LETO XV Š l'EV. 364 GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. NEDELJA, 1. JANUARJA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ; I VSEM BRALCEM LISTA IN OGLAŠEVALCEM ŽELIMO, DA BI V NOVEM LETU ZAVLADAL PO VSEM SVETU RESNIČEN MIR; SAJ JE DEŽELI, NAD KATERO KROŽI NEMOTENO GOLOBČEK MIRU, ZAGOTOVLJENA ČLOVEŠKA BLAGINJA; DELO NA POLJU, V DELAVNICAH, TOVARNAH IN URADIH SE MIRNO RAZVIJA IN ČLOVEK ŽANJE NJEGOVE BOGATE SADOVE ZASE IN ZA SVOJE OTROKE. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »GOSPODARSTVA« TEMNI OBLAKI NA OBZORJU Tudi letos boste našli v listu na običajnem mestu naša voščila k novemu letu, prav talko kakor ste že prejeli nešteto voščil od svojih znancev, sorodnikov in tudi od drugih ljudi, s katerimi ste morda v poslovnih zvezah. Toda letos bi radi v te mrtve in hladne črke vlili res mnogo več duha in pristne topline. Morda za nobeno povojno leto namreč niso bila potrebna bolj ' roča voščila kakor za leto 1961, ki stoji pred nami, zavito v temne oblake neznane bodočnosti. Nočemo biti črnogledi, saj je posebno med nami Slovenci v zamejstvu že dovolj drugih, toda iskreno povedano, v noivem letu se nam po dosedanjih znamenjih ne obeta nič kaj dobrega, uko se bodo razmere po svetu še nadalje razvijale v tistem tesnobnem o-kviru, ki ga je postavilo preteklo lečo. Na žalost ne pozna človeška zgodovina v svojem razvoju skokov, dogodki so navadno vzročno povezani; leto se razvija iz leta, ki je utonilo v pretek-Sost pred nami. Sami veste, kakšen kvas so državniki po svetu zamesili v lanskem letu, ki bi ga lahko označili z enačbo 1960 U 2, ako bi se dal zgodovinski razvoj vkleniti v materna-dčne obrazce. Okoli ameriškega letala ^ 2 se je sredi lanskega leta spletel Pravcati orkan v svetovni politiki, ki 86 še do danes ni polegel. Svet je raz-cePljen v dva savražna bloka, ki se zazdaj pobijata sicer samo s hladnim °rožjem, toda da to hladno orožje lahko tudi ubija ljudi, dokazujejo dan za dnem poročila o spopadih v Laosu, v Jkongu in drugod po svetu. Ob vsakem količkaj važnem mednarodnem vprašanju se postavijo predstavniki teh p1okqv v različne tabore, (tictino za vojaško revolucijo v Etiopiji niso vsaj d°slej odkrili sledov, ki bi vodili v enega izmed teh blokov). Vrh vsega so dogodki v Kongu potegnili v nevarni Ples še Organizacijo združenih na.ro-d°v, v katero je polagalo utrujeno človeštvo še svoje zadnje upe. Neskončno dolga prizadevanja, da vsaj omejili oboroževanje, so bila za-'han; nadaljuje se smrtonosna tekma, ‘'do bo izdelal čim strašnejše »straši-(atomsko orožje) in ga spravil čim “liže nasprotnemu taboru. In vendar ne smemo zgubiti še zadnjega upanja. Nekateri vidijo prav v tem strašilu rešitev: oba tabora sta Približno enako močno oborožena, med oboroženimi silami obeh vlada ravno-vesje; noben torej ne bo imel poguma začeti. Resnične upe zbuja krepitev nev-1 talnih držite, to je tistih, ki so proti delitvi sveta na bloke. Na glavni skupščini Organizacije združenih narodov s° nastopile te države prav odločno in Prišle na dan s pomirjevalnimi predlogi. Nevtralni tabor lahko računa na n°ve sile iz mladih neodvisnih držav v Afriki in Aziji. Sicer niti med blokoma, ki se. prijavljata na spopad, še ni bila izreče-“a zadnja beseda, še pred zatonom lanskega leta je sovjetski zunanji minister Gromiko, ki mu je, ploskal tudi predsednik Hruščev, pred Vrhovnim s°vjetom izjavil pripravljenost na nova pogajanja z Združenimi ameriškimi državami pod vodstvom novega pred-kuln.ka Kennedyja. In predsednik Ei-fenhovver je. sporazumno s Kennedy-'®*n ponudbo sprejel ter postavil samo Pogoj, da se pred pogajanji ne zaostri Položaj v Berlinu. Takšno je torej mednarodno pobočno obzorje. Od političnih razmer je 'eveda odvisen gospodarski razvoj po 'vetu. Ko bi se svet politično pomiril *“ ko bi vsaj nekoliko zadržali stroje. Iti izdelujejo orožje ter bi pričeli nalagati več denarja »za maslo kakor za lopove«, potem bi se človeštvu odprle “ove neizmerne možnosti za gospodar-ski razmah in socialno blaginjo, člo-vek razpolaga danes s tako popolnimi ‘Chničnimi pripomočki, kakor še nikdar v svoji preteklosti, a na žalost se “ajbolj nepričakovani in popolni izusti, kakor je jedrska energija, uporabijo bolj za kovanje motilnega orožja kakor za dvig človeške blaginje. Na svetovnem zemljevidu se Trst vidi komaj kot majhna točka, ki se ^veda vrti z ostalim svetom na »globusu« ter deli z njim usodo; vendar Je razvoj tržaškega gospodarstva in Položaj nase manjšine na Tržaškem, Goriškem in Beneškem še posebno odvisen od politike rimske vlade, pa tudi od zanimanja, ki ga za nas kaže Jugoslavija kot soseda in sopodpisnica mirovne pogodbe in londonskega sporazuma. Obisk zunanjega ministra Popoviča v Rimu in napovedano potovanje italijanskega zunanjega ministra Se-gnija v Beograd, opravičuje pri vsem molku, ki vlada v Rimu po Popovičevem odhodu, naše upanje, da se bodo v novem letu pričele uresničevati dane obljube in obveze, sprejete s podpisom mednarodnih dogovorov. lllIllllllllllllllllHHIIIIIHIMIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIHIIIIItmilllUlllllllllllllltlllllill/ Trije gospodarski načrtI Gospodarski napredek Jugoslavije do leta 1965 Bliža se konec letošnjega leta in s tem tudi iztek dosedanjega gospo dar-rkega načrta Jugoslavije. Pripravljen je že načrt za novo petletko od 1961-1965. Načrt gospodarskega razvoja je že potrdila skupščina. Proizvodnja jekla se bo povečala od 1.4 milijona ton na 2.3 milijona ton. Umetnih gnojil bodo izdelali nad 2 milijona ton. Sladkorja bodo pridelali okrog pol milijona ton, skoraj še enkrat vec kot doslej. Letno bodo v novem petletju investirali vsako leto v industrijo okrog 400 milijard din. Zgradili bodo 4000 km novih cest s sodobnim cestiščem. Potrebovali bodo 85.000 novih diplomantov na visokih šolah. Vsako leto se bo zaposlilo letno nad 200.000 novih delavcev, kar je več kot je letni prirastek delavnega prebivalstva od 130.000 oseb. Narodni dohodek na prebivalca se bo povečal od sedanjih 350 do 400 dolarjev na 550 do 600 dolarjev letno. Ljudje bodo trošili na osebo namesto 29 kg mesa 41 kg in sladkorja namesto 15 kg pa 26 kg letno. Predvidena je zgraditev 400.000 stanovanj. Ob koncu leta 1965 nameravajo spraviti v ravnotežje poslovanje z inozemstvom in odpraviti primanjkljaj v bilanci prometa blaga in uslug z inozemstvom. Poljska v letu 1961 Po poljskem gospodarskem načrtu za leto 1961 se bo proizvodnja težke industrije dvignila za 8,9%, proizvodnja potrošnega blaga pa za 6,1%. Velika skrb je posvečena elektrifikaciji dežele. Proizvodnja električne energije naj napreduje za 10% in doseže 31,9 milijarde kolivatnih ur. Doslej je 57% poljskih vasi preskrbljenih z elektriko, medtem ko jih je leta 1956 bilo samo 33,6%. Konec leta 1965 naj zasveti električna luč v 80% poljskih vasi. Proizvodnja črnega premoga bo 1961 dosegla 105,5 milijona ton, medtem ko bo proizvodnja rjavega premoga znašala 10 milijonov ton ter se povečala za 8,3%. Uredili bodo 4 nove premogovnike. Izreden napredek predvideva načrt glede strojegradnje, in proizvodnje elektrotehničnih izdelkov ter prevoznih sredstev. Te industrije naj bi proizvedle 14% več ter dosegle delež 20,7% proizvodnje vse poljske industrije. Izdelali naj bi 1,15 milijona elektromotorjev, 23.000 raznih strojev za obdelovanje kovin, 205 parnih lokomotiv, 14.000 osebnih avtomobilov, 20.000 tovornih avtomobilov in 125.000 motornih koles. Zgradili bodo 66 čezmorskih ladij s 288.000 ton nosilnosti. Revizija sovjetskega načrta Vrhovni sovjet je potrdil sovjetski gospodarski načrt za leto 1961, ki se giblje v okvirnem sedemletnem planu; dve leti tega sta že pretekli. Na zadnji seji je sovjetska vlada na predlog predsednika Hruščeva izvršila revizijo sedemletnega načrta, ker je razvoj v prvih dveh letih pokazal, da je proizvodnja v prvih dveh letih napredovala za 23% namesto za 17%, kakor je bilo predvideno. Proizvodnja je v letih 1959/60 prekosila načrt za 120 milijard rubljev, kakor poroča agencija Tass. Hruščev je izjavil naj se te u-(Nadaljevanje na 2. strani) Promet čez Trst se razvija zadovoljivo Povečano nesorazmerje med uvozom in izvozom - Samo trenutna konjunktura? Po zadnjih statističnih podatkih tržaške trgovinske zbornice, ki zajemajo še razvoj v novembru, je promet po morju v našem pristanišču lani precej napredoval; saj so v prvih enajstih mesecih leta 1960 ladje izkrcale 3,560.047 ton blaga (leta 1959 v istem času 2,673.847), vkrcale pa 1,107.405 ton (leta 1959 1,113.130). Skupen promet je v 11 mesecih leta 1960 dosegel 4,667.452 ton, to je 880.475 ton več kakor leta 1959 ko je promet po morju znašal 3,786.977 ton. Povečanje prometa v pristanišču se odraža tudi v prometu iz Trsta in proti Trstu po železnici. V prvih e-najstih mesecih leta 1960 so pripeljali v Trst po železnici 812.074 ton b'a-ga, (leta 1959 792.987), iz Trsta pa so od premili 1,608.585 ton (lela 1959 582.878 ton). Tako je skupen promet po železnici dosegel lani 2,420.659 ton ter je bil za 644.794 ton večji od leta 1959 v tem razdobju, ko je znašal 1,775.865 ton. Avstrija je lani odpremila čez Trsi 359.664 ton blaga, to je precej manj kakor, leta 1959 (408.125 ton), vendar pa je skoraj podvojila uvoz blaga čez Trst, tako da je promet v smeri proti Avstriji narastel od 582.276 na 1,058.168 ton blaga v letu 1960. Avstrijski tranzit je po vsem tem napredoval od 990.401 na 1,417.832 ton ali za 427.431 ton. Delež avstrijskega prometa na tranzitu čez Trst se te povečal od 55,77% v letu 1959 na 58,57% v letu 1960. Močno je napredoval češkoslovaški tranzit čez Trst (od 37.514 na 185.197), nekoliko sta napredovala tudi jugoslovanski in madžarski, pa tudi za-hodnonemški. Trst je bil vedno v prvi vrsti uvozna luka, toda lansko leto se je dovoz po morju izredno povečal, to je za čez 880.000 ton; tako se je razmerje med dovozom in izvozom po morju še bolj spremenilo. Ta pojav je zanimiv in ga je v veliki meri treba pripisati naraščajočim potrebam tržaške industrije, deloma seveda tudi povečanju potreb tržaškega zaledja. Tako se je občutno povečal tudi izvoz iz Trsta po železnici, zlasti izvoz v Avstrijo. Če razčlenimo promet po vrstah blaga, bomo ugotovili, da se je v prometu povečala postavka tudi »drugo blago«, pod katero se navadno skriva promet z lažjim blagom, ki dopušča večji dobiček kakor težje blago. Postavka »drugo blago« se je namreč pri dovozu po morju dvignila od 281.463 v enajstih mesecih leta '.959 na 360.317 in v izvozu (vkrcano blago) od 404.852 na 474.895. Po železnici je dovoz tega blaga napredoval od 427.251 na 500.478 Ion, pri izvozu 312.683, zlasti pa rudnin in kamenja od 332.811 na 738.519, mineralnega olja od 1,388.570 na 1,631.830 ton. Po železnici je odšlo v zaledje 244.065 ton premoga (leta 1959 209.265), 304.069 pšenice (leta 1959 206.551), rudnin 458.699 (leta 1959 776.978 ton) in mineralnega olja 160.749 (leta 1959 123.890 ton). Očitno je manjši pridelek pšenice v Evropi ustvaril ugodnejšo konjunkturo za dovoz iz Amerike po morju. Izvoz lesa je nazadoval od 173.676 na 163.242 v prvih 11 mesecih leta 1960. BLAGOVNI PROMET PO MORJU (j"anuar - november, v tonah) pa od 345.380 na 419.257 ton. Med m no- Leto 1959 Leto 1960 žičnim blagom se je po morju pove- Vkrcano 1,113.130 1,107.405 čal dovoz premoga od 416.358 na Izkrcano 2,673.847 3,560.047 469.327 ton, pšenice od 220.457 na Skupaj 3,786.977 4,667.452 TRANZIT CEZ TRST PO ŽELEZNICI ( januar - november 1960, v tonah) Leto 1959 Leto 1960 v Trst iz Trsta Skupno v Trst iz Trsta Skupno Avstrija 408.125 582.276 990.401 359.664 1,058.168 1,417.832 Z. Nemčija 25.168 93.625 118.793 39.537 90.593 130.130 Jugoslavija 48.028 39.771 87.799 48.326 47.758 96.084 CSR 22.914 14.600 37.514 68.914 96.283 185.197 Madžarska 8.526 29.630 38.156 12.089 37.292 49.381 Italija in dr. 280.226 222.976 503.202 283.544 278.491 562.035 Skupaj 792.987 982.878 1,775.865 812.074 1,608.585 2,420.659 VEDNO VEČ LESA IN PETROLEJA PO CESTI V času od januarja do vključno avgusta lanskega leta je promet blaga po cesti v Trst in iz Trsta dosegel 904.401 tono (leto 1959 v istem času 753.927 ton). Prvo mesto po količini zavzemajo v cestnem prometu derivati surovega petroleja v smeri iz Trsta v notranjost Italije in v tujino (letos 498.406, lani 397.665 ton). Drugo" mesto pripada surovemu železu, ob delanemu in neobdelanemu jeklu in posebnim vrstam železa (leta 1960 123.988, leta 1959 90.795 ton), sledijo les (lani 59.947, leta 1959 43.280 ton), rudnine (leta 1960 58.658, leta 1959 71.543 ton), itd. Zanimivi so zlasti podatki o prometu z lesom, v Trst so lani (od januarja do avgusta 1960) pripeljali 32.978 ton lesa in lesnih izdelkov, in sicer 21.400 ton iz Avstrije, 7.927 ton iz Jugoslavije in nekaj malega iz Zah. Nemčije. Leto 1959 so v istem razdobju pripeljali v naše mesto s tovornjaki 27.867 ton lesa, to je približno .5000 ton manj kakor lani. Iz Trsta so lani odpremili po cesti 26.969 ton lesa (leta 1959 15.413 ton), po večini v notranjost Italije. Avstrija je prejela 313 ton posebnih vrst lesa, v Jugoslavijo pa so odpremili le 30 ton raznega lesa in lesnih izdelkov. GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE V novo poslovno leto Ljubljana, dec. 1960 Prehod v novo poslovno leto 1961 pcmeni letos važen mejnik na gospodarskem področju. Gre namreč za prehod iv izvajanje novega gospodarskega načrta za leto 1961, obenem pa za prehod v izvajanje novega, to je drugega petletnega perspektivnega gospodarskega načrta, k: naj bi se zaključi! leta 1965. ČEDALJE VEČJA POZORNOST KMETIJSTVU Oboje pomeni v razvoju našega gospodarstva važen mejnik posebno še letos, ko ne samo, da zaključujemo prvi petletni perspektivni gospodarski načrt,že po štirih letih, temveč tudi iz drugih vidikov. Dosedanji gospodarski uspehi so namreč omogočili postavitev takih nalog v prihodnje, da se bomo ob uspešni izpolnitvi teh nalog lahko postavili ob bok razvitim državam, in to ne le v industriji in njeni proizvodnji, temveč zlasti v kmetijstvu. Da ne govorimo o industriji, ki je doslej dosegla že zelo visoko raven in se vedno bolj modernizira, naj omenimo, da je predvidenih za kmetijstvo samo v prihodnjem letu 115 milijard za investicije. Pri tem pa ni važno samo investiranje v kmetijstvo v tako velikih zneskih, temveč je zlasti važno, da nastajajo povsod velika gospodarstva raznih oblik, to je kot državna posestva, zadružne ekonomije, obdelava zemlje v kooperaciji zasebnih kmetovalcev z državnimi ali zadružnimi posestvi in podobno, kar bistveno spreminja strukturo našega podeželja. Nobena novost namreč ni, da danes razdrobljena kmečka posest ne more vzdržati pritiska velikih z modernimi stroji opremljenih gospodarstev, ki uživajo poleg vsega podporo družbe. Poleg tega sili v to razvoj sam, saj je odtok kmečkega prebivalstva v industrijo, v mesta in industrijske centre sploh tak, da ga je težko sledili. Zato tak razvoj sam na sebi zahteva modernizacijo kmetijstva in s tem združevanje razdrobljenih malih kmetijskih posestev ter s tem zrasle miselnosti. Težko bi bilo govoriti o vseh podrobnostih in o vseh posebnostih, ki jih ima letošnji prehod v novo poslovno leto. Ne moremo pa mimo omembe devizne reforme, ki naj bi bila izvedena s prihodnjim letom. Sicer vest ni nekaj novega, saj je bilo o tem že govora. Mnogo teh govoric je bilo iz trte zvitih in plod sovražne propagande. V bistvu gre za določitev uradnega 1 dolar. Doslej je veljal kot uradni tečaj 300 dinarjev za 1 dolar, kar pa že dolgo ni bilo več realno. Nova relacija dinarja nasproti dolarju naj bi torej le potrdila sedanji položaj, obenem pa ustvarila enoten tečaj za obračunavanje. v mednarodni trgovini in odpravila sedanjo pestrost deviznih tečajev Ostal naj bi, ' «. ie znano prehodno le turistični tečaj, dokler ne bodo urejene razmere tudi na tem področju. Razlike zunanjih cen z notranjimi in narobe, naj bi uravnavali s carinami in premijami. Vendar naj bi bile premije kot izjema postopno vedno bolj omejene. VPRAŠANJE RAVNOVESJA PLAČILNE BILANCE Posojilo za izvedbo devizne reforme bo država dobila od Mednarodnega monetarnega sklada in preko njega od nekaterih zapadnih držav. Do izida tega članka bodo razgovori verjetno že končani in znane tudi podrobnosti. Važno je še to, da naj bi realnost reforme potrdili v prihodnjih letih s stalnim znižanjem primanjkljaja v plačilni bilanci. Tako naj bi se ta znižal že v prihodnjem letu na ta način, da bi se povečal izvoz, dočim bo moral uvoz ostati na letošnji višini. Ob koncu leta 1965 naj bi bila plačilna bilanca izravnana. Ni dvoma, da bo devizna reforma, kot bo izvedena, najboljši odgovor vsem, ki so špekulirali na ta način in skušali iz vsega kovati tako političen ko( gospodarski kapital v svojo korist. Končno naj v tej zvezi omenimo še en ukrep, ki naj bi vplival na notranjo ustalitev gospodarstva. Znano je, da se je doslej investicijska potrošnja iz leta v leto večala. Vsi, tako podjetja kot samoupravne enote, so na vse načine investirale, ne da bi pri tem pazile na vire investicijskih sredstev in često tudi ne na to, ali imajo za vse investicije dovolj kritja. Tako se je često zgodilo, da je obstala na sredi ta ali ona gradnja, ker je zmanjkalo sredstev. Zlasti so v mnogih primerih vlagali v investicije obratna sredstva. Tak razvoj je v mnogem grozil notranjo ustalitev, zlasti tržišče surovin, gradbenega materiala, opreme in podobnega. STROŽJE NADZORSTVO NAD INVESTICIJAMI Z novim poslovnim letom je predvideno še strožje izvajanje kreditiranja gospodarstva kot doslej. Zlasti je gospodarske organizacije, da bi izločale čim več ustvarjenih sredstev za obratne potrebe in ne le za investicije, kot je to bilo doslej. Doslej so podjetja namreč sredstva, ki so jih pridobila s svojim. delom, v glavnem porab:-la za investicije, dočim so se za obratna sredstva obračala na banke. To pa je večalo kreditno emisijo, kar ie imelo svoje negativne posledice in bi jih imelo še večje, če ne bi Narodna banka že letos konec aprila ustavila odobravanje kreditov za obratne namene preko zneska, ki je bil dosežen 30. aprila letos. V novo poslovno leto, kot prvo leto novega petletnega perspektivnega gospodarskega načrta, ko naj bi se narodni dohodek na prebivalca dvignil na raven srednje razvitih držav, stopamo torej s temeljno smernico, to je ustalitvijo gospodarstva. O tem je tudi največ govora v parlamentu, kjer pripravljajo načrte za nove predpise s področja gospodarstva za prihodnje leto. OB ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKIH RAZGOVORIH V BARIJU Gospodarski krogi s posebnim zanimanjem slede gospodarskim razgovorom med Italijo in Jugoslavijo, ki so te dni v Bariju. Posebno zanimivo je, da se pogajanja gibljejo tudi okoli vprašanja o možnostih udeležbe jugoslovanskih podjetij v investicijski gradnji italijanskega juga. Podrobno: ti o tem danes še niso znane, zanimivo pa je, da je Jugoslavija v tem pogledu tako napredovala, da lahko nudi svoje investicijske storitve drugim državam in to celo industrijsko tako razvitim, kot je Italija. Sicer pa je znano, da so mnoga jugoslovanska podjetja prevzela velike investicijske gradnje v tujini in jih tudi mnoge z uspehom izvršile. Omenimo naj zlasti malo znano dejstvo, da so strokovnjaki za iskanje nafte iz Lendave prevzeli velika vrtalna dela v Egiptu in Indiji. ŽIVAHNA TRGOVINA MED ITALIJO IN BOLGARIJO Trgovinski posli med Italijo in Bolgarijo so se v zadnjih letih krepko razvili. Ta razvoj je razviden iz naslednje preglednice, ki navaja. podatke izražene (v tisočih lirah), o izvozu iz Bolgarije in uvozu iz Italije: Leta 1955 1956 1957 1958 1959 Izvoz 631.250 , 980.000 3,146.875 3,268.125 5,963.750 1960 I,p. 3,248.749 Uvoz 650.000 1,127.500 2,953.125 2,735.625 10,143.250 2,610.447 Skupaj 1,281.250 2,107.500 6,100.000 6,003.750 16,107.000 6.859.196 V zadnjih štirih letih se je torej trgovinska izmenjava med obema državama povečala kar za 12 ki at. V zunanji trgovini z zahodnoevropskimi državami Bolgarske je Italija na- drugem mestu, in sicer za Zvezno nemško republiko, saj znaša trgovina z Italijo 14,3% vrednosti izmenjave med Bolgarijo in vsemi zahodnoevropskimi državami. Izmenjava med Italijo in Bolgarijo je znatno prekoračila okvir, ki ji je bil postavljen ob podpisu trgovinske pogodbe v Sofiji februarja 1958. Po tem sporazumu naj bi Italija izvozila v Bolgarijo za 6,3 milijarde lir blaga, Bolgarija pa naj bi izvozila za prav toliko blaga. V resnici je Italija v letu 1959 izvozila v Bolgarijo za nekaj čez 10 milijard blaga, ali za 60% več kakor je bilo prvotno določeno v sofijskem sporazumu. Bolgarija je lansko leto uvozila iz Italije zlasti mnogo strojev in industrijskih oprem (v vrednosti 1.070 milijonov lir), in sicer v prvi vrsti strojev za prehranjevalno industrijo (v vrednosti 785 milijonov lir), nadalje 490 ton tkanin iz umetnih vlaken (leta 1958 125 ton), 1.075 ton papirja in lepenke (leta 1958 270 ton), čez 3.000 ton lanitala (volne) v vrednosti 1 milijarde lir, 810 ton umetnih smol (plastične mase), kemijske proizvode, zdravila, anilinske barve itd. Za bolgarsko kmetijstvo je Italija izročila 150.000 dušičnih, fosfatnih in sestavljenih gnojil in 30.000 ton pšeničnega semena. Bolgari so nakupili v Italiji tudi večje količine potrošnega blaga, kakor na primer agrume, harmonike in druga glasbila, kolesa, nogavice itd. V izvozu iz Bolgarije sta bili še pred dvema letoma poglavitni vrsti blaga perutnina in jajca, v zadnjem času pa je začela Bolgarija dobavljati Italiji vrsto novih vrst blaga. Tako je v letu 1959 izvozila v Italijo 27.000 stotov se-semena sončnic, 20.000 živih prašičev, 7.600 konj za zakol, 440 ton masla, za 2 milijona lir melase in 141 ton surove svile ilenih odpadkov. Bolgarija je »zvoz. v Italijo tudi 784 ton toba- ka v no. osti 683 milijonov lir, 27.000 ton je»» \ vrednosti 920 milijonov (v zameno Italija izročila 12.000 ton kovinskih »zdelkov v enaki vrednosti). Italija je uvozila iz Bolgarije še 13.200 ton surovega petroleja, , ec je. količine rudnin, mangana in drugih industrijskih proizvodov. DANI SO POGOJI ZA NADALJNJI RAZMAH Po vsem tem se-da sklepati, da je možno še znatno povečanje trgovinske izmenjave med obema državama. Postopno izpopolnjevanje bolgarske industrije in uvajanje sodobnega načina obdelovanja v bolgarskem kmetijstvu ustvarjata čedalje večjo potrebo po industrijskih izdelkih in opremi, ki jih proizvajajo številna italijanska podjetja. Bolgari imajo poleg tega v načrtu nakup v zunanjem svetu opremo za več hidrocentral, posebnih strojev in TURISTIČNA SEZONA Letošnja turistična sezona je bila mnogo ugodnejša kot lanska in pomeni nadaljnji korak k razvoju turizma v prihodnje. Zato je tudi razumljivo nenehno večanje turističnih zmogljivosti v vsej državi in zlasti nenehno bolj-. sanje prometnih sredstev in poti. Zanimivo je, da je v zadnj:h štirih letih obiskalo Jugoslavijo 2,325.000 tujcev. To pomeni seveda z gospodarskega stališča velik uspeh. Na drugi strani pa je v istem času potovalo zasebno v tujino nad 505.000 Jugoslovanov. Pri tem v obeh primerih ni upoštevan maloobmejni promet. Tako je potoval v tujino približno vsak 36 Jugoslovan. Zanimivo bi bilo primerjati to sorazmerje z drugimi državami tako z gospodarskih kot političnih vidikov. —žj— tečaja na novem sorazmerju nasproti tu mišljeno kreditiranje potreb po ob-ameriškemu dolarju, to je, 750 din za ratnih sredstvih. Tako naj bi prisilili Izvedba jugoslovanske devizne preobrazbe Sodeč po zadnjih vesteh, bo Jugoslavija pričela izvajati devizno preobrazbo že L januarja 1961. Jugoslovanska vlada je bila namreč obveščena, da je Mednarodni denarni sklad v ta namen odobril posojilo 75 milijonov dolarjev v raznih valutah. Hkrati je jugoslovanska vlada prejela zagotovilo, da ji bodo še druge članice Mednarodnega denarnega sklada, kakor Združene ameriške države, Francija, Italija, Avstrija, Holandija, Švica in Velika Britanija dovolile še preostali del kreditov, potrebnih za izvršitev preobrazbe. Same ZDA bodo odobrile približno 100 milijonov dolarjev, evropske države pa nekaj nad 100 milijonov dolarjev. Londonski Times poroča, da je bilo Jugoslaviji zagotovljeno posojilo okoli 280 milijonov dolarjev. Po vesteh iz drugih virov pa naj bi skupno posojilo znašalo 300 milijonov dolarjev, vendar bi od tega zneska odbili na račun odplačila obrokov in obresti 25 milijonov dolarjev, tako da bi bilo na razpolago Jugoslaviji 275 milijonov dolarjev. V sporočilu Mednarodnega denarnega sklada je rečeno, da bo uporaba tega denarja Jugoslaviji omogočila na-daljno sprostitev jugoslovanske zunanje trgovine ter olajšala trgovinske in značilne odnose Jugoslavije s svetovnim gospodarstvom. Kakor smo že večkrat poročali, namerava Jugoslavija ustaliti dinar na tečaju 750 dinarjev za 1 dolar. Ameriška vlada je obvestila beograjsko vlado, da je Amerika odobrila Jugoslaviji približno 100 milijonov do larjev posojila za izvršitev sprememb v jugoslovanskem deviznem in zunanjetrgovinskem režimu. Posojilo bo podeljeno iz sredstev Banke za uvoz in izvoz, sklada vlade ZDA za gospodarski razvoj in uprave za mednarodno sodelovanje vlade ZDA. S tem posojilom bo Jugoslavija nabavljala blago v glavnem v ZDA^_ Ena izmed Francozinj: »Že nekaj dni ne ponavlja več: „0, ko bi bil jaz na mestu De Ganila"!« V resnici ni položaj predsednika Francoske republike gen. De Ganila prav nič zaviden. Napadajo ga z vseh strani, Francozi in Alžirci in vrh vsega še Evropejci, ki živijo v Alžiriji. Alžirci bi radi takoj popolno svobodo, francoski nacionalisti zahtevajo, da se zaduši upor Alžircev neusmiljeno; zmernejši Francozi tudi niso zadovoljni in se ne morejo odločiti, da bi se Francija za vselej poslovila od Alžirije. De Ganile vztraja pri svojem sklepu, naj ljudstvo v Franclji in Alžiriji s splošnim glasovanjem izreče svoje mnenje: ali je za avtonomijo in priznanje pravice Alžircem do samoodločbe. V Franclji bodo glasovali 8. januarja, v Alžiriji 6., 7. hi 8. januarja. oprem za prehranjevalno industrijo, za tekstilne tovarne in pa raznih strojev za kmetijstvo. Bolgari bodo po vsej verjetnosti povečali tudi nakup italijanske umetne volne, tkanin iz umetne svile, volnenih tkanin, papirja, avtomobilskih plaščev, plastičnih mas, kemičnih izdelkov za pobijanje mrčesa .in" tako dalje. italijanski gospodarski krogi poudarjajo, da je. treba pri tem upošte-\ali, da se blagovna izmenjava med Italijo in Borgarijo more razviti le, pod pogojem, da bo vzpostavljeno ravnotežje v medsebojni trgovinski bilanci. V letu 1959 je Bolgarija uvozila za nekaj čez 10 milijard" vrednosti italijanskega blaga, medtem ko je njen izvoz y Italijo dosegel 6 milijard lir. To pomeni, da plačuje Bolgarija italijansko blago s sredstvi, ki jih ustvarja z izvozom svojega blaga v druge države. Res je sicer, da so italijanski uvozniki za nabavo posameznih vrst blaga dovolili Bolgarom kratkoročne kredite, tčda to ne zadostuje, da bi se vzpostavilo ravnotežje v trgovinski bilanci. Ce Italiji ne bo mogoče povečati uvoza nekaterih vrst bolgarskega blaga, bo treba misliti na podelitev dolgoročnih kreditov bolgarskim uvoznikom, kakor jih dovoljujejo in ponujajo druge države; sicer bodo bolgarski uvozniki morali kupovati blago v drugih državah. V ta namen ne bi bilo zgrešeno, ako bi se med Italijo in Bolgarijo zaključil trgovinski sporazum za daljšo dobo, kakor je bila dosedanja. m r n Utefcto J i m u L - M:, -- „Zgoča vprašanja66 NAJ SE ČUJE TUDI DRUGA PLAT! Iz ljubljanskih poslovnih krogov smo prejeli: Rad bi se dotaknil iz prispevka pod gornjim naslovom v 362. številki vašega lista z dne 9. dec. 1960. samo tistega dela, ko je govora o tem, da izročajo jugoslovanska podjetja tako tnalo poslov vestnim slovenskim trgovcem v Trstu in rajši iščejo zveze z raznimi »trapolerji« itd. Imam nekaj skušenj o tem in mislim, da ne bo odveč, če povem v zvezi s temi skušnjami svoje mnenje. Zlasti v Ljubljano so v lanskem letu — letos manj — prihajali nekateri slovenski trgovci in zastopniki in se obračali na tega in onega, da bi vzpostavili z našimi zunanjetrgovinskimi podjetji poslovne stike. Predvsem jim je šlo za to, da bi kot zastopniki italijanskih tovarn izvažali ali posredovali Ik.vuz raznih artiklov v Jugosla vijo. Znano je namreč, da naša podjetja, ki imajo zunanjetrgovinsko licenco, uvažajo iz Italije velike količine blaga za potrebe notranjega trga. Zato je jasno, da bi dober stik s takimi podjetji, prinesel tistemu, ki bi ga imel, tudi lepe zaslužke že zaradi velikih količin naročenega blaga. Ugotoviti moram, da so naleteli slov. trgovci povsod na dober sprejem in da so jim bili vsi pripravljeni pomagati. Res je, da v trgovini ne gre hitro, posebno še, če gre za nove zveze in če večina, ki je prihajala, ni poznala našega deviznega poslovanja. Kljub temu pa so bila naša podjetja pripravljena stopiti v stik z našimi ljudmi, če... Doslej namreč niti eden, ki smo jim pomagali uvesti se v to ali ono podjetje, ni držal besede. V večini primerov so n. pr. obljubili, da pridejo ta in ta dan zaradi razgovorov in v naših podjetjih so jih čakali vsi, ki naj bi se z njimi pogovarjali, toda tržaškega gosta ni bilo. Pojavil se je morda čez mesec, dva, da bi uredil tisto, kar bi moral takrat, kot je bilo dogovorjeno. Jasno je, da zlasti v trgovini zgubi tak predstavnik, če že ne zaupanje, vsaj resnost. Prav te dni je e'ten takih obljubil, da za gotovo pride v Ljubljano 15. decembra zaradi dogovarjanja za prodajo strojev potrebnih v pisarnah, pa ga je komisija, kateri naj bi razložil funkcioniranje stroja, o katerem je pustil le sliko, zaman čakala in ga čaka. Nepravilno bi bilo posploševati take pojave. Ugotoviti pa moram, da niti eden naših ljudi, s katerim sem imel v tem smislu opravka, ni držal besede in ni prišel, ko je bil najavljen in ko je bilo vse pripravljeno za njegov sprejem. Poleg tega je bilo značilno še to, da so hoteli skoro vsi takoj skleniti velike posle in veliko zaslužiti. Jasno je, da imajo naša trgovska podjetja dober pregled nad tujim tržiščem in da se spoznajo na svoje delo in zato ne morejo kar tako v vsako zvezo. Da zaključim: ugotavljam, da bi naša podjetja takoj vzpostavila zveze Z našimi ljudmi in da jih tudi imajo, saj obstaja v Trstu več solidnih predstavništev, ki zastopajo naša podjetja in kjer so zaposleni Slovenci. Vendar je treba v tem pogledu v prvi vrsti solidnosti in resnosti. Morda bi bilo na mestu, če bi tisti, ki bi radi navezali stike z našimi podjetji in začeli z njimi poslovati, nastopili organizirano preko trgovskih združenj ali podobno. Toda to presega okvir teh vrstic. Mislimo, da je bilo dobro, da smo v Trstu čuti tudi drugo plat zvona Povsem se strinjamo z dopisnikom da je treba nastopiti organizirano pre ko trgovskih združenj; saj je pra\ namen takšnih strokovnih organizacij da branijo koristi svoje stroke. Iz te ga tudi sledi, da se morajo naši poslovni ljudje bolj oprijeti svoje strokovne organizacije, ji dajati nove pobude in jo bolj gmotno podpreti. Le tako bo lahko izvrševala težke naloge, katere v današnjih časih in v naših razmerah postavlja obramba koristi njenih članov ter slovenskega in tržaškega gospodarstva sploh. S tem zaključujemo polemiko o »žgočih vprašanjih« in se zahvaljujemo vsem, ki so pri njej sodelovali. — b — ® PO $AjU NEVARNA NOTRANJA KRIZA V BELGIJI. Sedanja koalicijska vlada med katoliško in liberalno stranko v Belgiji, ki ji načeluje predsednik Ey-skens, je napovedala politiko skrajnega varčevanja, da bi Belgija lahko preživela hud udarec, ki ga je zadal belgijskemu gospodarstvu umik iz Konga. Slediti bi bilo treba tudi pri socialnem zavarovanju ter povišati davke. Socialistična delavska zveza se je odločno uprla temu programu, češ da bo hudo zadel delavstvo. Sledile so velike stavke, ki so trajale tudi pet do šest dni. Kazalo je že, da pride do splošne stavke v vsej državi. Vlaki so obstali za več dni, prav tako ladje v pristaniščih, zmanjkal je plin, električna energija je pričela usihati; prav tako je obtičalo delo v jeklarnah. Po državi so zavladale nekakšne vojne razmere. Ey-skens ni popustil glede svojega načrta, pač pa je po radiu opozoril svoje pristaše-, da je v nevarnosti notranji politični in socialni ustroj države. Delavstvo,. ki je organizirano v krščanskih sindikatih, se ni priključilo stav-kujočim. Socialisti zahtevajo odstop vlade in razpis novih volitev, ker upajo, da bi pri novih volitvah dosegli večino. Na volitvah leta 1958 so krščanski socialisti zbrali 47% glasov, socialisti 35% in liberalci 11%. Socialisti so zahtevali sklicanje parlamenta, vendar je predsednik Eyskens zahtevo odbil. V nekaterih mestih, kakor v Ant-vverpnu so socialisti proglasili splošno stavko, v Gandu so stavkali tudi tramvajski uslužbenci. BEOGRAD - MOSKVA . PEKING. V zunanjem svetu je zbudil veliko pozornost govor predsednika Tita pred zvezno skupščino med razpravo o petletnem gospodarskem načrtu. Veliki zahodni, listi, kakor Nevv .Vork Times, sti priobčili Titov govor v dolgih izvlečkih na vidnem mestu. Predsednik Tito je obširno spregovoril tudi o obtožbah, ki so jih izrekli na zadnjem sestanku predstavniki komunističnih strank v Moskvi proti jugoslovanskim komunistom, katerim so očitali revizionizem. Tito je poudaril, da ne gre morda za napačno razlaganje socialističnih ideoloških načel, temveč za poizkus vmeševanja v jugoslovanske notranje zadeve. Pobudo za napad proti Jugoslaviji so v Moskvi dali Kitajci :ti obtožba Jugoslavije predstavlja gnil kompromis na račun mlade socialistične države. »Mi nikdar ne bomo izdali ižtzredne borbe proletariata, ne bomo izdali borbe tlačenih narodov, za svobodo in neodvisnost, toda istočasno ne bomo nikomur dovolili, da bi nas neupravičeno obrekoval,« je izjavil predsednik Tito. Jugoslavija je v svoji zunanji politiki dosledno izvajala načela Miroljubnega sožitja in se zavzemala za poglobitev stikov z vsemi državami socialističnega tabora, razen s - Kitajsko in Albanijo. Predsednik Tito se je postavil proti vmeševanju kolonialističnih sil v Kongu, ki ustvarja nevarnost državljanske vojne v Afriki. Tudi v Laosu so na delu reakcionarne sile. Jugoslovane so globoko pretresli dogodki v Alžiriji, streljanje na ljudstvo, ki zahteva samo svobodo in neodvisnost. POD CIGAVLVI VPLIVOM JE ALBANIJA? Jugoslovanski državniki so se že večkrat pritožili zaradi izzivalnega vedenja Albanije. Predsednik Tito je v svojem zadnjem govoru pred skupščino izjavil, da si bo Jugoslavija prizadevala, da poglobi stike z vsemi državami socialističnega tabora razen s Kitajsko in Albanijo. Hamburški časopis »Der Spiegel« trdi, da vodi Albanija svojo zunanjo politiko pod vplivom Kitajske. Zunanja politika Kitajske in Sovjetske zveze se pogosto križata. V Albaniji se uveljavlja kitajski vpliv proti volji Sovjetske zveze, piše nemški časopis. SEDANJI PAPEŽ JE IMENOVAL 45 KARDINALOV. Papež Janez XXIII. je v. času svojega 26-mesečnega pap^ževa-nja imenoval kar 45 novih kardinalov; Med 4. konsistorijem, ki bo 16. januarja, bodo prejeli kardinalski klobuk 4 novi kardinali, in sicer Joseph Emmer Ritter, ameriški nadškof mesta Saint Louis; msgr. Jose Humberto Ouintoro, nadškol v Caracasu (Venezuela); msgr. Louis Concha Cordoba, nadškof v mestu Bogota (Kolumbija); msgr, Giuseppe Peretto, referent konsistorialne kongregacije. Poldrugi mesec po svojem nastopu je papež imenoval 23 novih kardinalov. S temi imenovanji je število kardinalov doseglo 75, to je pet več kakor znaša njihovo običajno število; v drugem konsistoriju leta 1959 je imenoval 8 kardinalov in v tretjem v lanskem letu sedem. Za časa njegovega papeževanja so dobile svoje kardinale Tanganjika, Japonska, Filipini, Mehiko, Urugvaj in Kolumbija. NAPETOST TUDI ZARADI LAOSA. V Vientiani, glavnem mestu Laosa, so zavladali pristaši desnice, ki so hkrati zagovorniki politike Združenih ameriških držav: porazili so levo usmerjene politične skupine in nevtralce. Princ Souvana Phouma, ki pripada skupini nevtralcev, je zbežal iz države. Londonski »Observer« obtožuje Združene ameriške države, češ da so podpihovale’upornike (desničarje), namesto da bi. se zadovoljile z vlado nevtralcev. List naglasa, da bi bilo treba obnoviti poslovanje mednarodne komisije v smislu ženevskega dogovora iz leta 1954. Z druge strani obtožujejo Američani Sovjetsko zvezo, da s svojimi letali dobavlja orožje levičarskim skupinam, ki zbirajo svoje čete na podeželju. Sovjetska vlada je v posebni noti na naslov Velike Britanije predložila, naj bi se zopet sestale države, ki so podpisale ženevski sporazum in proučile položaj v Laosu. Američani trdijo, da je sovjetsko letalo Iljušev obstreljevalo ameriško letalo Dakota nad Laosom, v katerem so se vozili ameriški vojaški izvedenci. SOVJETSKO PREBIVALSTVO SE ZOPET MNOŽI HITREJE Po podatkih novega sovjetskega statističnega letopisa se je prebivalstvo v Sovjetski zvezi v prvem polletju 1960 povečalo za 2,100.000 prebivalcev; iz tega se da sklepati, da se je v vsem letu prebivalstvo povečalo za približno 4 milijone ljudi. Dne 1. juVja je Sovjetska zveza štela 214,400.000 ljudi. V prijem polletju 1960 se je količnik rojstev dvignil od 25 rojstev na 1000 prebivalcev na 26,5 rojstev na 1000 prebivalcev. To je najvišji količnik po letu 1954. Lansko upadanje naraščanja prebivalstva pripisuje letopis v prvi vrsti razsajanja gripe. Mednarodna trgovina Po razgovorih v Bariju Te dni se je vrnilo iz Barija v Beograd jugoslovansko gospodarsko odposlanstvo, ki mu je načeloval tajnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Dušan Dragosavac. Odposlanstvo se je med svojim tridnevnim bivanjem v Bariju razgovarjalo z italijanskimi gospodarskimi strokovnjaki o možnostih nadaljnjega povečanja gospodarskega sodelovanja in trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in južnimi predeli Italije- Sestanka v Bariju se je udeležilo okrog 80 gospodarstvenikov iz Italije in Jugoslavije. Ob povratku v Beograd je Dušan Dragosavac izrazil prepričanje, da je bil sestanek v Bariju velikega pomena, saj je bila na njem poudarjena želja obeh partnerjev, da pride v prihodnosti do širšega gospodarskega sodelovanja in do povečanja trgovinske izmenjave. Italijanski gospodarstveniki iz južnih predelov so izjavili, da želijo povečati uvoz nekaterih jugoslovanskih industrijskih izdelkov. Jugoslovanski odposlanci pa so naglasili, da bi morala Italija ustvariti u-godne pogoje za to, in sider v prvi vrsti s sprostitvijo uvoza jugoslovanskih izdelkov. Na sestanku je bilo tudi govora o sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi južninii predeli na turističnem področju. Uvoz ameriške živine in mesa v Evropo ogrožen Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je naročilo posebnemu strokovnjaku, da prouči posledice, ki jih utegne imeti ustvarjanje enotnega trga za kmetijske pridelke v okviru Evropskega skupnega tržišča za izvoz ameriške živine in mesnih izdelkov v države Evropske gospodarske skupnosti. Trenutno ne obstoji še nikakšna nevarnost za ameriški izvoz, ker računajo, da bo mogoče doseči sporazum o enotni politiki glede uvoza živine in mesnih izdelkov v države Evropske gospodarske skupnosti šele v 10 do 15 letih. Vsekakor obstaja načrt, da se med državami Evropske gospodarske skupnosti razvije živinoreja tako, da se bodo potrebe članic krile, z lastno proizvodnjo. Izvoz ameriškega loja za zdaj ni ogrožen, ker ni bila povečana carina nanj, prav tako ni bilo napovedano povečanje carine na goveje kože. V vsakem primeru se bodo Združene ameriške države odločno uprle povišanju carin na uvoz živine in mesnih izdelkov v države Evropskega skupnega trga. To so izjavili v ameriškem ministrstvu za kmetijstvo. NOVI ITALIJANSKI KONTINGENTI V EGS Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je te dni objavilo spisek blagovnih vrst, za katere bodo s 1. januarjem 1961 povečani uvozni kontingenti v smislu določb rimskega sporazuma o Skupnem evropskem trgu. Novi uvozni kontingenti veljajo samo v sklopu trgovinske izmenjave med šestimi članicami SET in ostanejo v veljavi do 31. decembra 1961. V teh kontingentih niso vključeni izdelki, ki jih bodo posamezne države izvozile za razstavljanje na. mednarodnih sejmih. Kontingenti, ki jih je mi-* nistrstvo za zunanjo trgovino objavilo te dni, niso dokončni, temveč zdaj le začasni. Med letom bo objavilo dokončne podatke. Tržaška carinarnica je v spisku omenjena na dveh mestih, in sicer bo poskrbela za uvoz »čez carinarnico« (»a dogana«) 584 stotov tetraetilnega svinca in za 31.620.000 lir naprav za dviganje tovorov (traktorjev viličarjev, ipd). Novi kontingenti zajemajo razne vrste blaga, kakor na primer mleko in mlečne izdelke, suho sadje, suho grozdje, sladkorno peso, industrijska olja, industrijske odpadke,-sadne sokove. plutovino, mreže, čipke, zlato in zlitine, kič, avtomobile in industrijska vozila, vozila za posebne uporabe (za gasilsko službo, reševalne, snežne pluge, itd.), traktorje, motorna kolesa, prikolice, vino, kemikalije, tiskarske stroje, itd. KMETIJSKE OLAJŠAVE V OKVIRU EST Te dni je v Bruslju zasedal ministrski svet Evropskega skupnega trga. Razpravljal je o vprašanjih, ki nastajajo v kmetijstvu posameznih članic ob postopnem uvajanju, določil rimskega sporazuma. Na seji so.ministri ugotovili, da sedanji položaj Kmetijstva v šestorici dopušča nov korak k nadaljnji prilagoditvi med šestimi članicami. Tako se s 1. januarjem znižajo carine na uvoz kmetijskih pridelkov za 5%, hkrati se uvozni kontingenti za te pridelke povečajo Za 10%. Ministrski svet je dalje sklenil, da bo do prihodnjega sestanka zbral vse podatke o raznih vrstah podpor, pomoči in olajšav, ki jih je deležna kmetijska proizvodnja v šestih članicah EST. Te pomoči bodo polagoma odpravljene, da bi tudi na področju kmetijstva zavladala prava konkurenca.__________________________________ RAZMAH ITALIJANSKE TRGOVINSKE MORNARICE Konec septembra je italijansko trgovinsko ladjevje štelo naslednja plovila (v oklepaju skupna bruto registrska tonaža): 133 mešanih potniško tovornih ladij z najmanj 100 hrt (707.5S2 hrt), 745 tovornih ladij (2.598.684), 231 petrolejskih ladij (1,726.906), 54 ribiških ladij (15.586) in 144 posebnih ladij (52.200). Skupaj 1310 ladij z najmanj 100 hrt (za skupnih 5,100.930 hrt), manjših ladij je bilo 1889 (skupna tonaža 62.376 brt). Poleg tega je Italija razpolagala s 509 ladjami na mehanični in jadralni pogon (32.990 brt), in z 87 ladjami na izključno jadralni pogon (1818 brt). Skupno število vseh plovil je po vsem tem znašalo 3.795, skupna tonaža pa 5.198. 258 brt. Za primerjavo naj dodamo, da je bila italijanska trgovinska mornarica konec junija 1960 za 60 ladij (15.151 brt) močnejša kakor konec septembra. LADJE »JUGOLINIJE« (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Triglav 6. januarja, Dinara 15. jan., Lovčen 20. jan. — Indonezija — Daljni vzhod: Triglav 6. jan., Lovčen 20. jan. — Sev. Kitajska — Japonska: Triglav 6. jan., Lovčen 20,- jan. — Južna Amerika: Trepča 10. jan. — Perzijski zaliv: Vis 15 januarja. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 3. januarja. — Dalmacija — Grčija — Kreta (14-dnevna): Lastovo 6. januarja. »BELA KRAJINA« — NOVA ČEZOCE ANSKA LADJA SPLOŠNE PLOVBE Te dni so v puljski ladjcdclnci »Uljanik« splavili 18.500-tonsSS^iadjo »Bela krajina«, ki jo je naročila Splošna plovba v Piranu. Kakor rečeno, ■znaša nosilnost nove ladje 18.400 ton, dolga je 137 m, široka 22 in visoka 12,50 metra. Motorji razvijajo 7500 KS. Njena hitrost znaša 15 milj na uro. Z novo ladjo se je nosilnost ladjevja Splošne plovbe povečala na 160.000 ton nosilnosti. S tem je tudi bil zaključen petletni načrt za izgraditev ladjevja. BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38*101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED Uspešno delovanje v letu 1961 Vam želi in omogoča Zagrebški velesej em s svojimi mednarodnimi prireditvami, ki so središče gospodarstvenikov vsega sveta. Mednarodni' spomladanski zagrebški velesejem 14. — 23. IV. 1961. edino tržišče blaga široke potrošnje jugoslovanske in inozemske proizvodnje. Mednarodni jesenski zagrebški velesejem 9. _ 24. IX. 1961. bogat se mm vzorcev vseh panog svetovne proizvodnje. Razstavljajte in poslujte na zagrebškem velesejmu, kjer boste našli vse pogoje za poslovni uspeh ! RAZVESELJIV RAZVOJ OBMEJNE TRGOVINE Kaj storiti, da se obmejna trgovina ohrani : Trgovinska izmenjava med italijanskimi in jugoslovanskimi obmejnimi področji se je letos razvijala precej ugodno. Kakor smo že poročali v »Gospodarstvu«, je vrednost vplačil za izmenjavo blaga v obe smeri dosegla v prvih šestih mesecih letos 3.613 milijonov lir, medtem ko je vrednost vplačil v vsem lanskem letu znašala 3.703 milijonov lir. V naslednjih mesecih so vplačila potekala kakor sledi: za blago izvoženo v Jugoslavijo: julija 355.453.000 lir, avgusta 243.520.000, septembra 172.995.000, oktobra 114.238.000, novembra 101.506.000 lir. Skupno so znašala vplačila za izvoz blaga v času od julija do Vključno novembra 786.264.000 lir; za blago uvoženo iz Jugoslavije so bili vplačani naslednji zneski: julija 143.826.000, avgusta 93.451.000, septembra 167.591.000, oktobra 210.850.000, novembra 228,506.000. Skupno so znašala vplačila za uvoz v tem času 844.224.000 lir. Celoten promet v obe smeri je vrgel 1,620.488.000 lir, tako da je narastla vrednost izmenjave v prvih enajstih mesecih letošnjega leta na 5 milijard 244 milijonov lir. To je vsekakor lep napredek v primerjavi s prometom v letu 1959; saj je promet v prvih 11 mesecih leta 1960 presegel promet v vsem letu 1959, ki je znašal 3 milijarde 703 milijone lir. V okviru avtonomnega računa je Jugoslavija uvažala predvsem italijanske gospodinjske naprave in električne stroje (v juliju za 66 milijonov lir, avgustu 30 mil., septembru 19 mil., oktobru 15 mil. in v novembru 7 Revizija sovjetskega načrta (Nadaljevanje s 1. strani) stvarjene rezerve izkoristijo za nadalj-ni razvoj industrije in kmetijstva, da bi tako ustregli naraščajočim potrebam prebivalstva. Na ministrski seji so razpravljali tudi o izboljšanju sistema za gospodarsko planiranje. Predsednik komiteja za državno planiranje Vladimir Novi-kov je izjavil, da bo proizvodnja vsako leto presegla postavljeni načrt za 3%. V letu 1960 se je industrijska proizvodnja povečala za 8,1%, v novem letu pa se bo za 8,8%.V prvih treh letih sedemletnega načrta bo industrijska proizvodnja napredovala vsako leto povprečno za 10%, ker bo deloma presegla načrt. Doslej še ni bilo objavljeno, katerim industrijam so bili cilji postavljeni više. Objavljeno je bilo, da bodo nadaljnje povečanje proizvodnje ustavili, na tistih sektorjih, kjer bi sc proizvodnja preveč dvignila. mil. lir); dalje predivo, tkanine in napravljena oblačila (v juliju 34 mil., avgustu 21 mil., septembru 95 mil., novembru 50 mil. lir), izdelke iz kavčuka, avtomobilske plašče (v juliju 20 mil., avgustu 12 mil., septembru 15 mil., oktobru 34 mil.,), pluto in izdelke iz plutovine (v avgustu 19 mil., septembru 19 mil., oktobru 28 mil., novembru 19 mil.). Jugoslavija pa je izvažala na italijansko področje mnogo svežega svinjskega mesa (v juliju za 69 mil., avgustu 19 mil., septembru 41 mil., oktobru 62 mil.,) jajc (julija za 22 mil. lir, avgusta 17 mil.), lesa in lesnih izdelkov (julija 16 mil., avgusta 11 mil., septembra 15 mil.,) konservira-nih rib (septembra 21 mil., oktobra 29 mil., novembra 16. mil.), žive goveje živine (septembra 17. mil., oktobra 24 mil., novembra 48 mil.), konoplje (septembra 20 mil.), govejega mesa (oktobra 31 mil., novembra 88 mil.), drv za kurjavo (oktobra 13 mil., novembra 15 mil.), vina (novembra 11 mil.), itd. VELIKA ZADREGA ZARADI PREPOVEDI UVOZA SVINJSKEGA MESA V tem času se je skrčil uvoz svinjskega mesa v Italijo, ker je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino prvič prekinilo uvoz do vključno 30. septembra, da bi tako zaščitilo domače živinorejce, a nato še podaljšalo veljavnost prepovedi do konca leta. Zaradi tega so nekateri uvozniki zašli v težave, ker so mislili izkoristiti dovoljenja za uvoz svinjskega mesa takoj po 30. septembru, ko se je zdelo, da bo uvoz ponovno dovoljen. Meso je res dospelo v Trst (gre za več milijonov lir vrednosti), a je obtičalo v splošnih hladilnicah zaradi omenjenega . ministrskega ukrepa o nadaljnji veljavnosti prepovedi uvoza tega biaga. Zadeva še vedno ni rešena in se zdi, da so predstavniki prizadetih uvoznikov, med temi zlasti Duk-cevič in Mase, odpotovali v Rim, da bi rešili to vprašanje na samem ministrstvu. V zadnjem času, kakor poročamo na drugem mestu, je ministrstvo za zunanjo trgovino začasno prepovedalo tudi uvoz govejega mesa, zaradi tega se bo pač znatno znižala postavka vplačil za uvoz tega blaga na avtonomnem računu. Upati je. da bo zapora kmalu odpravljena. UVOZ MESA PREPOVEDAN Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je odredilo, da se ustavi uvoz govejega mesa iz tujine, in sicer za toliko časa, dokler ne bo domači trg s tem blagom ponovno zabeležil najnižje prodajne cene, ki je določena v medministrskem odloku z dne 26. marca 1959. V zadnjem času je namreč obilica uvoženega mesa potisnila ceno mesu na tako nizko raven, da so se domači živinorejci pričeli pritoževati zaradi precejšnje škode. PREHODI ZA MEDNARODNI TOVORNI PROMET Po vstopu Jugoslavije k začasnemu sporazumu za mednarodni blagovni promet po cesti, (sporazum je bil ustanovljen 16. junija 1949 v Ženevi), je italijansko ministrstvo za finance odredilo, da se promet »TIR« lahko vrši čez naslednje mejne prehode: prehod pri Rdeči hiši (carinarnica v Gorici); prehod pri škofijah (carinarnica Rabujez); prehod pri Kozini (carinarnica Pesek). Tovornjakom TIR bo ob prehodu čez Jugoslavijo izdajalo Združenje za cestni promet Jugoslavije (Beograd) posebna dovoljenja, to je, k a mete. Že goli statistični podatki o razvoju obmejne trgovine dokazujejo, kako velikega gospodarskega pomena je ta trgovina za obmejne kraje na Tržaškem pa tudi na Goriškem. Z dogovori o trgovini med obmejnimi področji so bile trgovini v obmejnih krajih priznane velike olajšave. S temi sporazumi o obmejni trgovini so našim obmejnim krajem, ki jih je še posebno gospodarsko prizadela nena-tavna razmejitev, zagotovili vsaj določen obseg trgovine, ki bi jo sicer v prosti konkurenci prevzela prav gotovo močnejša podjetja iz notranjosti Italije. Oprostitev carine vsaj za uvoz nekaterih vrst blaga gre v korist vsemu prebivalstvu sploh, ker si lahko tako nabavimo določeno vrsto blaga po nižjih cenah. Naši trgovci, ki so deležni teh ugodnosti, so v skrbeh, da bi sporazum o obmejni trgovini v sedanji obliki postali brezpredmetni, ako bi Italija sprostila še tisto zunanjo trgovino, k1 je zdaj omejena s kontingenti v smislu splošnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. V veliki meri so s splošnim sporazumom med obema državama kontingentira-ne prav tiste vrste blaga kakor v obmejni trgovini na Tržaškem in Goriškem, ki so deloma deležne še posebnih carinskih olajšav, Jugoslavija si prizadeva, da bi se splošna italijan-sko-jugoslovanska trgovinska izmenjava čimbolj sprostila. Ta težnja je pri vseh razgovorih, v zadnjem času tudi na posvetovanjih v Bariju. Tudi na zadnjem občnem zboru Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu so na pobudo nekega govornika načeli to vprašanje ter poudarili potrebo, da se temeljito prouči in nato postavijo konkretni predlogi, v kakšnem smislu naj bi se dogovori o obmejni trgovini revidirali, da bi si obmejni kraji zagotovili dosedanji obseg trgovine med obmejnimi področji. Gospodarska skupnost tudi v Afriki Predsedniki treh zahodnoafriških drj žav: Gvineje, Gane in Malija, ki so p« stale neodvisne v zadnjih letih, so sfl v načelu dogovorili na sestanku v Kd nakriju v Gvineji, da se bodo omenjene tri države povezale v gospodarsko skupnost. Proučile bodo tudi vpra-j šanje skupne valute. Sporazumeli so se tudi glede ustanovitve skupnih diplomatskih predstavništev. Sestanka v Konakriju so se udeležili predsednik Gane Nkrumah, predsednik Malija Mo-dibo Keita in Sekou Toure, predsednik Gvineje. Prebivalstvo vseh treh držav šteje 10 milijonov ljudi. Mali je pred svojo neodvisnostjo pripadal Fran-j coskemu Sudanu pozneje pa zvezni dr-j žavi Mali-Senegal, ki pa se je avgusta lanskega leta razšla. z z, »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNl-j ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9j tel. 38-933. — CENA: posamezna štej vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. —j-NAROČNINA: letna 850' lir, poltema J50 lir. Pošt. ček. račun »Gosj odarj stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se: i pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENI- < JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/L : tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE j OGLASOV: za vsak m/m višine v ši- ! rini enega. stolpca 50 lir, za inozem-j 1 stvo 60 lir — Odgovorni urednik: s dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba;' »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« l v Trstu. i! l iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi,n,iil||iniHI|||l,l|lllll|lll, Iflablednji hoteli be pUpolocafo Hotel COLUMBIA Trst. ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31-083 1 II. kategorije. . Sedemdeset postelj. ' Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne 1 sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 1 2200-2600 (davki in postrežba vklj't 1 čeni). [ Hotel POŠTA I Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in to . pla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75C r lir dalje. c t ----— —*-.-----------— ------7--------: I Magazzini TOLEHTINO Nc TRST Via XXX Ottobre, 5 1 TOVARNA CEMENTA IN SALONITA 15. SEPT ANHOVO Izdeluje: 1. PORTLAND CEMENT 2. AZBEST — CEMENTNE IZDELKE »SALONIT« tlačne vodovodne cevi, kanalizacijske in dimne cevi, cevi za namakalne sisteme s potrebnimi spojnimi deli — Valovite plošče raznih dimenzij in barv za pokrivanje streh in ravne plošče. Vsem svojim poslovnim prijateljem obilo uspeha v novem letu! MESNICA IN GOSTILNA Čač Antonija BORŠT št. 60 Želi cenjenim gostom in odjemalcem srečno novo !eto 1961! TRGOVINA JESTVIN Širani Avguštin DOLINA, 75 želi uspehov poln novo leto 1961 ; TRGOVINA JESTVIN Žerjal {Rado BOLJUNEC št. 76 želi srečno novo leto 1961 , t- i--------------------------J P Cjobtllna SIMONIČ OPČINE S želi srečno novo leto! -"L ----—---------—-----------1 j; --------------------------: h SOSTILNA |v STRANJ ANTONIJA iin S, r' k< :k Se k k br be di V 8c Ut ho jbj Ut ki h Sti bj •S' >1 SREGN0 * NOVO *LETO Z V 1 I li KONFEKCIJA M I R E L L A GORICA GOSTILNA „Pri Mičetu" TREBČE, št. H Manufakturna trgovina «AL RISPARMIO» MIKULUS KARMELA GORICA, Ul. Oberdan 4 TRGOVINA JESTVIN KANTE ZDRAVKO PROSEK št. 152 Bife Pino „Pri Jožku11 TRST Ulica Ghega St. 5 Telef. 24 280 Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja Obilo uspehov v novem letu želi cenjenim gostom Društvena gostilna PROSEK ŽELEZNINA TERČON NABREŽINA št. 214 Telefon štev. 22-522 URARNA - ZLATARNA M. ŠULIGOJ GORICA, Ul. Carducci 19 TRGOVINA JESTVIN PAHOR KAREL TREBČE št. 111 (I TRGOVINA JESTVIN OREL JOŽEF TRST, Ulica Geppa 3 Telefon 23-869 TRGOVINA JESTVIN REBULA JOSIP SALEŽ št. 60 Želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1961 ŽELEZNINA GORICA KAVARNA BRATUŽ GORICA, Ulica Mameli 4 Telefon 34-78 TRGOVINA JESTVIN MARUŠIČ ANGELA SALEŽ št. 20 želi veselo novo leto 1961 PEKARNA BAZOVICA št. 55 MARC RUDOLF Želi obilo uspehov, zdravja in zadovoljstva v novem letu vsem svojim odjemalcem in prijateljem Walter Knez NABREŽINA ELIJA ČIIM EXP0RT RIZZI RAIMONDO IMPORT GORICA - Ulica Morelli 4 - Tel. 52-65 vseh vrst domačega in južnega sadja ter zelenjave UVOZ ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN DEBELO GORICA - Ulica Lantieri 5 - Telef. 25-27 Mirodilnica - Drogerija NABREŽINA - CENTER TRGOVINA JESTVIN KUKANJA DRAGO NABREŽINA TRGOVINA USNJA IN ČEVLJARSKIH POTREBŠČIN VELJAK VIRGILIJ TRST - Ulica Molino a Vento 3 - Telefon 95-392 Želi cenjenim odjemalcem obilo uspeha v novem letu IMPORT EXPORT JOŽEF KERŠEVANI GORICA, Corso Halla 76 - Tel. 26-43 TRST, Ulica Coroneo 45 AVTOGARAŽA '3ZbiCUa(y TRST - ROJAN - Ulica Moreri 7 - Telefon 35-603 Avtoprevoz potnikov v tu- in inozemstvo SERVISNA POSTAJA KOREN Trgovina s porcelanom in gospodinjskimi potrebščinami GORICA - Ul. Carducci 4 Kmečka in obrtna posojilnica NABREŽINA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM OBILO USPEHA V NOVEM LETU JESTVINE C)(iersnet S^Lndi rej TRST - Ul. Maiolica št. 1 Oiiadka 'Eni^g.tvutci TRST - Ul. Sv. Frančiška 20 - Telefon 61-792 želi veselo novo leto vsem prijateljem lepe knjige Ulica Rastello 19 Telefon 20-39 Izvaža ekonomske štedilnike, hladilnike najboljših znamk, vse vrste kovinskih izdelkov, orodje za kmetijstvo itd. GOSTILNA Pri pošti BAZOVICA št. 95 Želi vsem cenj. gostom in prijateljem srečno in u-spehov polno novo leto! TRGOVINA JESTVIN ŠKRK JOŽICA ŠEMPOLAJ št. 36 želi svojim odjemalcem srečno novo leto TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA Grgič Andrej BAZOVICA št. 7 TRGOVINA JESTVIN Oberti Henrik TRST Vic. Castagneto 67 Telefon 44-990 GOSTILNA Ostrouška TRST - Ul. S. NICOLO' 1 Telefon 37-918 ŠIVALNI STROJI, RADIOAPARATI, KOLESA IN NADOMESTNI DELI Telefon 20-123 GORICA, TRG CAVOUR 9 Telefon 35-36 Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline. Trgovina čevljev GEC Alojzij TRST (Rojan, Trg tra i Rivi) Tel. 31-198 Ženski, moški in otroški čevlji priznanih znamk ter gumijaste copate vseh vrst po najnižji ceni. Giacomo Vatovec succ. TRST - Ul Torrebianca 19 S. n. c. Tel. 23-587, 37-561 Pošilja stalno darilne pakete za Jugoslavijo Izvaža brazilsko kavo od 1.20 dolarja odn. 750 lir za kg dalje, kakor tudi vsako drugo kolonialno blago. — Kolesa in motorna kolesa BIANCH1 in raznih drugih znamk. JESTVINE BEVK izvoz mm uetrih TRST Ul. D'Annunzio 9 Telefon 41-572 TKANINE KONFEKCIJE LIČNO BLAGO TRST - TRIESTE Ulica Ghega štev. 13 vošči cenjenim klientom srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR JOSIP OPČINE Narodna ul. 42 Telefon 21-026 VSEM TRŽAČANOM DOBRO ZNANA 92 LET STARA GOSTILNA SUBAN TRST VRDELSKA CESTA 1400 TELEFON 95-577 ZALOGA ISTRSKIH IN DOMAČIH VIN VINICOLA PERTOT DANILO Plahuta Ignac Trgovina koles in motorjev GORICA - Ulica Duca d'Aosta 4 - Telefon 50-23 Zaloga biciklov znamke »IRIDE«, motocikli, šivalni stroji in nadomestni deli TRST Ul. Trento 16 Telefon 23-074 Stanov. 41-979 TRGOVINA Bidovec TRST - UL. GENOVA 13 PEKARNA SLaffaeil Ifllafrij TRST, Čampo Belvedere, 2 Telefon 23-148 Hotel Jolauica Bled Odprt vse leto. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe ■ kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. jestvine Jerkič Alojz TRST Str. Vecc. per ITstria 266 Telefon 41-175 Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto 1961 M. ŠMB SOME TRST, Ul. San Giusto 16 Telefon 93-609 mport-export vsega električnega materiala GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL C*" žl 1 0 1) KOPER Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. SE PRIPOROČA IN ŽELI SREČNO NOVO LETO! SOSSI (Sosič) MARIJ Opčine, via Šaliti, 1 Trgovina z električnimi potrebščinami in instalacije — Štedilniki, kuhalniki vseh vrst, sodobne peči, navadni in električni hladilniki. TELEVIZORJI, RADIOAPARATI KROJAČNICA Mozetič TRST Trg Garibaldi 1 1 /l Telefon 90-280 PAPVROS TRST, Ul. F. Severa, 10, Tel. 36-453 EXPORT - IMPORT PAPIRJA IN GRAFIČNIH POTREBŠČIN Vsem odjemalcem želimo srečno novo leto! CALZOLERIA Fiorentina s. r. TRST Ul. Tarabocchia 2 Telefon 96-536 irsalt TRIESTE - TRST Telefon 35-975 Ul. Coroneo 31 ima stalno razstavo ter dobavlja tudi v Jugoslavijo vse nemške televizijske in druge električne aparate. JESTVINE OEC UMBERT0 TRST, Str. p. Longera 203 Telefon 95-984 želi cenjenim odjemalcem obilo uspeha v novem letu TRGOVINA JESTVIN VEOTM £.111 TRST Ul. Roma št. 15 Telefon 23-094 GOSTILNA « MARCELLO » TRST - Via Crispi, 33 Tel. 50-289 L/onacL Largo Barriera Vecchia Lepa obutev lepo darilo ELEKTROTRGOVINA Malalan Ernest OPČINE, Narodna ul. 128 Telefon 21-189 Zaloga stavbnega materiala in lesa CELESTIN DANEU Opčine, Narodna ulica 77 Telefon 21-034 DROGERIJA štaba GORICA, Corso Halla 104 Droge, barve, čopiči, parfumi kemični proizvodi SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikarje, umetnike itd. Telefon 26-83 LUKSUZNE TISKOVINE PISARNIŠKE POTREBŠČINE GUMIJASTI ŽIGI Prodajamo in popravljamo nalivna peresa TISKARNA - PAPIRNICA TRST - TRIESTE Ul. Mazzini 44 Telefon 63-667 KROJAČNICA Košuta se je preselila Viale G. d’Annunzio, 11 /I Hiša kina « CAPITOL » POTOVALNI URAD AURORA TRST - Via Cicerone 4 Telefon št. 29-243 se priporoča in želi srečno novo leto! GOSTILNA SOSIČ (VREMEC EMILIJA) OPČINE - Narodna ul. 65 želi cenj. obiskovalcem obilo uspehov v letu 1961 ZALOGA DRV IN PREMOGA ŠULIGOJ DANILO OPČINE — Telefon 21-172 teli cenjenim odjemalcem srečno novo leto MODNI KROJAČ F. KRAMAR OPČINE, Narodna ul. 63-1 Cobez Tulilo OPČINE, Narodna ul. 30 GOSTILNA KRIŽMANČIČ JOŽE „ Pri Pepitu” BAZOVICA ZALOGA DRV IN PREMOGA PANGOS BERNARD NABREŽINA — Kamnolomi Pekarna ALBIN MALALAN PROSEK 160 želi srečno novo leto vsem odjemalcem! ZNANA TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN DROBNARIJO Peter Pavel Čepar TRST - ULICA UDINE 36 - TELEFON 28-296 Postrežemo vam z najboljšim blagom I Obiščite nas in se prepričajte! PRIZNANA GOSTILNA "D FURLAN REPENTABOR Telefon 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne vošči cenj. gostom obilo sreče v novem letu 1960 GOSTILNA LUXA VLADI PROSEK št. 137 TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA MAHNIČ BAZOVICA št. 202 JESTViNF DUJM0VK A. TRST Ul. Sette Fontane št. 62 Telefon 90-802 TRGOVINA JESTVIN Gruden Edvard NABREŽINA št. 100 Čeket Giuseppe MIRODILNICA TRST, Ulica Solitario 11 Telefon 95-442 GOSTILNA Guštin ZGONIK št. 3 - Tel. 21-202 EDVARD FERLANI VSE ZA fs KMETOVALCE r> f' TRST, Ulica MILANO št. 18 — Telefon 35-169 7 -žŽid Krma za živino — Žita — Umetna gnojila — > žveplo —- Modra galica — Poljedelski stroji — jfivi Orodje — Vsakovrstna s p m e n a i. t. d. SPEDICIJSKO PODJETJE Mi PR 1 TRIESTE - Ulica S. Anastasio 2 (V neposredni bližini glavne postaje) Tei. 31-167, 24-853 - Telegrami: PRIOGLIO-TRIESTE TRGOVINA JESTVIN GRUDEN JOSIP DEVIN ..MARIJA” se priporoča vsem odjemalcem in jim vošči srečno novo leto' TRST, Piazza Vico, 7 - Tel. 41-511 Krojačnica BOGATEČ TRST, Via Udine ll/l - Tel. 62-990 Pekarna in slaščičarna JAZBEC NABREŽINA, 98 - Tel. 20-174 jaz&aib \ltciiiihlciv UVOZ — IZVOZ vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST krojačnica SMRDEL (BAECER) TRST, Viale XX Settembre, 22 - Telefon 96-796 MEHANIČNA DELAVNICA ŠVARA VLADO TRST, Via Giulia, 28 - Tel. 96-742 Trgovina GREG0RI M. TRST, Via D'Alviano, 27 - Tel. 94-404 »('entineniiil« LJUBLJANA BEETHOVNOVA 11 /V. TELEF. 21826, 20278 - TELEX 03175 UVAŽA: strojno opremo za metalno, lesno in gradbeno industrijo; orodje za predelavo lesa in kovin; aparate za gospodinjstvo; pisalne in računske stroje. E X P O R T Jugoslovanska izvozna i kreditna banka A. D. centrala BEOGRAD. SREMSKA 6 — Pošt. fah 234 Delegacija u Trstu: Via Cicerone 8 Telefon 29-306 Vrši sva plačanja u okviru Trščanskog regionalnog sporazuma preko svoga računa »CONTO AUTONOMO« kod BANCA D’ITALIA u Trstu — Održava korespondentske i kontokorentske odnose so svim vodečim italijanskim bankama — Obavlja sve vrste bankarskih i menjačkih poslova. diaithama Trst - Trieste, Corso Italia 35 Telefon štev. 37-951, 37-653 G&i&cite ltu’3 (''tG2OftI«P211o/ Kožuhi (bunde) za moške in ženske dežni plašči Moške in ženske jesenske in zimske suknje priznanih zn n tu It pa iif#fii/ž///i cenah i ŽELEZARNA g JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM zeli eh e tim cleloeitemu tim Ihteti oljile itfrpeltM e iioeem letu ====== 1961 TRGOVSKO PODJETJE »Slavica« Ul. JUGOSLOVANSKE MORNARICE 2 Telefon 99 Svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem poslovnim prijateljem želimo ob.ilo uspehov v novem letu TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Adamič NUDI NAJBOLJŠE POGOJE PRI NABAVI IN PRODAJI VSAKOVRSTNEGA BLAGA Trst, V. S. Lazzaro, 23/11, Tel. 28-449, 31-996 Trgovina in pekarna OPČINE v Narodna ulica št. 61 Zora era Telefon 21-046 GORICA Prodaja in izvaža nado- TRG E. DE AMiCIS mestne dele in pritikli- Telefon 21-38 ne za avtomobile, motorje in kolesa GOLOB IVO Ekskluzivni zastopnik za motorje »Garelli« 1 (joJiSha uaSamo plodajifia zackmga GORICA - Ul. Don Bosco 46 - Tel. 26-03 vošči vsem cenjenim odjemalcem in posebno svojim članom obilo uspeha v letu 1961 C. 1. e. E. M. Soc. a r. I. UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE TRGOVINA, INDUSTRIJA I MINERALI UVOZ - IZVOZ I PRETSTAVNIŠTVA TRIESTE - Piazza della Liberta 3 - Tel. 29-212 Telegrafski naslov : CIGEM - TRIESTE Specijalizovani - uglavnom na pribavljanju poljo-privrednih Strojeva, alata i industrijskih artikala LJUBLJANA, Prešernova cesta 40 UVOZ, IZVOZ, PRODAJA NA VELIKO IN DROBNO motornih vozil vseh vrst, nadomestnih delov za motorna vozila, dvokoles in njihovih nadomestnih delov, avtogum, splošnega in električnega avto-materiala, avtomobilskega orodja in pribora ter gradbenih strojev domače produkcije. Jadran import TRST - TRIESTE esport TELEF': 37-940, 38-35? VIA DELLA GEPPA, N. 9 TELEGE.: CIGIERRE C P. 185' COMMEBCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt, LJLiBLJANA, Mestni trg 24 Odkupuje In prodaja izdelke domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije. Oglejte si bogato Izbiro v naših trgovinah: na Mestnem trgu 24, na Cankarjevi 6, na Titovi 4, na trgu Revolucije 5, na Miklošičevi cesti, v Kresiji ter v sezonski trgovini na Bledu. Priporočamo se za nakup in želimo vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto .■■■z=^r:= 1961! IMPORT - EXP0RT - SEŽANA IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO cohiškkm IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU možana, tolcf. 4, 62, 66 tetex 03141 z obratom LIPICA, kjer deluje pilallšče goveje živine za lavoz In kobilarna z jahalno šolo inlri/|f«#o//oiii l O h-3 m X o H g stran 5 /Andrej A3o lI?o mr. p h, Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - ULICA TORREBIANCA 21/11 Import - Export Telefon 31-315 Kvarnerska plovidba Rijeka * i!. Vrši hitro in solidno pomorske prevoze velike obalne in dolge plovbe. Vzdržuje redne proge: Jadran — Mehiški zaliv enkrat na-mesec, Jadran —■ Izrael vsakih 15 dni. Telegr.: »Kvarnerplov — Rijeka« ; Telefoni centrala 51-47, 51-48, 51-49; komercialni oddelek 20-51 ; Telex . 02-510 intermercator TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU F R U E X P O R T C T IMPORT A L AJDOVŠČINA Obveščamo vse poslovne prijatelje, da izdelujemo : vse vrste marmelad, džemov, kompotov, paradižnikove mezge, razne druge konservirane povrtnine, vse vrste sadnih sokov, razne vrste destilatov in razne alkoholne pijače. /eh mnogo čepih uspehov v letu 1961 DURO RAKOVIC4 UST Slavonski Brod TELEFON 321, 323 BRZOJAV: LOKOMOTIVE POST. PRET. 63 ŽIRO RN NB 570 — T — 16 teleprinter 02 155 e KANCELARIJE Beograd : Knez Mihajiova 1 -II — Tel. 33-065 Zagreb : Božidara Adžije 7 - Tel. 32-734 PROJEKTIRAMO I IZRADJUJEMO lokomotive, vagone, tramvaje, motorna kola, vago-nete, kamionske prikolice, parne pružne dizalice. KOTLOVSKA POSTROJENJA kompletne termoelektrarne i toplane, žarnosne str-mocjevne parne kotlove, strmocjevne parne kotlove. sekcionalne parne kotlove, voaocjevne kotlove, stoječe kotlove, lokomobilske kotlove, mehaničke pu-zajuče ljuskaste roštilje, mehaničke kaskadne ro-štilje, uredjaje za mlinsko loženje, uredjaje za tožen j e mazutom ili naftom, uredjaje za loženje ga-som visokih peči i koksnim plinom, uredjaje mehaničke dopreme uglja, uredjaje mehaničke otpre-me šijake i pepele, kompletne uredjaje za termičku i kemijsku pripremu napojne vode, uredjaje za čiščenje izlaznih dimnih plinova iz kotlova. GRADJEVINSKI STROJEVI parne valjke PV — 10, motorne valjke »MV 4«, »4, 8« i »MV 8-10«, elektrokare, pokretne dizalice, betonske dizalice, betonske miešalice, češljune dro-bilice, mlinove za kamen »WB-3«, gradjevinski vitla, gradjevinske dizalice, dampere. RAZNI UREDJAJI uredjaje za prehrambenu industriju, uredjaje za kemijsku industriju, uredjaje za rudarstvo, uredjaje za ostale industrije, cisterne, rezervoare, cje-vovode, okretnice. NADALJE PROIZVODIMO odlievke, otkovke. otpreske, butan boce, prenosnice, plinospreme suhe i mokre, limene silose, kanpere, kolone, bunkere, dimnjake, gasne vodove, lake konstrukcije od lima, brane. MONTIRAMO Vršimo montažu svih vrsta postrojenja i uredjaja svih kapaciteta, prema našim ili tudjim nacrtima. SARADNJA Saradjujemo sa svim poznatijim projektantskim bi-roima i tvornicama u državi i inostranstvu (Zap. Njemačkom, Francuskom, Italijom, Engleskom, Austrijom, Madjarskom i ČSR). ELEKTRO - INSTALACIJSKO PODJEDE TRST, Miramarsht drevored 29 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. št. 29-3221 Se priporočamo SILLA' COSSI ALFONZ UVOZ LESa GORICA Ulica Duca d’Aosta 17 TEL. 34-36 f. SPADARO SPEDICIJ5KA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE Via Milano 21 telefon 33-785 Scalo legnami - Servola telefon 98 847 PBNTBBBA Via Mazzini 19 - Tel 59 Poštni predal 184 Telegr. SPAUSPEDIT Jtlno&o sveče in delovnih uspehov v letu 1901 Zaloga vina in k raških pršutov Priznana istrska in vipavska vina ter vstekleničena kvalitetna vina: Kabernet, Refošk, Burgundec in Rizling. TRST Via Romagna 24 - Tel. 31-207 velika zaloga kraškega pršuta ! MARCEILO SIEGB ISrcdckcmerc RIJEKA Centrala Rijeka zgrnila Jadran Telefoni: 31-39, 34-05, 34-09, 34-13 Brzojav: BRODOKOMEBC SHIPCHANDLERS EXP0RT INOZEMNG ZASTOPSTVO RONSIGNACIONA SKLADIŠTA SKI.ADIŠTA: Zadar, Šibenik, Split, Ploče, Dubrovnik, Zelenika KOPER nudi svoje usluge pri IZVOZU in UVOZU vsem cenjenim naročnikom — Usluge vrši solidno in £ poceni — Se priporoča O 5 Svojim komitentom obilo uspeha — v novem letu! Industrija bombažnih izdelkov Kranj Izdelujemo: blago za žimnice, šport flanelo, plenice itd., ter se priporočamo za nakup. Vsem delovnim Ifiudem uspeha polno novo leto! PROIZVODNJA DIESEL VOZIL: _ ,500«, »J ' '* »1^ “ „ 5 » turV V-art"01- . ^ 3000 S AvtP’ stito' ,bosi >» 33 se' c\a\na delev- p—*>cn‘lW' vo*^a' Vx\a-te- 9asUsVca '"»o\Wame "v** “ ka\'V , v« i”001" K.«."" ’ vj\'C| 2 v A Avtobus „A 3000 S“ - 32 sedežev, karoserija TAM T Avd©m©ME©v PROIZVODNJA PIONIR: Kamioni »Pl 561«, 3 t. Avtobusi »PB 56«, standardni in turistični, 25 sedežev. Specialna vozila : prekucniki, kamioni — hladilniki, cisterne za odvoz fekalij. REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA ODKOVKI, VZMETI, SILUMENSKI ODLIVKI. Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih. TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR želi svojim cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in poslovnim krogom srečno novo leto 19611 Novi proizvodi TAM-a kamion ..TAM 2000“, 2 toni nosilnosti TOVARNA MOTORNIH VOZIL T0m0s KOPER f/Večtio not*o Irt o liani žrli TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE URARNA — ZLATARNA TRGOVINA S ČEVLJI FON MALALAN MARCEL OPČINE - TRST Proseška ulica. 18 - Tel.21-465 Gostilna MIA LINA’ TRST, Via Cellini, 1 - Telefon 37-019 Gostilna in tobakarna MILIČ BRIŠČEKI, 10 - Tel. 21-430 želi srečno novo leto! LADU Hlajenje in zmrzovanje prehrambnih artiklov SEDEŽ DEKANI Telefon: Koper 292 — Telegraf: Hladilnica Koper OBRATI: Dekani - proizvodnja ledu - zmrzovanje in o hlajenje O Lokve - proizvodnja ° kraškega pršuta ° se priporoča in želi obilo uspehov v novem letu! TOKO Podjetje nudi vsem svojim odjemalcem kvalitetne izdelke usnjene galanterije in jim želi srečno novo leto. DOMŽALE PIVKA Želi vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto! RESTAVRACIJA „Mohorčič“ S E Z A IS A Vsem svojim cenjenim gostom mnogo razvedrila v letu 196!' Motom 48 ccm Zastopnik : MOTO Gl LE RA MOTOM ITALIANA Lir 97.000 —. izredna cena za Jugoslavijo. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje- ZNIŽANE CENE — V s - za motoriste ! MOSCHION & FRISOBI TRST, Via Valdirivo, 36 in Via XXX Ottobre, 11 - Tel. 23-475 E X P O R T I M P O R T ■m LJUBLJANA Titova 19/VIII (8 e >u industrija CINKARNA Trgovska predstavništva v Mariboru, Beogradu, Skopju — Skladišče v Volčji dragi in Kanalu Hladilnica v Zalogu Vsem proizvajalcem in trgovskim organizacijam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in se priporočamo za bodoče sodelovanje. TOVARNA USNJA P K ranj PRIPOROČAMO SPODNJE IN ZGORNJE USNJE V STANDARDNI KVALITETI I Vsemu ljudstvu želimo obilo uspehov v letu 1961! 4) X i 0 X M u S pesi 0 Telefoni : 20-81, 20-82, 24-94, 24-95 Brzojavni naslov: CINKARNA CELJE Železniška postaja : Celje - Industrijski tiri Cinkarne Teleprinter: 033-27 CELJE ianE&».. surovi NAŠI PROIZVODI 4) E Surovi cink — min. 97,80% Zn Ginkov prah — 97,0% Zn total Rafinirani cink — min. 98,70% Zn Fini cink — min. 99,75% Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Cinkova žica Cinkovi strešniki Avtotipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60° Be Cinkovo belilo — zlati pečat — beli pečat —; zeleni pečat — rdeči pečat Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid — Natrijev sulfid — čisti Cinksulfat Natrijev silikofluorid Barijev sulfid Zelena galica Litopon Ultramarin Svinčeni m i n i j 30% Svinčeni minij 32% Svinčena glajenka čista Superfosfat Modra galica Matalit V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer in srebro. GOSTILNA, BAR Sancin Miro BOLJUNEC, 62 TRGOVINA Z JESTVINAMI Žerjal Drago BOLJUNEC, 237 BUFFET rr\ v • v 1 omazic TRST Telefon 35-301 Ul. Cassa di Risparmio 3 želi vsem svojim gostom in prijateljem obilo uspehov v letu 1961 ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA OSKRBO KMETIJSTVA Telefoni: 23-950; 23-959 direktor 22-623 sekretar 22-183 mehanizacija in rezervni deli 31-305 kemizacija 22-623 TELEX 03106 EXP1T - IMPORT LJUBLJANA, TITOVA 19 in 29 CELJE MARIBOR Se bavi z uvozom in prodajo : umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in ostalih kemikalij, ki se uporabljajo v kmetijski proizvodnji; sredstev za mehanizacijo kmetijskih delov — traktorji in drugi večji ali manjši kmetijski stroji; strojev in naprav za obrate kmetijske predelovalne industrije; s prodajo investicijskega materiala, ki se uporablja v gradnjah na kmetijskih obratih; ’ s posvetovalno in tehnično službo za smotrno uporabo sredstev, s katerimi trguje. A KO SE OGLASITE PRI NAS BOSTE DOBRO IN STROKOVNO POSTREŽENI ! USNJARSKI KOMBINAT Konus SLOVENSKE KONJICE - JUGOSLAVIJA Telegram: Konus - Slovenske konjiče Telefon : 1, 22 Naši proizvodi: ° vse vrste gornjega in spodnjega ° usnja - umetno usnje - opetnice ' pogonsko jermen je - piker ji in 3 vse vrste tekstilnih utenzilij o o o. o Predstavništvo, prodajalna in skladišče »KONUS« v Beogradu in Ljubljani Predstavništvo »KONUS« v Zagrebu Prodajalna in skladišče »KONUS« v Novem Sadu in Ptuju P -»n E X PO R T IMPORT I. E. 1. M. A. T. Trst - Trieste — Ul. F. Filzi 23 Tel. 29-970 — Telegr. IELMAT - Trieste TEKSTILNA T O V A R N A Ajdovščina želi vsem svojim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto 1961 Izdeluje razne bombažne, stanične, progaste, enobarvne in kariraste tkanine za izvoz in domači trg. Priporoča se za nakup ! KOLEKTIV Delamaris - i/oi. a 0s, P i Kombinat konzervne industrije v Izoli je največji proizvajalec ribjih konzerv v Jugoslaviji mTTOSPOmRSKKGA ZDRUŽENJA ZDRUŽENJE ŽELI VSEM SVOJIM ’ ČLANOM MNOGO USPEHA PRI POSLIH IN SREČE V DRUŽINI! ] IZ ŽIVLJENJA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Dne 27. decembra se je sestal od-: bor združenja ter obširno razpravljal | o obrtništvu in o bližnjih volitvah v . pokrajinsko obrtniško komisijo, ki .1 bodo predvidoma prve dni marca pri-,! hodnjega leta. Tajnik je poročal o obisku pri podprefektu dr. M. Ca-I ponu v zvezi z imenovanjem zastop-, nikov združenja v komisijo, ki bo i odločala o vpisu upravičencev v bol-: niško blagajno za trgovce. Predstav-■ niki našega združenja so izrazili že-Ijo, naj bi bili imenovani v to komisijo tudi zastopniki združenja. Pod- - prefekt je zagotovil, da bo ta pred-J log proučil. Bolniška blagajna za trgovce > Na številna vprašanja v zvezi z bol-' niško blagajno z.i trgovce ponovno - obveščamo, da imajo pravico do vpi-, sa vsi trgovci, ki so zaposleni v svo-i jem obratu in se poslužujejo dela - svojih sorodnikov do tretje stopnje - ter njihov dohodninski davek ne pre-: sega zneska treh milijonov lir. Pra-i vico do vpisa imajo tudi krošnarji, ; trgovci zastopniki in posredovalci, ki so vpisani v posebnih seznamih pri trgovinski zbornici. Do vpisa imajo ZOPET PODRAŽITEV OPENSKEGA TRAMVAJA. Prihodnji mesec bo mc- I loželezniška družba zopet občutno po? višala potniško tarifo na openski vz- , Penjači. Cena za posamezno vožnjo ostane neizpremenjena pri 80 lirah, , Mesečna naročnina za socialno zava-| tovane se zviša za okoli 400 lir na 2330, za neodvisne poklice pa za 600 br na 3400 lir na mesec. PO CEM JE VINO V TRŽAŠKI OKOLICI, v Sv. Križu prodajajo vi-; r-ogradniki gostilničarjem vino po 145 do 150 lir liter; lansko leto se je v tem času cena sukala med 120 in 125 brami. Tu pa tam so kmetje že odprli osmice; v teh prodajajo vino po 200 lir liter. LEPO VREME je med božičnimi II Prazniki zvabilo na izlete prav mnogo Tržačanov. Ti so se lepega vremena I toliko bolj razveselili, ker je. nastopilo ' Po skoraj štirimesečnem deževanju. NESREČA je ZADELA NAŠEGA ROJAKA. V soboto, 24. dcc.mbra jv motorist na križišču v Ajdovšč'ni v Ljubljani podrl znanega tržaškega ro-' jaka in ljubljanskega odvetnika dr. Joa-: bitna Ražrna, ki se je pri padcu ne-;: varno potolkel po glavi. Želimo mu, flda bi kmalu ozdravel in nadaljeval s i svojimi spomini iz vojnega časa. STAVKA POTUJOČEGA OSEBJA. -Osrednje sindikalne organizacije so - Preteklo sredo proglasile 24-urno vse-I državno stavko potujočega osebja na J državnih železnicah. Do stavke je prišlo zaradi spora med ravnateljstvom železnic in sindikalnimi predstavniki, Li so zahtevali ureditev plač in mezd Potujočega osebja. Uprava železnic je °rganizirala mrežo nadomestnih zvez j ' avtobusi. NAŠE SOŽALJE V Trstu je umrla 83-letna Ivana No-'ak, v Nabrežini Fran Radovič. pravico tudi lastniki podjetja, ki ima značaj delniške družbe. Za družinske člane, ki imajo pravico do bolniške blagajne, je imeti: zakonca, če ni ločen po svoji krivdi, zakonite otroke, posinovljence, do njihovega osemnajstega leta in do kakršne koli starosti, če so nesposobni za delo. Vsi, ki so zaposleni v trgovini, in imajo pravico do vpisa v bolniško blagajno, morajo javiti v roku tridesetih dni pokrajinski komisiji začetek delovanja trgovskega podjetja ali trgovske dejavnosti; poleg tega morajo navesti osebne podatke vseh u-pravičcncev, število zaposlenih v podjetju in vsa druga potrdila, iz katerih izhaja, da imajo družinski člani pravico do vpisa v bolniško blagajno. Pri vsaki trgovinski zbornici bo u-stanovljena pokrajinska komisija, ki bo odločala o vpisu v sezname upravičencev bolniške blagajne. Komisiji načeluje predsednik odbora trgovinske zbornice ali njegov namestnik odbornik trgovinske zbornice. V komisiji je šest zastopnikov trgovcev, ki jih imenuje prefekt po posvetu s trgovskimi združenji, ki imajo pokrajinski značaj; trije zastopniki krošnarjev, ki jih imenuje prefekt po posvetu z združenji krošnarjev, ki imajo pokrajinski značaj; en zastopnik sindikatov, ki ga imenuje prefekt po posvetu z sindikalnimi združenji trgovskih zastopnikov, ki imajo pokrajinski značaj; zastopnik urada za delo ter zastopnik trgovinske zbornice. ZA TRŽAŠKO PRISTANIŠKO POVELJSTVO bodo postavili nov sedež. Za zdaj sta znana dva predloga, in sicer naj bi poveljstvo spravili v poslopje uprave pristajališča za hidro-plane, ali pa naj bi postavili nov sedež, na kraju, kjer je sedaj skladišče vina. Doslej je poveljstvo imelo prostore v najemu, ker je sedanji sedež last občine. rvVVWvWVVvV/V'f*\AVVVVVWYYVVWVVYvYVYVYV>VVWY\ Zanimanje za usodo Slovencev Kako jugoslovanska javnost, še posebno pa slovenska, sledi razvoju odnosov med Slovenci v Italiji in Italijani in kako se zanima za usodo slovenskih narodnostnih skupin v zamejstvu, pričata dva sestavka, na katere smo naleteli v zadnjem času v slovenskem tisku, prvi Mitje Ribičiča pod naslovom »Kršitev sprejetih načel« (v »Delu«, 11. decembra) in drugi izpod peresa dr. Janka Jeri j a pod naslovom »Napredek in disonance« (v »Naših razgledih«« 24. decembra). Mitja Ribičič ugotavlja, da so nekateri ukrepi upravnih in sodnih obia-stev proti Slovencem v očitnem nasprotju ne samo s pojmovanjem manjšinskega vprašanja Jugoslovanov, lem več tudi z zbliževanjem med Jugoslavijo in Italijo, ki je dovedlo tudi do obiska državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v Rimu. Predsednik Miha Marinko je izjavil italijanskim parlamentarcem, naj manjšina postane most med obema državama. Manjšina ni nikakor nujno zlo, piše M. Ribičič, ampak obogatitev, ki zaradi kulture, tradicij in tudi zvez s svojim matičnim narodom oplaja družbeno politično gospodarsko in kulturno življenje v svoji državi. Po teh načelih ureja Jugoslavija odnose med manjšinami in državo; sprejeli sta jih tudi obe delegaciji (jugoslovanska in italijanska) Pokrajinska komisija j.c imenovana s prefektovim Odlokom za dobo štirih let. Bolniška blagajna omogoča zdravljenje v bolnici, razne preglede specialistov in porodniško pomoč. Za vsakega zavarovanca prispeva država znesek 1.500 lir do skupnega zneska 4 milijarde lir. Zavarovanec pa prispeva zase in za vsakega nadaljne-ga upravičenca mesečno 1.500 lir, če njegov letni dohodek znaša milijon lir, 3.000 lir, če njegov dohodek ne presega dohodka milijon in pol, 3.500 lir, do zneska 3 milijone lir. Trideset dni po uveljavljenju tega zakona imenuje prefekt, kot smo že omenili, pokrajinsko komisijo, posebnega komisarja bolniške blagajne, posvetovalno komisijo dveh zastopnikov trgovcev in krošnarjev, po posvetu s strokovnimi združenji, treh izvedencev v socialnem zavarovanju, enega zdravnika, ki je izbran izmed treh, ki jih predlaga zdravniški red. Posebni komisar uredi zadevo plačila prispevkov ter poskrbi tudi za volitve v upravne organe bolniške blagajne. RAZNA OBVESTILA Vabimo vse upravičence za vpis v bolniško blagajno, da se čimprej zglasijo v tajništvu združenja in se vpi sejo v seznam upravičencev. Vse tvrdke morajo do 15. januarja izročiti Uradu za delo seznam nameščencev, ki so bili nameščeni do 31. decembra 1960. pred razgovori v Rimu. Moralni in ne samo juridični aspekt manjšinskega problema je dal upravičeno upanje, da se bo tudi izven področja tržaškega memoranduma na Goriškem in zlasti v Benečiji začelo novo obdobje sodobnih enakopravnih odnosov in kulturne rasti Slovencev. ,čeprav v celotnem sklopu rimskih razgovorov manjšinska problematika ni zavzela odločilnega mesta, ie bilo vendar prvič po osvoboditvi obravnava kot faktor zbliževanja, kot činitelj, ki lahko prispeva k dvostranskim sporazumom na ostalih področjih, V tem okviru je bila izražena pripravljenost, da sc zadovoljivo in hitro prično reševati odprti manjšinski problemi. Prav med tem pričakovanjem nečesa novega, pozitivnega, spodbudnega in prelomnega, so toliko bolj neprijetno odjeknili štirje pojavi s področja odnosov med Slovenci in javnimi oblastmi v Italiji: 1. prepoved dvojezičnih napisov v Doberdobu (ukaz go-riškega prefekta); 2. prepoved uporabe slovenskega jezika na seji tržaškega pokrajinskega sveta; 3. prepoved uporabe slovenskega jezika pred tržaškim sodiščem in 4. pismo tržaškega vladnega komisarja proti priznanju jugoslovanskih diplom. Ti štirje u-krepi so povzročili globoko prepade-nost in proteste slovenske manjšine pa tudi jugoslovanske javnosti ugotavlja pisec. Dr. Jeri naglasa, kako položaj slovenske narodnostne skupine v Italiji zaostaja za napredkom v jugoslovan-sko-italijanskih odnosih na drugih področjih. Poleg omenjenih štirih pojavov, ki jih naštevata Mitja Ribičič, omenja dr. Jeri tudi odkritje spomenika D’Annunziu v Ronkah, ki ga ima za »brutalen napad na sedanji proces medsebojnega zbliževanja med obema jadranskima sosedoma, hkrati pa pomenijo podobni nacionalistični izbruhi politični in moralni pritisk na slovensko etnično skupnost v Italiji. Potreben je radikalen obračun š konservativnimi in reakcionarnimi pogledi na manjšine, da se odstrani protislovje med ravnanjem s slovensko narodnostno skupino in ravnijo, ki so jo dosegli splošni jugoslovansko-itali-janski odnosi. _ i———————- . --- . . ■■■■ ... Od srednjeveške do današnje Podgore Zgodovinski in starodavni pevmski | j?°st, nekdaj edini prehod iz Brd in Furlanije v Gorico in njeno zaledje, je ^dno vzbujal moje zanimanje in ni-*°U nisem šel peš čezenj, ne da bi se °d na njem ustavil in se z obeh stra-ni radoval nad našo najbolj priljubljc-n° primorsko reko. Najprej očara moj Pogled in moje misli »planinski raj«, °d koder nam Soča prinaša pozdrave naših bratov, vedno vesela, včasih pa tudi nekoliko razposajena, ker bi je si-Cer ne mogli priznati za pristno slovensko reko. Vesel človek pa poje in tako se mi zdi, da tudi Soča poje in Vbe spominja na prelepe pesmi in pobije, s katerimi so jo hvaležni Slovenci počastili. »Soča voda je šumela«, Gregorčičeva »Soči« in druge zavlada-J0 v moji duši ter preženejo iz nje vse v*Bige misli. To pa le, dokler sem obr-| Bjeri proti severu, kakor hitro pa po-^edam proti morju, je že druga pe-Upm. Soča postane otožna. Kakšno živ-lenje bo vendar to za živahno gorsko | reko, ko se bo morala stiskati med beUkimi tovarnami in neštetimi nama-| ralnimi kanali v Furlaniji ter slednjič Izgubiti vso svojo samobitnost, vse svo-;i.e čare in poezijo v neizmernem mor-:Jdl Zame je Soča slovenska reka sa-do pevmskega mostu, od tu naprej Pa je vse kar hočete, samo ne slovenska. Zadnjič nisem šel peš čez pevmski Cost v Podgoro, temveč z avtobusom ‘J1 komaj sem uspel pozdraviti most in r°Čo pod njim, ki se je predstavljala , svoji najboljši obliki, ali formi ka-*°r pravijo športniki. Struga je bila ^lna vode od enega brega do druge-®a. ki se je valila polagoma in neje-l°ljno proti morju. Barva njene, vode e bila prijetno zelenkasta, bila pa je |)rav njena lastna barva in ne odsev |juba, ki je bilo pokrito z oblaki, in turi ne bregov, ki niso bili več zeleni. Podgoro torej! Toda preden izpre-pOvorim o današnji Podgori, se mi zdi , testno, da nekaj povem o njeni ze-J 0 zanimivi zgodovini. ,. V srednjem veku okoli leta 1000 je l*a Podgora, kakor sploh Soška doli-,'a in Vipavska, last goriških grofov, j,' so stanovali na goriškem gradu. rebivalci Podgore so bili tlačani, v ^arih listinah iz leta 1391 pa sta ome-! JSr>a tudi dva samostojna kmeta, in sicer Jernej Bratušin in Matija Sevlič. Neposredni gospodarji nad tlačani pa so bili manjši fevdalci, med katere so goriški grofje razdelili svojo zemljo; med temi je bila samostan v Rožacu (na osamljenem griču okoli 7 km se-verozapadno od Krmina), kateremu je goriški grof leta 1083 daroval večji del posestev v Podgori. Ostalo so dobili Lantieriji iz Branika (Rihemberka), Turni, Rabatta in drugi plemiči, katerim so morali Podgorci oddajati desetino in razne druge dajatve. Razen tega so morali podgorski tlačani delati tlako goriškim grofom, za kar pa so dobivali zares grofovsko nagrado, in sicer hlebec kruha za vsakega, ki je opravil tlako in kozarec vina za v treh. Šele po XVI. stoletju so se nekatere podgorske družine osamosvojile in začele saditi na obronkih Kalvarije trte, oljke in sadje. Od teh živijo še danes v Podgori Delpini, Trpini, Bandlji, Klančiči, Klavčiči, Kocjančiči, Per-koti in Breganti. Nekdaj brezpravni tlačani so se dvignili v osvobojene kmete in Podgora je postala tipična kmečka vas. V drugi polovici XVII. stoletja so začeli v Podgori saditi murve in gojiti svilode, kar pa ni seveda prav nič spremenilo kmečkega značaja Podgore; takšna je ostala do druge polovice XIX. stoletja. Mlini, male strojarne in kamnolomi so obratovali že v starih fevdalnih časih in tudi primitivni začetek papirne obrti proti koncu prve polovice XVIII. stoletja ne pomenijo še začetka industrijske dobe v Podgori. Za njen skromen začetek pa lahko imamo šele Ritterjev nakup Ascolijeve primitivne papirnice, ki so jo Ritterji modernizirali. Leta 1872 je bilo v njej zaposlenih 554, pred prvo svetovno vojno pa že. 750 delavnih sil. Konec prejšnjega stoletja je obenem tudi konec kmečke in prvi začetek industrijske Podgore, kjer se je začela razen papirnice razvijati tudi predilnica v Stražicah na levem bregu Soče. Predilnica je z mostom za pešce povezana s Podgoro. V njej je bilo leta '1888 zaposlenih 230 delavcev, pred prvo svetovno vojno pa že 500. Papirnico so leta 1887 pod novimi gospodarji spremenili v moderen veleobrat, namesto cunj, so začeli predelovati v papir celulozo, to je lesni zdrob. Leta 1873 je štela Podgora, namreč vas sa- ma, 1009 prebivalcev, v začetku XVI. stoletja okoli 500, danes računajo, da jih je približno 2200, pred prvo svetovno vojno pa skoraj 3000; leta 1929, ko so jo priključili h goriški občini, je Podgora štela 327 hiš in 1950 prebivalcev. Do leta 1929 je bila Podgora velika briška občina, kamor so spadale tudi Pevrna, Oslavje, šentmaver in Pcdsabc-tin. Ko se je v revolucionarnem letu 1848 ustanovila občina, je bil njen prvi župan Andrej Vogrič iz Pevme, sledil mu je Kocjančič iz Podgore in nazadnje starejšim ljudem dobro znani legendarni Anton Klančič, ki je župa-noval skoraj pol stoletja in je bil tudi deželni poslanec za Goriško-gradi-ščansko deželo. Za njim sta bila imenovana še dva komisarja, prvi je bil Dominco, drugi pa Marinig, ki je izročil podgorsko občino Gorici. Vsega skupaj je torej podgorska občina živela 78 let, in sicer od leta 1848 do 1926, to je od revolucije do fašistične protirevolucije, po zlomu katere se je začela v Podgori, kakor sploh na svetu, na novo težavna borba za kulturni in gospodarski napredek. Zanimivo je, kako iz tega zelo kratkega zgodovinskega obrisa Podgore odseva ves razvoj od fevdalizma do danes, ko široke ljudske množice stopajo na zgodovinsko pozorišče. Kmetij ni v dašanji Podgori niti deset in večinoma so take, ki so izgubile pravico, da se imenujejo kmetije. Prva svetovna vojna, ki je razrušila Podgoro, je seveda uničila tudi njeno papirnico, ki so jo po vojni preuredili v predilnico in tkalnico (Coto-nificio Triestino) v kateri dela danes okoli 3000 ljudi, večinoma skoraj samih žensk. Delavci in delavke ne prihajajo samo iz Podgore, saj ta nima toliko prebivalcev, ampak tudi iz bližnjih briških vasi in iz Gorice, največ pa iz Furlanije tja od Krmina in še bolj gor od tam, do Bračana. Hotel sem sam videti človeško reko, ki ob dveh popoldne odteka (jutranja zmena) in takoj nato zopet priteka (večerna izmena) v tovarno in postavil sem se pred drugo uro zraven spodnjega vhoda blizu železniškega nasipa. Kaj sem tam videl, bom povedal v prihodnjem članku. Mul tura in življenje Dr. Jože Bitežnik V četrtek, 22. decembra je v Gorici nenadoma umrl v 69. letu dr. Jože Bitežnik, časnikar in v povojnih letih profesor na slovenski gimnaziji v Gorici; zadela ga je srčna kap med gripo. Rajni se je rodil v Solkanu in dovršil gimnazijo v Gorici, pravne nauke pa po drugi vojni v Zagrebu. Leta 1930 se je po fašistični likvidaciji slovenskih političnih, gospodarskih in kulturnih u-stanov umaknil v Jugoslavijo, kjer je živel v Mariboru in med drugo svetovno vojno v Beogradu. Po drugi vojni sc je vrnil v Gorico, kjer je bil v zadnjih letih tudi dopisnik Novega lista. Kot javni delavec si je pridobil velike zasluge za krščansko socialno gibanje med goriškimi Slovenci po prvi svetovni vojni, ki se je porodilo pod duhovnim vodstvom župnika Ivana Rejca. Bil je dober in temperamenten govornik, pravi ljudski tribun, ki je vžigal množice s svojo govorniško prodornostjo, iz katere je odsevalo globoko prepričanje, da se bori za prave ideje in pravice ponižanega slovenskega ljudstva pod fašističnim jarmom. Ta zavest, poštenost in prirojena zanesenost so ga včasih dovedle nasproti somišljenikom in nasprotnikom tudi do neugiajenosti, ki pa so mu jo vsi radi odpuščali prav zato, ker so vedeli, da izvira iz njegove notranje impulzivnosti in absolutnega prepričanja, da se bori za dobro in sveto stvar. Prav zaradi te celovitosti in enotnosti med dušo in jezikom nam mora biti v teh časih, polnih špekulacij in preračunane zadržanosti .toliko bolj žal po njem. Za samo organizacijo, v kateri je deloval, je bilo vsekakor škoda, da sta mu Virgilij Šček in dr. Besednjak prisodila pri odločanju samo vlogo druge violine. dr. L. B. EUGENE JONESCO: »STOLI« . V sredo je bila v Avditoriju, poslovilna predstava Eme Starčeve. Odlična igralka .odhaja po dolgoletnem umetniškem udejstvovanju v zaslužen pokoj, Dobršen del svojega življenja je preživela na slovenskih odrih in njej se ima SG v Trstu mnogo zahvaliti za svoj uspešen razvoj. Ema Starčeva, ki se je prav dobro zavedala pomena te ustanove za tržaške Slovence, mu je posvetila vse svoje sile in ljubezen. Prav tako je z vdanostjo in požrtvovalnostjo uvajala v Talijino umetnost o-troke, ki jih je imela tako zelo rada. Za svoj zadnji nastop si je izbrala zahtevno vlogo v težkem psihološkem delu Eugeneja Ionesca, »Stoli«.. Mislim, da bi bilo pred to predstavo potrebno bolje seznaniti ljudi z Ionescom in njegovimi teorijami. Sicer je širšemu občinstvu težko razumeti tako delo. Ionesco je pobornik svojevrstne ‘ in ža modernega človeka nesprejemljive teorije. Poslanstvo gledališča je v tem, da išče, kje, kako in zakaj se ljudje razlikujejo' med seboj. Mora torej poudariti ono dobo človeškega življenja, v kateri dosežemo višek svojega intelektualnega, duševnega razvoja. Ionesco dela nasprotno. Poudarja prav stične točke človekovega značaja. Opira se na sicer sprejemljivo trditev, po kateri smo vsi ljudje po duševnem čutenju enaki. Žal Ionesco grobo pretirava, kar je opaziti tudi v Stolih. To je tipično njegovo delo, v katerem praktično nastopa avtor sam. Starka -in starček sta le avtomata, s katerima razkriva svojo duševnost. Celotno breme igre sloni na ramenih Rada Nakrsta in Eme Starčeve, ki sta ustvarila res nepozabna lika. Svojim interpretacijskim ■zmožnostim in zreli gledališki izobrazbi, ki more biti last zgolj pravega umetnika, sta dala dokončen pečat veličini. Posebno velja to za Starčevo, zakaj Radu' Nakrstu bomo še neštetokrat ploskali. Ema svoje umetniške kariere ne bi mogla u-špešneje. zaključiti. Občinstvo ji je to dokazalo z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem; vodstvo gledališša, predstavnik igralskega kadra, predstavnik P. D. Cankar in predstavnika vseh otrok, ki jih je igralka tako ljubila pa so ji to isto dokazali z. ganljivimi poslovilnimi besedami in grmadami cvetlic, ob katerih je Ema le jokala od ganotja, J. G. Kdo je kriv prepada med Slovenci in Italijani Tržaški politični časopis »Trieste« je s svojim »besednjakom Slovencev v deželi« izzval močan odmev med Slovenci, -med ustanovami vseh vrst in osebami, ki se jih je dotaknil v svojem besednjaku. V bistvu ni slovenski tisk v svojih odgovorih odrekal avtorju G. Botteriju dobre volje, da zbudi med italijansko javnostjo večje zanimanje za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji, .vendar so se mnenja vseh slovenskih listov strinjala tudi v. tem, da je BCtteri-črpal svoje informacije iz slabo obveščenih virov ali pa iz takšnih, ki so mu namenoma podtaknili neresnična in tendenciozna obvestila. Revija »Trieste« je ta mnenja slovenskega tiska ponatisnila, sicei deloma tudi po svoje prestrižena, in s tem »odprl« razprav o, h kateri naj bi se priglasili še drugi. " Med Slovenci se je oglasil pisatelj Alojz Rebula. Res je, pravi nekako pisec, da zija med Slovenci in Italijani prepad, (ker se med seboj" ne poznajo), toda nikakor ne po krivdi Slovencev, kakor je trdil G. Botteri, temveč po krivdi italijanskega tiska, ki se ne zanima za življenje Slovencev. Največji prepad zija med Slovenci in Italijani na kulturnem področju. Že sama zemljepisna lega je Slovence silila k temu, da so se kulturno močno naslonili na tujino (Nemce, Cehe in deloma tudi na Italijane), toda Slovenci so na vsa kulturna gibanja v zunanjem svetu močno reagirali svojsko. Vselej so si prizadevali, da svojim ljudem od-pro tudi vire italijanske kulture — tako sta v enem samem letu izšla kar dva prevoda Danteja .Kritika je ugotovila, da nekateri slovenski pisatelji o-ziroma pesniki, kakor Kosovel, Gradnik in Pregelj odkrivajo v svojih delih neko posebno čustvenost, ki je sorodna laUnskemu svetu. Slovenci v Trstu obiskujejo tudi italijanska gledališča in Slovensko gledališče igra tudi dela italijanskih avtorjev. Kaj pa z druge strani? Italijanski listi, ki so celo "za časa fašizma priobčevali prispevke o slovenskem kulturnem življenju, danes že 15 let po vojni povsem ignorirajo vse kulturne pojave od Sežane do Vladivostoka. GORIŠKA SOČA NE IZHAJA VEC. V zadnji številki, ki je izšla pred božičem, je uredništvo Soče, glasila naprednih Slovencev na Goriškem, obvestilo svoje bralce, da je bila to zadnja številka. List je bil ustanovljen julija 1947. Prvo uvodno besedo mu je napisal France Bevk. Prva Soča je bila ustanovljena že marca 1871, a je prenehala izhajati že pred prvo svetovno vojno. s svojimi poslovalnicami KOPER, PORTOROŽ, PIRAN, ANKARAN želi srečno novo leto 1961 ! tiskarna trst ul. sv. frančiška 20 - telef. 29-477 vam hitro, solidno, poceni in lično izdela kakršnokoli tiskovino (poročna oznanila, voščila, posetnice, pisemski papir itd.) 3lotei „OCfcas” REPENTABOR - Telefon št. 21-331 se priporoča in želi srečno novo leto vsem svojim gostom ! TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA HARINAC VLADISLAV Trst, Strada vecchia delI'Istria, 64 - Tel. 41-176 Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice, itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščine. Vsem kmetovalcem in vrtnarjem želimo srečno novo leto! TRST Ulica Trento 15 - III. Telefon 23-049 Telegrami: METMIN UVOZ e IZVOZ PRETSTAVNIŠTVA 0 IZVOZI : abrazivni materijal, umjetne smole, stroje za šolane, kamenolome i ostalu industrijo stekleno predivo itd. 0 UVOZI : kvaren i pjesak, blokove mramora, lomljenac, felspat i ostale minerale graphis ELEKTRARNA ' 1 ■ ŠOŠTANJ obilo delovnih uspehov vsem ljudem doma in v inozemstvu, že h ob novem letu 1961 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE i USNJA pr Š O Š TA N J želi vsem svojim poslovnim prijateljem uspeha polno novo leto 1961 ! Vse posle tuzemske in mednarodne špedicije (izvoz, uvoz, tranzit, carinjenje, transportno zavarovanje, vozninske reklamacije, transportne kalkulacije itd , javna skladišča, oskrba dostave tovora na dom, lastni industrijski tir, prevozi s kamioni in hladilnimi avtomobili itd.) vam hitro in solidno izvrši ” GLOBUS ŠPEDICIJA” LJUBLJANA, Titova cesta, 33 s svojimi poslovalnicami-: Beograd, Gavrila Principa 8; Celje, Mariborska 12; Celje, Titov trg 3; Jesenice, Gosposvetska 29; Kotoriba, Železniška postaja; Kozina; Maribor, Mlinska 1; Nova Gorica, Rožna dolina; Prevalje, Žel. post. Reka, 1. maja 14; Sežana; Subotica, B Kidriča l/ll; Zagreb, Branimirova 37. XADODENTII DELI - SERVIS IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA DALMATINOVA 1 TELEFON 22-212 Telegrami. SLOVPROMET tat/e-ni(a izvaža vse vrste živine, konj, prašičev, mesa in mesnih izdelkov, prvovrstne kranjske klobase in k raško šunko živina je stalno na zalogi v depoju, PRESTRANEK,3 Telefon št. 3 Vsem delovnim ljudem obilo uspeha v novem letu! Drago Godina TRŽNI PREGLED Italijanski trg V tednu pred božičnimi prazniki se je položaj na italijanskem trgu precej vznemiril, zlasti pri nekaterih vrstah blaga. Trda pšenica je ohranila svoje čvrste kotacije, prav tako je ostala trdna tudi cena koruze. Povpraševanje- po pšenični moki je precej narastlo in cene so pridobile po nekaj sto lir na stot. Cene ostalim žitaricam so ostale skoraj neizpreme-njene, razen cene rižu, ki nenehoma narašča. Na trgu z živino so bile kupčije precej živahne. Povpraševanje po klavni živini se je povečalo, zlasti po govedu. Tudi cena je nekoliko napredovala. Na trgu z oljem prevladuje ponudba, medtem ko se zdi, da ni dovolj prvovrstnega olja. Vino gre dobro od rok, cene za vino lanskega pridelka težijo navzgor. Na trgu z gradivom je živo in cene naraščajo. Gospod.nje so v zadnjem tednu nakupile zlasti mnogo perutnine, sadja in zelenjave. Cene tem vrstam blaga so se nekoliko povišale. KAVA TRST! Cene veljajo za večje količine, blago neocarinjeno: Portoriko ek-stra 665-675 lir kg, Kostanka oprana 665-675, Santos Domingo oprana 620 do 630, Salvador superior naravna 655-665, Haiti XXXXX 585-595, Haiti XXX 570 do 580, Kolumbia excelso 655-665, Ekvador ekstra superior 465-475, Santos ek-stra 18 criv. 595-605, 17 criv. 580-590, Victoria New York 5 18/19 criv. 435 do 445, Kongo 17/18 375-385, navadna 295-305, Harray ekstra (v vrečah po 80 kg) 615-625, Gimma 500-510, Uganda o-čiščena in oprana 320-330, Uganda naravna 320-330, moka Hodeidah 585-595 lir kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci iz Toskane ekstra 830-850, prvovrstni 750800, druge izbire 600650, zaklani domači p.ščanci 900-950, II. 800880, druge izbire 5u0 do 550, zaklani madžarski 450-550, žive domače kokoši 600650, inozemske 5CO520, zaklane domače 800950, uvožene kokoši zaklane v Italiji 680700, zmrznjene tuje vzreje 450-650; živi kopuni 950 uo lOoO, zaklani 11501350, žive pegatke 850 do 1000, zaklane 10001200, ž.vi guLbi I. 1100-1300, žive pure 700-7o0, .zaklane 900 do 1000, uvožene pure zaklane v Italiji 550-850, živi purani 500650, zak.ani 600800, inozemski purani zaklani v Italiji 500600, žive race 430-500, zaklade 550-650, zaklane gosi 5GO5fc0, živi zajci 420-430, zaklani s kožo 520-620, brez kože 500680; sveža domača jajca I. 39 do 40 lir jajce, navadna 34-36, zmrznjena 24-25, sveža inozemska ž,g kg 175-185, v tubah po 200 g 44 do 46 lir tuba, v tubah po' 100 g (čiste teže) 32-34 lir tuba; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 143 do 152 lir kg, v škatlah po 10 kg 155 do 165, v škatlah po % kg 185-195, v tubah po 200 g 4648 lir tuba, v tubah po 100 g 33-35 lir tuba; olupljeni paradižniki krajevnega pridelka v škatlah po' 3000 g 270-280 lir škatla, v škatlah po 300 g 3840 lir škatla. MILAN. Cene veljajo f.co gradbišče v Milanu: opeka milanskega tipa 11.000 do 12.000 lir 1000 opek, polne opeke navadne 9700-10.700, votlaki 8x12x24 cm 13-14.000, votlaki 4,5x15x30 cm 14-15.C00, opeka za pokrivanje želez j a 5x10x20 cm 12-14.000, strešniki marsejskega tipa 33 do 36.000, žlebasti strešniki 29-31 000 lir 1000 kosov, ploščati strešniki 7,5x25x100 cm 600-650 lir kv. meter; gašeno apno 780-830 lir stot, cement I. 480-1075, ce ment v razsutem stanju 930-1005, z'd-r-ski mavec 620-750, gramoz iz jame 800 do 950 lir kub. meter, rečni gramoz 550-750, pesek iz Ticina 1250-1350 lir kub. meter. ŽIVINA ZA REJO IN ZAKOL MILAN. Cene veljajo za kg blaga žive teže, prometni davek in trošarina nevračunana: voli za zakol I. 350-390, II. 280-340, biki in bikci I. 350400 II 295-340, krave I. 270-300, II. 200-240 teleta do 180 kg I. 635-650; konji I ’ 200 do 235, II. 170-190, III. 110-145, žrebeta do 6 mesecev stara 330-365, čez 6 mesecev stara 265-300, prašiči 180 kg težki 275 lir kg, 150 kg težki 275 lir 120 kg težki 283 lir kg žive teže; za zaklane prašiče so zabeležili naslednje cene: do 160 kg teže 320 lir kg, po 130-150 kg 324 in po 100-120 kg 339 Ur kg. Živina za rejo: voli 280-380.000 lir par, teleta 110-180.000, breje krave in krave mlekarice 70-170 000, teleta 470 do 3UU lir kg, krave prvesnice sivorjave alpske pasme 150-180 000, konji 1-5 .]et stari 140-160.000, mezgi do 12 mesecev stari 80-100.000, čez 1 leto stari 100-120 tisoč, osli 55-65.000 lir glava. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg blaga, pogodba za večje koFčine, f.co skladišče: maslo iz centrifuge 720-740, lombardsko maslo iz smetane 650-660, krajevne proizvodnje 670-680, emi'ij-ko 630 do 640, sir Reggio proizv. 1958 850-890 pro;zv. 1959 760-800, prana krajevne proizv. 1958 820-860, proizv. 1958/59 750 do 800, svež 460475, sbrinz svež 470 do T’ 560"590’ emmenthal švicar- ski /80-800, provolone svež 530-540 do- 4t7^0°~580' italico svež 40S-d21, postan Z™’ crescenza svež 29^-300, posten gorsonzoIa svež 310-330, poHan 460-48o' SVeŽ 35M8°’ P°s‘an 460480. sirčki švicarske proizv. (6 sirč- MnVMn50"180' Sir hr°7- maš™be -osoljen 130-140, postan 210-230 lir kg. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proGv 1960 iz zajamčeno izbranih paradižnikov v škat- VINO GENOVA. Navadno namizno vino 10-12 stop. 450-550 lir stop/stot, boljša namizna vina: barbera lz-li stop. 7uu0 do ajoU, Freisa 10-H stop. 72u0-65uU, ao,-cetto 10,5-12,5 stop. 10-11.000 Lr s.ot; vino za rezanje r.co vagon Genova: rdeče vino iz Apulije 14-15 stop. 5lAJ do 520 lir siop/stot, Aicamo (belo) 14-15 stop. SlO-SzU, Martina Iranca 11,5-12,5 stop. 5UU-5zU; tiitrirana vina: slaoko v,-no iz tirindisija lU-ri.OOO lir stot, mo-škat s Fanteherie 12-15,5 stop. Babo 15-18.000, maršala vermouth od proizvajalca do grosista Leo Genova: Maršala 16,5 stop. 4% sladkorja 13-15.0i>0, sicilski vermut 15-17.0U0, navaden vermut iz Piemonta 16-17.000; rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 490-530 lir stop stot, Oltrepo Pavese 10-11 stop. 490-550, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 550 do 580, Soave belo 11-11,5 stop. 590-630, Reggiano 10-11 stop. 490-510, belo Ro-magna 9-10 stop. 480-500, rdeče 9-10 stop. 450-460, pristni Chianti 12-13 stop. pridelek 1958 360400 lir toskanska steklenica, belo vino Marke 9-10 stop. 500 do 520, Barlettano ekstra 14-15 stop. 550 do 570, Squinzano 13-14 stop. 530-550, Rionero Barile 10,5-12 stop. 620-680, Palmi (Kalabrija) 11-12 stop. 520-550, belo sardinjsko vino 11,5-12,5 stop. 530-550, rdeče 12,5-13,5 stop. 530-550 lir stop/stot lob vkrcno pristanišče. OLJČNO OLJE SIDERNO. Olive za olje 5500-5600 lir stot, druge izbire 4800-5000, slabše vrste 4200-4300 lir stot, oljčno olje »deviško« izpod stiskalnice, največ 1% kisline 48.500 lir stot, olje »ekstra« z rahlim priokusom in 1,5% kisline 47.500, do 1,20% kisline 46.000, s primesmi in največ .2% kisline 45.000, navadno oljčno olje do največ 3% 43.500, do 4% kisline 40.500, olje »lampante« do 8% ki- I sline in do 0,50% primesi 40.000, »lampante« slabše vrste 39.000, retificirano »B« 44.000, retificirano »A« 39.000 lir stot. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute 120x70 cm 800-830 g težke 365-370 lir kg, 700-730 g težke 365-370, 450480 g težke 365-370, vreče za krompir 300-330 g težke 390 do 400, rabljene vreče za. krompir I. iri II. izbire 120-130 lir vreča, rabljene vreče za krmo 100-110 lir vreča, vreče za umetna gnojila 120x70 cm 470475 g težke 360-365 lir kg, papirnate vreče 50x100 cm 50-55 lir vreča, trojne papirnate vreče za umetna gnojila 55-60 lir vreča, večjega formata 55-60, vreče iz papirja in jute 290-300 lir kg, MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 7.12.50 19.12.60 27.12.60 Pšenica (stot. dol. za bušel) .... ■ . 204.3/g 204.7«, 207.7, Koruza (stot. dol. za bušel) . . 105.3/, 103.7«, 109 7, NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . • • 30.— 30,— 30. - Cin (stot. dol. za funt) . . 102 25 101.50 101,— Svinec (stot. dol. za funt) . . . . 11 80 11,— 11,- Cink (stot. dol. za funt) . . . . 13.— 12 — 12,- Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 26.— 26,— 26,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . . . 74.- 74.- 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) 32 30 32 25 32.23 Živo srebro (dol. za steklenico) . 208.- 208.— 208,- Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 36,- 36.25 36.25 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . . . . 234.‘L 226 3/, 231,- Cin (funt šter. za d. tono) . . 706 */2 791,— Cink (funt šter. za d. tono) . 86»; 80 7, 80.— Svinec (funt šter. za d. tono) . . . . 66.*/, 64.— 64»/, SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) . . . 607,— 607 607.- V tednu do 23. decembra je cena kakava v New Yorku še nazadovala, in sicer zaradi vesti o obilnem pridelku; cena kave je ostala neizpreme njena, medtem ko se je cena sladkorja utrdila. V New Yorku je bombaž nekoliko popustil, cena volne pa je ohranila čvrsto kolacijo. Po mnenju predsednika družbe Goodyeat Tire and Rubber Co. bo letošnja potrošnja naravnega in umetnega kavčuka dosegla nov rekord. Na newyorškem trgu je naravni kavčuk v teanu do 23. decembra rahlo napredoval. Žitaricam so se cene utrdile. Med kovinami so zabeležili nazadovanje cinka in cina, medtem ko je baker kljub neugodnim podatkom o proizvodnji in potrošnji nekoliko napredoval. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 23. decembra napredovala od 205 7/8 na 207 7/8 stotinke dolarja za bu-šel proti izročitvi v marcu; cena koruze je tudi napredovala, in sicer od 10814 na 109 5/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. Ameriško ministrstvo iza kmetijstvo ceni letošnji pridelek zimske pšenice v ZDA na 1 milijardo 034,486.000 bušlov (lanski pridelek je znašal 1,117.131.000 bušlov). SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v Nevv Yorku o-stala neizpremenjena pri 3 25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kuba je te dni prodala Sovjetski zvezi in njenim zaveznicam 4 nrlijo-ne ton sladkorja po »preferenčni« ceni. Cena kave v pogodbi »M« je nazadovala od 43,40 na 43,20 stotinke dolarja za funt. Mednarodni svet za kavo je določil izvozni kontingent za svojih 28 članic za leto 1960/61 na 18,250.575 vreč. Kakao je nazadoval od 23,58 na 22,65 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. VLAKNA V Nevv Yorku je cena bombaža o-stala neizpremenjena pri 32,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji -izročit- vi. Potrošnja bombaža v ZDA nazaduje, medtem ko se blago čedalje bolj kopiči na zalogah. Volna vrste suint je v Nevv Yo,rku rahlo nazadovala, in sicer od 109 na 110 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64's B nazadovala od 89* na 89% penija za funt proti izročitvi v januarju. V Roubaixu (Francija) je tudi nazadovala, in sicer od 11,80 na 11,75 franka za kg. Juta je v Londonu poskočila od 180 na 185 funtov šterlin-gov za tono (vrste Mili first). KAVČUK V Londonu je vrsta RS S napredovala od 25 1/8 do 25 3/8 na 25 3/8 do 251/2 penija za funt. V Nevv Yorku je kavčuk napredoval od 28,40 na 28,85 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v januarju. KOVINE Londonski trg je v tednu do 23. decembra zabeležil naslednje kotacije: baker 231 funtov šterlingov za tono (1016 kg). Prejšnji teden je baker no-.tiral 231 funtov šterlingov; cin 791 (p. t. 797), svinec 64 3/8 (p. t. 65 1/8), cink 80 (p. t. 82% funta šterlinga za tono). V Nevv Yorku: baker 27,91 (p. t. 27 64) stotinke dolarja za funt, cink St. Louis 12 (p. t. 12,50), svinec 11 (neizpr.), aluminij v ingotih 28, antimon Laredo 29,50; lito železo 46,32 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo povprečen tečaj 28,50; živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 209-212 dolarjev jeklenka. — • — MANJ POMARANČ PO SVETU Po podatkih Organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) bo pridelek pomaranč v sezoni 1960/61 dosegel 10,6 milijona ton ter bo nekoliko nižji od lanskega (10,7 milijona ton). V Maroku, Tuniziji in Grčiji bo pridelek večji kakor lani, v Italiji, Izraelu, Alžiriji in Združenih ameriških državah pa bo manjši, in sicer v ZDA za 3%. španski pridelek bo enak pridelku v prejšnji sezoni, Na prehodu Prehod v novo poslovno leto predstavlja vedno važen dogodek, tako v življenju posameznikov kot v življenju organizacije. Začetek novega leta sovpada iz začetkom dvanajstega leta poslovanja Kmečke zveze. V tej dolgoletni poslovni dobi je bilo opravljeno marsikatero delo v korist naših kmetovalcev: Vsak, ki se je zglasil v uradih naše organizacije je bil vedno deležen podpore in nasvetov, zaradi katerih je potrkal na naša vrata. Dolgoletno delo in zaupanje, ki si ga je naša organizacija pr.borila med kmetovalci našega podiočja, bodisi da so člani naše organizacije ali ne, je dokaz, da je Kmečka zveza zadostila vsem tistim zahtevam in potrebam zaradi česar so ustanovitelji sklenili, združiti se v enotno družino za zaščito osebnih in skupnih koristi. Pri tej akciji je bila vedno glavna težnja združevati vse kmete našega področja za napredek kmetijstva in za dosego vseh socialnih pravic, ki kmetom pripadajo. Iz te težnje se je porodilo vse tesnejše sodelovanje z Zvezo malih posestnikov, ki se je posebno zadnja leta močno razširilo in poglobilo tako, da je danes skorajda nemogoče ločiti delo ene ali druge organizacije, čeprav ima vsaka svoje vodilne organe. Skupni nastopi obeh organizacij so postali vsakodnevna praksa tako, da sta ti dve zvezi danes neločljivo združeni v skupnem delu za korist kmetov in kmetijstva sploh. V prihodnosti je. namen obeh organizacij še nadalje poglabljati sodelovanje in težnje po združevanju vseh kmetov v borbi za njihove pravice. Lahko rečemo, da nam je preteklo leto prineslo marsikaj dobrega pa tudi slabega, To dobro in slabo moramo iskati v naših uspehih oziroma v ovirah, na katere smo naleteli pri našem delu. Če hočemo samo obravnavati vprašanje predstavništva v raznih organih in komisijah, lahko ugotovimo ob zaključku leta, da smo prav tam, kjer v novo leto smo bili v preteklosti kljub vsem naporom, ki sta jih vložili naši organizaciji, da bi oblasti pri izbiri predstavnikov upoštevale le dejstva. Pcleg tega moramo ugotoviti, da je proti vsem načelom in zakonom, gen. vladni komisar sklenil podaljšati komisarsko u-pravo pri kmetijski bolniški blagajni še za eno leto. Kljub našim dokazovanjem in posredovanjem se to vprašanje ni rešilo kot to predvidevajo zakoni. Zadnje čase dobivajo upokojeni kmetje obvestila o izbrisu iz bolniške blagajne zaradi zmanjšane delazmož-nosti. Marsikateri kmet torej ni več bolniško zavarovan in, če ima sina ali hčerke zaposlene v industriji, ostane brez zaščite v primeru bolezni. Enotna podpora vseli kmetov našim kmečkim organizacijam v borbi za bolniško zavarovanje kmečkih upokojencev bo lahko rešila to vprašanje, ki se z vso ostrino postavlja prav na našem področju. To so najvažnejša vprašanja, ki nas bodo zaposlila tudi v bodočem letu poleg tistih, ki se bodo pojavljala v rešitev pri vsakodnevnem delu. Ne smemo pa pozabiti na vse uspešno delo, ki sta ga opravili obe kmečki organizaciji pri vsakodnevnem reševanju vprašanj posameznikov in problemov skupnosti. Veliko zmago predstavlja dejstvo, da je prefektura odobrila sklep zgoni-ške občine o ustanovitvi slovenske kmetijske šole. Naša organizacija je že pred mnogimi leti načela to vprašanje, ki je postalo pereče, ko so Plavje, kjer je poslovala Slovenska kmetijska šola, prešle pod jugoslovansko upravo. Rešitev vprašanja »Hudoleta« predstavlja prav tako važno zmago, ki priča o vztrajnosti in o borbenosti prizadetih kmetov in o doslednosti in delavnosti kmečkih organizacij. Iz tega lahko potegnemo važen pouk, in sicer, da je prej ali slej enotna borba vedno kronana z uspehotn- Tečaji, ki smo jih organizirali preteklo leto in uspešno zaključili, pred- stavljajo važno postavko v našem delovanju. Nešteto je takih majhnih u-spehov, pri reševanju vprašanj, ki zadevajo posamezne kmete. Podrobno naštevanje uspehov bi nas zavedlo predaleč in bi utegnilo koristiti le v toliko, da bi služilo kot dokaz življenjske sile naših organizacij, a to ni niti potrebno. V prihodnjem poslovnem letu mislimo še nadalje širiti vpliv kmečke organizacije med naše kmete tako, da bomo še izboljšali tako tehnično posvetovalno službo s predavanji in podobnim delom, kot je pravno posvetovalno delo ter pomoč pri sestavljanju in vlaganju raznovrstnih prošenj in vlog. V novem poslovnem letu bodo naši kmetje izvolili upravni odbor kmečke bolniške blagajne. To predstavlja zelo važno in odločilno akcijo, zato bosta naši organizaciji pravočasno stopili v stik z vsemi prizadetimi, da bosta z razlago in prepričanjem razkrinkali vse lažne predstavnike kmetov. Kot smo budno sledili vsem dogodkom v preteklosti tako bomo tudi v bodočnosti vedno na svojem borbenem mestu v obrambi naših kmetovalcev in njih koristi. Ob prehodu v novo leto, želimo vsem našim kmetovalcem od Nabrežine do Miljskih hribov srečno in uspehov polno novo leto! ČEZ PET LET 70.000 TRAKTORJEV V smislu petletnega gospodarskega načrta bodo jugoslovansko kmetijstvo tako opremili z raznim orodjem, da bo leta 1965 razpolagalo s 70.000 traktorji (danes jih ima samo 36.000) in s 9.000 žitnimi kombajni (zdaj 4.000) po prvem petletnem načrtu. RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA KMETIJSTVA DO' LETA 1965 Po novem gospodarskem načrtu bi se jugoslovanska kmetijska proizvodnja morala dvigniti do leta 1965 vsako leto povprečno za 7,4%. Od leta 1961 do leta 1965 se bo proizvodnja mesa dvignila od 650.000 (v letu 1960) na 1,030.000 ton, proizvodnja mleka od 2,650.000 na 4,300.000 ton, jajc od 1700 milijonov na 3.300 milijonov komadov. CENA VINA PRI NAS IN NA VIPAVSKEM V Piščancih pri Trstu ponujajo gostilničarji vinogradnikom 130-140 lir zaj liter domačega vina. Na srednjem Vi-, pavskem se je cena belega vina dvignila od 100 na 120. .VISTft TRST, Ul. Cardnccl 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljno* gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. XXVIII. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD - JUGOSLAVIJA 29 - IV. - 8 V. 1961. — URNA IN ZLATARNA — llUkoIj Hatel - TRST Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike ŠVICARSKO GOVEDO PRI MS MOBILI BADALOiSO Sivorjava švicarska pasma, danes pri nas in še mat sik je po svetu tako znana, izvira iz nemškega predela Švice (kantoni Schwyz, Uri in Unter-vvalden). Tam so poznali njena odlična svojstva že v poznem srednjem veku. V zgodovini sivorjave švicarske pasme je velikega pomena vzrejevališče benediktinskega samostana v Einsie-delnu. Benediktinci so že v srednjem veku vršili selekcijo med domačim stvor j avim govedom in v poznem srednjem veku so uspeli vzgojiti homogeno pasmo odličnih svojstev, iz katere izhaja današnje švicarsko govedo. Glas o doseženih uspehih se je , tako razširil v sosednje pokrajine, da šo mnogi fevdalni gospodje in Opatje raznih bližnjih samostanov pričeli uvažati na lastna posestva primerke sivorjave pasme iz Einseideina. Tako se je pasma razširila po Švici in bližnji Bavarski. Okrog leta 1650. so nemški in italijanski trgovci prihajali na trg v Zug in Schwyz, kjer so nakupovali govedo sivotiave pasme za razplod v njihovih domačih krajih. V prejšnjem stoletju se je pa . sivorj avo švicarsko govedo že pričelo širiti po vsem svetu. Danes je razširjeno v skoro vseh evropskih deželah, v Severni in Južni Ameriki ter v Južni Afriki. Med vsemi govejimi pasmami v Italiji je sivorjava švicarska naj števil nejša. Saj šteje okrog 2 milijona glav ali 30% vsega italijanskega goveda. Razširjena je po vsej Lombardiji, v nekaterih predelih Piemonta, Toskane in skoro po vsem Tridentinskem in Južnemtirolskem ter pri nas. Redijo jo tudi v nekaterih predelih Srednje in Južne Italije ter na Sardiniji, kjer je zamenjala krajevne neplodne domače pasme. Sivorjava Švicarka se hitro prilagodi najrazličnejšim podnebjem in se prav zaradi tega tako naglo širi. Sivorjava Švicarka je bila v prvotni domovini poleti nenehoma na paši. Danes uspeva prav tako če jo gojimo v primernih hlevih, kakor pri nas ali Lombardiji; seveda če so hlevi neprimerni, rada zapade raznim boleznim. DAJE MNOGO MLEKA Sivorj avo Švicarko gojimo za pridobivanje mleka, mesa in za delo. Po svetu je še najbolj poznana zaradi svoje visoke mlečnosti. Za beio-črno holandsko pasmo nam švicarska daje naj večjo količino mleka na glavo med vsemi ostalimi govejimi pasmami. Leti 1935 je sivorjava švicarska krava Agathe — vzrejena na Bavarskem — dala v 365 dneh 17.188 kilogramov mleka s 3,46% maščobe. Seveda naše krave ne dajo toliko. Kljub temu štejemo za slabe mlekarice le tiste krave, ki po tretjem teletu dajo v 280 dneh komaj 2500 kg mleka. Za dobre mlekarice se pa štejejo tiste, ki po tretjem teletu dajo 3500 do 4000 kg mleka. Za vpis v rodovniško knjigo je določeno, da moia krava pri prvem teletu dati v 280 dnelt vsaj 2500 kg mleka s 3,5% maščobe, pri drugem 3000 in po tretjem vsaj 3500 kg mleka vedno s 3,5% maščobe. Po naravi se Švicarke ne debelijo rade, zato pridejo v poštev za zakol le stare krave, voli in teleta stara nekaj tednov. Švicarko uporabljajo za delo v planinskih in nižinskih predelih. (Konec prihodnjič) Dr. D. R. Manine permafles Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tal. 35-740 Pohištva — dnevne sobe — oprema -a urade — vozički - posteljice RAZSTAV«; UL. VALDIRIVO, 29 — UL. V. FILZI, 7 fporthotel POKLJUKA (BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Idealni smučarski tereni, krasni izleti. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z I glasbo in plesom • železniška postaja Lesce-Bied, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! TVRDKI USTANOVLJENA LETA 1 fl 8 3 Destilacija esenc Janoušek TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja iu izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov G o stilna S UL. CA »OVCC/ it Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu Lestenci, svetiijke, popotne opreme za kopalnice ... po cenah, ki se ne dajo primerjati ! Brandolin Via S. Maurizio, 2 Tvldha SILA JOŽEF uvo z IZVOZ TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 Telefon 55-689 mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 60041 — 1-34 Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi/ Maša lavaršvalntca ustanovljena leta 1828 5. RAVNIK, Trat lil. Gbaga B Tal. 27512 Splošna plovba - Piran Župančičeva ul. 24 tel. 51-70 - teiex 03-122 Komercialni oddelek - Ljubljana Igriška ul. 12 telefon 23-147 - telex 03-1 Si Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran __ ZDA — Jadran, združena z Jugoli- nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni. Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte. Izleti z jahtama »Burja« in »Piranka« J U G 0 S L * v 1 J J UCOLINI JA Održava osam linija i to: Sjeverna Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope. Sjedinjene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do Nevv Yorka, Philadelphie i Baltimora. Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa. Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie. Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra. Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna. Dale ki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka. Daleki Istok — Brza praga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim progama plovi 35 brzih i modemih b rodova, koji imadu preko 230.000 tona nosivosti, ras-hladni prostor, tankove za biljna ulja i 470 putnič-klh mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE«