot zelo okusno in izdatno samostojno jed. Ce ti ostane kaj cmokov. jih lahko uporabiš za večerjo, le s to razliko, da jih pustiš povaljane v drobtinah in jih šele zvečer opečeš.
J. D.. Ljubljana.
Sadna hladetina
Za to poceni in okusno sladico potrebujemo za šestčlansko družino tole: 1 liter vode, 20 dek sladkorja 12 dek koruznega zdroba, sok in nastrgano lupino ene limone, naposled pa še 6 breskev ali primerno količino marelic. hrušk, krhkih jabolk ali zrelih sliv.
Sladkor zavri v vodi, zakuhaj zdrob in ga mešal 15 do 20 minut. Potlej primešaj limonov sok in nastrgane
ne more pripetiti, da ostane njihov le
b' . .
prsih premalo, naj ne posegajo lahkoverno po dodatkih, ker dokrmljeno dete nima več toliko teka do materinega mleka, prsno žlezo ne izprazni več temeljito, mleko zastaja in prsna žleza polagoma zastaja v svojem delovanju. Posledica tega je, da je mleka vedno manj, dodatki morajo biti vedno večji. Kravje mleko ni istovetno z maternim in se ga mora smatrati vedno le kot nadomestek.
V dnevih, ko ni mogoča dobava mlekaj pride mati umetno hranjenega dojenčka v veliko zagato. Kaj naj da otročičku? Mi nimamo takega hranila, ki bi lahko za dalj časa nadomestilo sveže mleko in seveda je dolžnost vsake matere, da se za mleko pobriga. Merodajna oblastva gredo zato tudi materam na roko. Vseeno se zgodi, da je ta ali oni dan dojenček brez mleka. Pri večjih dojenčkih, starih več ko 6 mesecev, ki so vajeni raznih dodatkov, lahko sestavi mati
i'edilnik za nekaj dni tudi brez mleka. Bvo nekaj nasvetov:
Zjutraj: riževo juho (pasiran rižev sluz) s sladkorjem in majhnim dodatkom kuhanega masla. Dopoldne: pasirano sadje, pomešano z zmletimi keksi in sladkorjem v sladko kašo. O_poldne: zelenjavna juha, zakuhana pire krompir in prikuha. Popoldne: keksi, namočeni v lipovem čaju. Zvečer: Močnik, pasiran, polenta ali juhica od opoldne. — Ako ima mati sveža jajca, lahko nadomesti 2—3krat tedensko en obrok z jajčno kašico, ki jo napravi iz dobro premešane polovice surovega rumenjaka in eno žličko sladkorne moke, kar ima isto-tako hranilno vrednost. Tako bo prebila mati tak dan brez mleka brez škode za _ dojenčka. Seveda ne more ostati dojenček trajno pri tej hrani, ker je v njej beljakovine — najvažnejše gradbene snovi — mnogo pre-
iH
tl
SAH
Urejuje A. Preinfalk
Problem št. 184.
Sestavil J. Belšan (W. Sch. Ztg. 1937.)
m mi
m mm
m ISjs I
Mat v 2 potezah
En sam šah še ne prinese smrti!
ITi trije modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« in niso bili Se objavljeni.)
Za vroče poletne dni si lahko ukrojite športno obleko iz belega platna. Ob straneh je nagubana, krasita jo pa dva žepka. Drugi model našc_ slike vam kaže obleko iz rožnatega šantunga. Ovratnik in rob na velikih žepih so iz temnomodrega šantunga. Ce ste prijateljica kril, si pa napravite svetlorjavo krilo, k njemu pa rdečo bluzo z belimi črtami, ki jo v pasu pritrdite s širokim belim pasom.
Problem št. 185.
Sestavil W. A. Shinkman
ne jše gra malo.
Veliko teže je sestaviti jedilnik za
mladega dojenčka, ki je dobival samo od vsega teg- _____________________________   -	_______
mleko. Tu mr rajo imeti matere vedno . Le to vem, da je v aparatu pod še-v zalogi škatljo mleka v prahu, kon-1 stimi sušilnimi predali električno ku-
el AVI rw 1 >»n v, n/vn w\ 1 /, 1 p	ni, l.nlpA — — J - - -	_1	1? -	1 _ !	-_— 1 — — —..  —	— n n n.MAtvn v, n 1 n pp n
če narezana čebula, listni štrclji kolerabe, ta teden bom pa posušila še breskve, razpolovljene brez koščic, pa tudi na zgodnje hruške ne bom pozabila, ki jih imaš ti tako rad. Pozneje bom pa sušila kar koli, samo da do na zimo kaj okusnega za pod zob.
Videl sem, verjel pa ne, dokler mi ni iz posušene špinače skuhala prav okusno omako, da je od sveže še ločil nisem in ni snoči namočila posušenega stročjega fižola, ki mi ga je danes skuhala in ohlajenega ponudila kot solato. Zdaj verjamem in tudi hud nisem več zaradi izdatkov. Ker sem pa takšen, da hočem vsaki stvari do ana, sem odšel drevi k tistemu gospodu z lepo negovano sivkasto brado, da potolaži mojo radovednost.
Gospod Krulej v Gostilničarskem domu na Privozu (on je namreč kon-strukter ali izumitelj aparata) mi je prijazno vse razkazal ;vmojo neznosno radovednost je potolažil s preprosto in tudi učeno razlago, zapomnil si pa od vsega tega nisem kdo ve koliko,
olj o se danes v dovoljm količini na osusi, ne da bi se moglo kar koli pn-prodaj. Navodil za posamezne pro- j smoditi, da porabiš od sile malo toka, izvode ne bom navajala, ker je pri- komaj za kakšnih 15 do 20 čentezi-prava različna, odvisna od starosti, mov na uro in da lahko začeto suše-teže, prebave dojenčka ter od prepa- nje prekineš in ga nadaljuješ nopol-rata samega. Vsaka mati dobi navo- dne ali drugi dan, ne da bi bilo to dila o pripravljanju takega mleka v »sušinam« na škodo. Zelenjavne liste, naši posvetovalnici.	1	je dejal, sušite dve uri, sočivje štiri,
lupine, nato pa vlil zmes še vročo v pogreto stekleno skleda Po površini enakomerno razdeli sadne krmie In jih z žlico potopi v zmes.
Ko se sladica v skledi že nekoliko ohladi, postavi skledo v mrzlo vodo, da se sladica do dobrega ohladi in strdi. Mrzlo vodo večkrat menjaval, ah pa postavi skledo v vodovodno Skoliko tako. da Io oplakuie tekoča voda.
A. P,
Za vsak prispevek, objavljen v »' tičku za praktično gospod inie«. plai mo 10 lir. Znesek lahko dvignete koi po objavi v naši upravi. Po p pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinske tednika«. Kotiček za praktične gospo dinje. Ljubljana. Poštni predal 345.
ga
Dokler se mati ne posvetuje o pripravi, je najboljše, da dobi dojenček dotični dan samo rižev sluz, pripravljen iz 2 žlic riža na 1 liter vode, kuhan 1 uro, pretlačen, dopolnjen na 1 liter ter oslajen z 9 kavnih žličk sladkorne sipe. Ta riževa juha je lahko prebavljiva ter za prav mlade dojenčke prav primerna. Več kot 1 do 2 dni pa_ ne sme ostati dojenček pri samem riževem sluzu in se mora mati še naslednji dan podati z njim v posvetovalnico k zdravniku po navodilo. Le tako bo obvarovala mati svoje dete pri zdravju.
Pri otroku nad enim letom lahko mati za dalj časa brez škode uporablja mesto svežega mleka kondenzirano mleko ali mleko v prahu, ki se razredči mesto z vodo z žitno kavo, kakavom ali kakim drugim preparatom.
sadje pa šest ur do deset. Če pa hočete takšen aparat na plinsko gretje,
Sušite za zimo!
Aparat na elektriko domačega izdelka
Ondan — pred kakšnim tednom je bilo — pridem domov in uzrem na omarici poleg kavča čeden zabojček. Zlomka, pa menda ni priromal moj radio nazaj I »Kaj še,« se zasmeje žena, »kupila sem aparat za sušenje zelenjave, sadja in sočivja. Pet stotakov sem odrinila — in videl boš, kako se bom potrudila, da nam pripravim za zimo vsega, kar trg premore.«
Sveta nebesa, se zavzamem, v teh časih, ko je tako hudo za denar, pa kupuješ takšne reči. Suši, kakor si sušna vsa leta, jabolčne m hruševe krhlje, kaj drugega tako ali tako ni pridal
Minil je teden dni, v kuhinji ji bilo zmerom vse tako skrivnostno, di si še noter nisem upal, vo pokliče žena v shrambo čudo prečudno, na policah same hi steklenice, velike in majhne, v n;
nkai
vam ga tudi napravim, ne priporočam vam pa, ker se zaradi neenakomernega plinskega pritiska lahko sušine osmode, celo zažgo.
Če bo še drobiža dovolj za nakup sočivja in sadja, nam pozimi ne bo sile.	Z.	P.
Nasveti za vroče dni
V najhujši vročini vam bo v sobi prijetno hladno, če odprete okna, zaprete oknice in pritrdite nanje mokro brisačo. To bi morali napraviti v vseh;; bolniških sobah. Če nimate oknic.” lahko postavite v sobo več plitvih po-' sod. napolnjenih z mrzlo vodo. kar bo tudi posvežilo zrak v sobi. Sobo z bal-_ konom pa osvežite, če balkon večkrat;; na dan dodobra pomočite z vodo.
Ovelo sadie osvežite, če ga za nekai minut namočite v vodo. ki ste ji pridali nekaj kavnih žlic kisa ali sok polovice limone.
Prerezana čebula, repa in druga takšna zelenjava ne bo na prerezanem delu izgubila barve in ovenela, če io na tem delu pomažete z limonovim sokom, kisom ali oljem.
V poletni vročini shranjujte jedila na mrzla, kamnitna tla. pod tekočo vodo ali na močan prepih.
Če se vam poleti sveti nos, ga vsak dan okopljite v vodi, ki ste ji pridali precej boraksa. Uporabljate lahko milo. ki vsebuje žveplo, vendar ne več ko osem dni. Nos izplakuite v mrzli vodi in ga napudrajte, ne da bi ga prej namazala s kakšno kremo.
Modra barva odbija mrčes. Zagrnite torej okna v sobi z modrim blagom,-pa vas ne bodo nadlegovale muhe in drug nadležen mrčes.
Če so vam v vročini otekle noge. jih zmerom kadar ležete v posteljo, podložite z blazino, tako da boste imeli glavo nižje, kakor noge. Boleče noge pa lahko ozdravite, če • jih otirate z brisačo, ki ste io namočili v zelo vroči vodi. Še bolje je. da si noge povijete z močnimi povoji, ki ste jih namočili v topli vodi. obujete čeznje kakšne stare, debele nogavice in ležete za uro ali dve v posteljo.
m šm wm
mm. g %
Al o sivkasl na;
in kaj vam
ite in
mčena rumenkasta to-
aste
zeleni
.	a	rujn<
lescka in kaj vam kaj še vse yidiš, pravi ženka, tukajfe posušen zeljček, taime ohrovt, cvetača, mladič od česna, zelen peteršilj, špinačni listi, grahove iuščine, na kolobarčke zrezano korenje, stročji fižol, na listi-
Ljubka obleka Iz vzorčaste svile, ki jo lahko nosite ob vsaki priložnosti. Krilo je ukrojeno v gube, sicer je pa obleka čisto preprosta. K njej se poda klobuček s cvetlicami in tenčieo, ki pada čez obraz in lase. Elegantna torbica in rokavice do komolcev še podčrtata njeno preprostost. Obleka se posebno poda polnejšim postavam.
Dojenčkovi zobje
»Naš fantek ima pa že prvi zobek, naša punčka tudi,« slišimo mlade mamice. ki se pogovarjajo med seboj, ponosne na svoje dete.
Prvi zobki zrastejo dojenčku med šestim in osmim mesecem. V izjemnih primerih lahko otročku zrastejo zobki tudi bolj zgodaj, v tretjem ali v četrtem mesecu, ali pa pride že z majhnim ljubkim zobčkom že kar na svet. Prezgodnji zobki so popolnoma naravni pojav, imajo pa to slabo stran, da ovirajo mater pri dojenju.
Ko otrok dobiva zobke, se močno slini, je nemiren in zmerom tišči usta^ročico ali pa kakšen trd predmet, da ga grize in drgne čeljust obenj Dobro je. če damo otroku gladko in okroglo ostružen kos lesa. na primer kuhalnico, ki io lahko umijemo. V drogerijah pa lahko kupite različne kosti.
Najprej se pokažejo spodnja sprednja dva sekalca, za tema dvema pa dva zgornja sekalca. Ostali zobie pa prodira jo iz čeljusti v različnem redu Po navadi zrasteta za obema zgornji ma srednjima sekalcema še oba zunanja sekalca in potem še oba spodnja Po sekalcih zrastejo podočnjaki in Sele nazadnje kotfnjaki.
Otrok ima vsega skupaj 20 zob. ki jih imenujemo mlečniki. Vsi mlečni zobje morajo otroku po pravilih zrasti do konca drugega leta. Izpadajo pa v petem ali šestem letu in novi zobie rastejo v istem vrstnem redu kakor prej mlečni zobje. Zadnji in poslednji zob — zob modrosti — zraste človeku šele v dvajsetem letu.
Mat v 3 potezah
Kadar imata lovca besedo-
Indijska igra Nielsen—Leepin Monakovo 1941.
1. d4, Sf6. 2. c4, e6. 3. Sc3, Lb4. 4. Dc2, Sc6 [črni se bori za ugled domače švicarske obrambe v Nimcovičevi indijski igri] 5. Sf3, d6. 6. Ld2. o—0. 7. a3, LXc3. 8. LXc3, De7. 9. e3, e5 [Za ta prodor, ki otvarja lovcu pot, je črni žrtvoval lovski par, zato mora ; skozi paziti, da bela lovca ne prideta do preveč odprtih diagonal] 10. de5, SXe5 [Prva netočnost: de5 omogoči : hitrejše izenačenje zaradi pritiska na ; liniji d] 11. Le2, g6? [povsem nepotrebna slabitev črnih polj, ki se hitro maščuje; nadaljeval naj bi z razvojem Lg4 ali prej a5 in podobno] 12. b4! Lf5. 13. Db2, Sfd7. 14. Tdl, 16 [Velika diagonala je za silo zaprta, odprla se je pa pri tem bela] 15. 0-0, b6 [Na Sb6 bi beli udaril s c5!] 16.Sd4, Le4. 17. f3, Lb7. 18. e4 [Beli obvlada več prostora; njegova skrb je, da še bolj odpre lovcema strelne linije] DO. 19. Tel! Tfe8 [SXc4? 20. VXc4, DXc4. 21. Ld2 in trdnjava vdre na c7] 20. Lel, Kg7. 21 Lf2 [Grožnja Sb5 je zdaj resna] a5? [Voda na nasprotnikov mlin; a6 je bilo bolj žilavo, čeprav bi beli prišel do prodora c5 po pripravah Tfdl in Sb31 22. Sb5, Tec8. 23. f4, Sc6. 24. Sc3 [konj gre še na boljše mesto v središču], ab4. 25. ab4, Ta7, 26. TaL Tca8. 27. TXa7, TXa7. 28. Sd5 [28.Sb5, Ta4], Lc8. 29. Lg4 [zdaj sta spet lovca na vrsti; najprej grozi b5 in SXf6], Scb8 [položaj činih figur je žalosten]. 30. SXf6! [zaključnaigra], SXf6. 31.LXc8, Kg8. 32. Ld4! [ob koncu se po vrača motiv velike diagonale, kar izpričuje doslednost bele strategije], SXe4. 33. f5. gf5 [rešitve ni več]. 34. TXf5, DXe! [prav isto je Dg6j. 35. Lg7! To v vsakem primeru odloči, tudi na 35. Dg6; bele figure so pregrozeče. črni je položil orožje. Igra danskega mojstra zasluži vse priznanje. Spoznamo pa tudi, da brez grehov ni poraza.
Rešitev problema št. 182.
1. I,gS! Kd5. 2. LX17+, Kd4. S. Tel mat. Kd6. 3. Lb8 mat.
1. .. Kc4. 2. LXf7+, d5 ali Kd4. 3. Te4 mat. 1. ..d«. 2. Te4+, Kd5. 3. LXI7 mat.
1. .. d5. 2. 1Y.tr, Kc4. 8. Te4 mat.
1. .. f6. 2. Tb8, d5 ali d6. 3. Tb4 mat.
Rešitev problema št. 183.
1. Del, Ke8, 2. D lil! ter S. Da8 ozir, 3. Dl>* mat.
Po trudapoinem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«1
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kem. novinar; tisk« tiskarna Merkur d. d. z Ljubljani; aa tiskarno odgovarja O, MIhalek — vsi z Ljubljani