POROČILA
TRGOVINA IN MENJALNO GOSPODARSTVO 
V NEOLITIKU JUGOSLAVIJE
TATJANA BREGANT
G lede na družbeno sta n je prebivalcev m lajše kam ene dobe ter na njihov 
način življenja se m oram o vprašati, ali lahko govorim o v tem času o k onkretnih 
trgovskih zvezah in o načinu, po katerem n aj bi se vršila zam enjava te r ali je 
ta k šn a zam enjava in način zam enjave tedaj sploh obstajal. S tem problem om se 
g loblje p ri nas ni nihče u k v arja l, le m im ogrede so om enjali posam ezna opazo­
vanja, ki govore o im portu iz ene ku ltu rn e skupine v drugo ali iz enega najdišča 
na drugo, ali pa samo o nekem vplivu. V endar nam to ne daje nikakršne realne 
slike o našem vprašanju. N ajveč se je s tem problem om u k v a rja l Vasic, k i je v 
zvezi z najdiščem v Vinci predpostavljal zveze in trgovino s klasično G rčijo, k er 
im a Vinco za grško kolonijo,1 čeprav je Vinca neolitična naselbina. Zato p a te 
V asičeve hipoteze ne m orem o sprejeti. Potrebno pa je, da elem ente, ki nam jih 
n u d ijo današnje najdbe, vskladim o z m ožnostjo trgovine v širšem smislu besede. 
K er ne nam eravam podati končne sodbe o tem vp rašan ju , tudi ne bom zajela 
vseh možnih in nem ožnih problem ov. O m ejila se bom le na neolitik v Jugoslaviji 
in sicer samo na n ajb o lj k arak terističn e prim ere, ki nam omogočajo, da vsaj n e­
koliko osvetlim o ta problem .
K olikor se morem o danes nasloniti na več ali m anj skrom ne podatke te re n ­
skega raziskovanja, je naš neolitik mogoče razdeliti v dve fazi: na sta re jši in 
m lajši neolitik. S tarejša faza je ugotovljena ali pa tudi suponirana samo v posa­
m eznih predelih naše države, m edtem ko je m lajši neolitik zastopan po vsej 
državi. Po Milojčičevi kronologiji ter njegovi razdelitvi moremo v starejšo fazo 
n eolitika na našem področju prištevati predvsem severno Srbijo, Banat, Srem 
te r vzhodne predele Slavonije. Tu se je razp ro stirala starčevska k u ltu rn a sk u ­
pina. V M akedoniji p a im am o tako im enovano Sesklo kulturno skupino.2 O stali 
predeli naše države so za sedaj še neraziskani, tako da danes še ne vemo, k a te re 
k u ltu rn e skupine so b ile v tem času v Bosni in H ercegovini, v D alm aciji, v 
H rvatski, v zahodnem delu Slavonije, v Sloveniji in Istri. Y m lajšo fazo pa lahko 
prištejem o te glavne k u ltu rn e skupine: v V ojvodini in severni S rbiji te r Srem u 
je vinčanska k u ltu rn a skupina, v M akedoniji Servia II., v Bosni b utm irska (po 
n ek aterih še n eo b jav ljen ih n ajd b ah iz novejšega časa bodo pa še druge skupine), 
v Slavoniji in v delu Srem a srem sko-slavonska skupina,3 v delu D alm acije in
1 Vasic, Jonska k o lo n ija Vinca, Zbornik filozofskog fak u lteta u B eogradu I, 
205 sl.
2 Milojčič, Chronologie der jüngeren Steinzeit in Mittel- und Südosteuropa 
1949. 65 sl. — M ilojčič, A nnual of the B ritish School at A thens XLIV, 258 si.
3 A nnual 1 . c., XLIV, 269, sl. 3 b.

verjetno v delu H ercegovine je hvarska skupina te r danilska k u ltu rn a skupina, 
v Istri pa istrska. Posam ezne dele H rvatske, H rvatskega P rim orja pa danes še ni 
mogoče diferencirati, čeprav im am o posam ezne najdbe, ki kažejo, da bodo tudi tu 
m orda celo neke sam ostojne ali pa vsaj m ešane skupine.4 V kasnejših fazah neo­
litika se pa ja v lja jo še posam ezne druge skupine, k o t bubanjska, dalje badenska 
itd., ki so pa že čiste predkovinske skupine.
Zaradi pom anjkanja m onografij o posam eznih najdiščih in posam eznih k u l­
tu rn ih skupinah so danes poznani tisti predm eti in tisto gradivo, iz k aterega so 
posam ezni predm eti bili izdelani in ki bi pred stav ljali n ekaj tu jeg a v okviru 
ostalega m ateriala. N a eni stran i so takšni predm eti v sklopu ostalega gradiva, 
na drugi pa tudi niso zapaženi in izločeni kot n ek a j posebnega, ali pa n ek aj 
tujega iz okvira najdišč ali k u ltu rn ih skupin. Poleg tega bi za takšne predm ete 
bilo potrebno napraviti posam ezne analize, ker le te nam bodo dale m ožnost 
točnega opred eljev an ja in u g o tav ljan ja, ali je tak predm et res im portiran in 
dospel na neko m esto iz tu je g a področja. Samo tako bomo mogli raz p ra v lja ti 
tudi bodisi o pravi ali pa le o m enjalni trgovini. G lede tega smo mnogo n a b o lj­
šem s kasnejšim kovinskim obdobjem , ker imamo v tem času p recejšn je število 
tako keram ičnih k ak o r tudi kovinskih predm etov, pa n ajsi so to razne kovinske 
vaze ali razno orodje ali pa orožje, ki je bilo im portirano, da ne govorim o ja n ­
ta rju , ki je p rih ajal v naše k ra je celo z Baltika. V neolitičnem času se m oram o 
pač n aslan jati le v glavnem n a keram ične izdelke in na keram ično gradivo. Ob 
tem m oram o strogo paziti, da tak šn i predm eti ne p red stav ljajo tu j elem ent, ki je 
mogel nastati tudi v domačem okolju le pod tujim vplivom , tem več da je b il res 
tudi uvožen. Y krog n ad aljn jeg a raziskovanja bi pa spadalo ugotavljanje m esta, 
odkoder je k ak predm et ali gradivo za njegovo izdelavo dospelo. Za v p rašan je 
trgovine je ta m om ent ravno toliko pomemben, k akor tudi ugotovitev, da je neki 
predm et prišel na neko najdišče n ek je iz tujine. Le tako bo nam reč mogoče ugo­
toviti trgovske stike s posam eznim i kulturnim i skupinam i, ki so, k ak o r danes vi­
dimo, obstajali tudi že v neolitiku.
B enac je glede trgovine in ekonom skih odnosov na posebnem stališču. Sam 
priznava, da obstoje ekonom ski odnosi, čeprav so bili m inim alni, skuša p a jih 
raztolm ačiti z m igracijskim i prem iki in z gentilnim m ešanjem . Sklepa pa, da so 
bile hipoteze o trgovskih stikih nap rav ljen e bolj iz spekulativnih vzrokov.5 V zrok 
takšnem u gledišču Benca je pač v pom anjkanju m aterialn ih dokazov, ker so mnogi 
predm eti prehrane danes že propadli. D rugi predm eti so pa za sedaj še p rem a­
lenkostni, k er niso dovolj raziskani.
N ajstarejša k u ltu rn a skupina na področju S rbije in Vojvodine, tako im e­
novana starčevska ku ltu ra, nam do sedaj ni dala še n ikakršnih ko n k retn ih do­
kazov o im portu ali pa eksportu. D om nevajo se razni n jen i vplivi na Körös 
k u ltu rn o skupino in tudi n a posam ezne druge. V endar pa ta nezadostno p u b li­
cirana nim a vsaj po današnjem gledišču n ikakršnih tu jih uvoženih predm etov na 
svojih najdiščih. V saj ti niso bili om enjeni p ri dosedanjih publikacijah.6 Do sedaj 
mi tudi ni znano, ali je v času trajan ja te kulturne skupine na področju Jugo­
4 M aterial doslej še ni objavljen. — Razprave III, SAZU, L jubljana 1954, 45 sl. 
(A jdovska jam a pri Nemški vasi.)
5 Benac, P rehistorijsko naselje Nebo i problem butm irske kulture, L ju b ljan a 
1952, 142.
8 D raga G arašanin, »Starčevačka kultura« je kot disertacija šele v tisku, te r 
mi ni dostopna.

slav ije k je obsidi jan, k a r bi bilo zelo verjetno. Ta se je nam reč našel v nižijli 
plasteh Vince, ki je časovno paralelna s starčevsko k ulturo v končni fazi.7 Po­
dobne težave, k ak o r s starčevsko kulturo, so tudi z nekaterim i drugim i kulturnim i 
skupinam i starejšega neolitika, posebno v M akedoniji, k je r na eni strani nim am o 
sistem atično raziskanega sk o raj nobenega najdišča, na drugi pa razen n ek a j n e­
znatnih fragm entov nim am o tudi nobenega publiciranega.8 Sklepi za neolitik M a­
kedonije pa bazirajo v glavnem na raziskovanjih v E gejski M akedoniji, ne pa 
p ri nas.
Z m lajšim neolitikom je veliko bolje, čeprav tudi tu k a j slika ni preveč ide­
alna. Med vinčansko in tiško kulturno skupino so bili ne samo k u ltu rn i stiki, 
tem več tudi trgovski. Predvsem m oram o opozoriti na obsidijan, k i je n ajd en v 
Vinci9 v večji množini in tudi na drugih najdiščih vinčanske k u ltu rn e skupine v 
B anatu. Ta predm et je pom em ben posebno zaradi tega, k er ga ne nahajam o po­
gosto, tem več je vezan le na posam ezne vulkanske predele. Tako je obsidijan, 
n ajd en v Vinci in n je j sorodnih najdiščih, po vsej verjetnosti, kak o r dom neva 
tu d i Vasic, prišel sem po dolini Tise od nekod s severa iz Biikk pogorja, n ajb rž 
pa ni prišel direktno, am pak posredno čez tiško k u ltu rn o skupino, k je r ga n a h a ­
jam o tudi na tam k ajšn jih najdiščih, mogoče pa tu d i čez eno starejših skupin, vsaj 
n a začetku k u ltu re v Vinci.
Tudi na novem neolitičnem najdišču D anilu blizu Šibenika, raziskanem v no­
vejšem času, so našli nekaj kosov obsidijana. Doslej p a še ni zanesljivo ugo­
tovljeno, od kod je dospel ta obsidijan. Možnosti sta dve: ali je dospel od nekod 
s severa, to rej z istega izvora, k ak o r je oni iz tiške ali vinčanske k u ltu rn e sk u ­
pine, ali pa je dospel iz Italije.1 0 Ta obsidijan nam je dragocen dokaz, ne glede na 
to, odkod je dospel, za m enjalno trgovino, pa n ajsi je dospel kot surovina ali pa 
že izgotovljeni predm eti, v tako oddaljene predele. Ako je v D anilo prišel obsi­
d ija n po posredni poti iz tiške ali iz lengyelske k u ltu rn e skupine, bo potrebno 
n a jti pot, po k ateri je b ila zam enjava izvršena. Če p a je prišel iz Italije, je bil 
prinešen pač čez m orje, k a jti za pot po kopnem je pač n ajb rž zelo malo v e rje t­
nosti.
Italski obsidijan nahajam o tudi v istrskih najdiščih, kakor je najbrž obsi­
d ija n iz P redjam e, ki pa doslej še ni publiciran.1 1 Ravno tako je bil obsidijan 
n ajd en v Betalovem spodm olu p ri Postojni, znani naši paleolitski postaji, k je r se 
je v višjih plasteh n a h a ja l neolitik izkopan že pred vojno.1 2 D alje je b il n ajden 
v Laški jam i, Sišča jam i, Pečini na D oleh in v jam i v D evinu.1 2 3 - G radivo se ne 
n a h a ja p ri nas, zato je kon tro la nemogoča. Že zaradi bližine Italije je seveda bolj
7 Podatke m i je d a l prof. J. Korošec. — V času, ko je bil članek v tisku, je 
izšla tudi G arašanin, Starčevačka kultura, v kateri je avtorica naznačila, da se je 
tu d i v Starčevu našel obsidijan, in sicer dve vrsti: prosojni in tem ni (str. 49). Na 
tem elju tega moremo danes sklepati o m enjalnem gospodarstvu z obsidijanom že 
v starejšem neolitiku.
8 Izjem a so: objava »C rnobukija« po G arašaninu (Arheološki vestnik 1953. 
75 sl.) in pa topografske beležke, ki so izšle v B ulletin of A m erican School of 
P rehistoric R esearch 10, 1934, 51 si.
9 Vasić, P reistoriska Vinca, II. 170 si. — Vasić, Kroz k u ltu rn i sloj Vince II, 
Spom enik S rpske A kadem ije, Beograd, 1950, 63.
1 0 Podatke mi je dal prof. J. Korošec.
1 1 Podatke mi je dal prof. J. Korošec.
1 2 Podatke mi je dal prof. J. Korošec.
12a Moser, K arst und seine Höhlen, T riest 1899, 46, opomba 1.

verjetno, da je obsidijan prišel sem z A peninskega polotoka. K er pa analize niso 
izvršene, m orem o to le dom nevati. Ne glede na to, odkod je ta obsidijan dospel, 
priča vendar o m enjalni trgovini z bo lj oddaljenim i predeli.1 3 Pot, po k ateri je ta 
obsidijan dospel k nam, bo pa raz jasn jen a po drugih k u ltu rn ih skupinah. D anes 
je seveda še nemogoče dom nevati, k atere so bile te k u ltu rn e skupine in kakšna 
je bila v resnici ta trgovska pot.
Ako v grobem pogledam o dosedanje najdbe obsidijana v m lajšem neolitiku 
naše države in izvor, odkoder je ta prišel, vidimo, da je poti po posredni m e­
njalni trgovini m oralo biti več. V endar pa v grobem to razširjenost lahko vzpo­
rejam o z razširjenostjo ja n ta rja v železni dobi Jugoslavije. M edtem ko je ja n ta r 
služil le za nakit, je obsidijan služil v praktične nam ene, za orodje. K ljub tem u 
bi pa sk o raj mogli upoštevati n ek d a n jo jan tarsk o pot s potmi, po k aterih se je 
vodila trgovina, čeprav m enjalna in posredno z obsidijanom .
Med Vinco in tiško kulturo p a obstajajo tudi še druge zveze, nam reč v k e ra ­
mičnih izdelkih, ki so bili iz tiske skupine po vsej verjetnosti im portirani v Vinco. 
Takšnih prim erov je več.1 4 Ni mogoče dvomiti, da bi n ek a te re od vaz ne bile im- 
portirane v Vinčo iz kroga tiške k u ltu rn e skupine, k er tako po obliki, kak o r tudi 
po ornam entiki in fak tu ri p red stav ljajo n ekaj tujega v gradivu iz Vince. N eka­
tere druge posode, najdene tudi v Vinci, pa bodo p rej p red stav ljale vpliv ali pa 
so bile izdelane po im portiranih vzorih.1 5 Te prim ere p ostavlja G arašanin v krog 
tiške skupine,1 6 kam or tudi sodijo, izdelane pa so m orale biti edinole v Vinci, 
k ajti že zaradi velikosti niso m ogle biti prinesene od drugod. N ajbrž p a se bodo 
našle takšne stične točke in im portirane vaze tudi na drugih najdiščih vinčanske 
kulturne skupine, ravno tako k a k o r se bodo našli originalni im portirani kosi iz 
vinčanske tu d i na najdiščih tiške k u ltu rn e skupine.
K eram ične im portirane o b jek te pa nimamo samo v vinčanski k u ltu rn i sk u ­
pini, ki so im portirani iz tiške, tem več tudi v novo odkriti k u ltu rn i skupini na 
jad ran sk i obali v D anilu blizu Šibenika, ki so bili ravno tako im portirani od 
nekod iz tujine. G re tu za slikano keram iko, ki p red stav lja n ek aj tu jeg a v k u l­
turnem in v e n ta rju D anila. Ni pa doslej še ugotovljeno, od kod n a j bi ta keram ika 
bila im portirana. Možnosti sta dve: po eni bi mogla biti im portirana iz Italije 
(Ripoli ku ltu ra), po drugi pa n e k je iz G rčije.1 7
Prof. G rga Novak om enja za H var v Grabčevi špilji fragm ent diminske k era­
mike, ki je oranžno-rdeče zglajen in ornam entiran s cik-cak linijam i.1 8 Ne pove 
pa, ali im a ta fragm ent za im portiran ali za domače delo. K er je pa to edini tak 
prim er in ako v resnici p red stav lja dim insko keram iko, bi s pravico mogli soditi, 
da je bil im portiran na H var in ne predstavlja domače delo. V endar pa bodo 
glede tega potrebne analize, ki bodo ugotovile, ali je to res im port ali ne.
Po vsej verjetnosti bodo keram ične izdelke, ki so bili im portirani iz ene 
kulturne skupine v drugo ali pa iz enega najdišča na drugo im eli tudi drugod.
1 3 V poštev bodo prišli vulkanski predeli v južni Italiji. — Moser, (Karst und 
seine Höhlen, Triest 1899, opom ba i) je sodil, da je ta obsidijan iz Kiparskih 
otokov.
1 4 G arašanin, S tarinar I, 21, sl. 3, 4. — Vasic, Preistoriska Vinca II, sl. 366, 367.
1 5 Vasic, P reistoriska Vinca II, sl. 62—68, 83, 84 itd.
1 6 S tarin a r I, 20. sl.
1 7 P odatke mi je dal prof. J. Korošec.
1 8 Ljetopis Jugoslavenske akadem ije znanosti i um jetnosti, 55, Zagreb 1949 
156, 157.

V endar so sklepi danes težki, k e r po večini nim am o takšnih prim erov niti 
om enjenih v literaturi niti niso bile doslej napravljene kakršnekoli analize, ki bi 
nam pokazale sestav zem lje, iz k atere je takšna k eram ik a narejena. Le n a ta 
način bi jo mogli vzporejati s sestavom zem lje domače keram ike ali p a tuje.
N ekoliko laže je tozadevno s tolm ačenjem raznih kam enin. Toda tudi tu še 
niso n ap rav ili geološke in petrografske analize okolice posam eznih lokalitet, ki 
bi nam pokazale, kakšne kam enine so v n jih okolici in k atere so prinesene iz bolj 
oddaljenih k rajev, k a r bi zopet pričalo o m enjalni trgovini. Sploh pa imamo 
dokaj slabe podatke o točnih poročilih, iz kakšnega gradiva so izdelani posa­
m ezni kam niti predm eti. Vasic om enja, da so v Vinci n ek a te ri predm eti izdelani 
iz nefrita, katerega pa ni n a Avali, odkoder so dobivali druge rudnine in kam e­
nine.1 9 Tako je m oral biti tu d i n efrit za izdelavo kam enitnih sekir in drugega 
o rodja ali pa že dogotovljeno orodje, uvožen v Vinco. Podoben prim er je v Vinci 
tudi z n ekaterim i drugim i kam eninam i in kam nitnim orodjem . Vasic sam do­
mneva, d a bi naj bil gorski kristal, katerega najdemo v Vinci v precejšnjem številu 
in ki se je tudi nekoliko obdelaval, k ar vidim o po raznih vrezih, prinešen s p la ­
nine R udnika, ki leži jugozahodno od Vince.2 0 D alje so v Vinci najdeni tudi posa­
m ezni n ak itn i predm eti ali am ulete, izdelane iz kalcita in alabastra.2 1 Niti k alcit 
niti alab aster niso odkriti v b ližn ji okolici Vince te r so zaradi tega m orali biti 
uvoženi. Vasic je na tem elju analiz Nikole Tomiča, ki je nekatere figure o p re­
delil da so iz kalcita posebne vrste, katerega poznajo v znanosti pod imenom 
iOrientaliii alabaster« in ki se je v klasičnem času širil iz Egipta, sodil, da bi po­
sam ezni prim eri mogli biti jugovzhodnega izvora.2 2 V endar je pa Tomič omenil, 
da je alab aster tudi na F ru šk i gori.2 3 V sekakor nam je veliko bližja dom neva, da 
je bil ta kalcit, znan pod im enom »orientalni alabaster«, p rip eljan v Vinco od 
nekod iz F ruške gore, k ak o r pa od nekod z jugovzhoda. Ta dom neva ima svojo 
podlago že v sm eri p rem ik an ja obsidijana, ki je ravno tako p rih a ja l v Vinco s 
severa. Toda ne glede na to, od kod je bil pripeljan kalcit in alabaster, je po­
m em bno, da ni bil v sami okolici Vince, tem več je bil uvožen iz tu jin e, k ar zopet 
pom eni samo trgovske stike tedanjega časa. Zato je verjetno, da bodo podobni 
m om enti tudi na drugih najdiščih, vendar se v lite ra tu ri do sedaj ne om enjajo.
Tu n aj omenim samo še en prim er, ki je ravno tako karakterističen in ki 
nam ravno tako kaže na m ožnost m enjalne trgovine. To je cinobrova barva. Za 
Vinčo ta barva ni karakteristična za vprašanje trgovine, ker je rudnik cinabarita 
sk o raj v neposredni bližini Vince, na Avali, od koder so prebivalci Vince p rid o ­
bivali cinabarit.2 4 P ač pa im am o, k ak o r so pokazale kem ične analize pri inkrusti- 
ran i keram iki, v D anilu op rav k a tudi s cinobrovo barvo, s katero so barvali tudi 
posam ezne dele n ek aterih vaz.2 5 K er pa cinabarita ni n ik je r v zaledju Šibenika, 
je m orala cinobrova barva biti prinešena v Danilo. Od kod. je pa še odprto v p ra ­
šanje. Tako imamo tu zopet opravek z elem enti m enjalne trgovine.
Teh n ekaj prim erov tu jih predm etov ali gradiva, ki sem jih om enila o neo­
litik u Jugoslavije, nam nazorno govori o uvozu na eni strani na posam ezna n a j­
1 9 Vasić, Kroz k u ltu rn i sloj Vince, Beograd 1950. 45.
2 0 Vasić, Vinca I. 104. — Vasic, Vinca II, 99. sl., sl. 192 a—h.
2 1 Vasić, Vinca II. 92, sl. 103, sl. 171 174, 175, 176. 177, 178. 179. 196, 197. 198, 199 
201, 202, 203, 204. 205. 206, 207 iz kalcita, sl. 172, 173. 180. 195 iz alabastra.
2 2 Vasić, Vinca II, 104.
2 3 1. c., 104.
2 4 Vinca I, 4. sl.
2 5 Vjesnik za arheologiju i historiju dalm atinsku, 1952, 107.

dišča, n a drugi nam pa zopet govorijo o izvozu iz drugih najdišč ali k u ltu rn ih 
skupin. Ni dvoma, da so se mnogi predm eti uvažali in izvažali iz enega najdišča 
n a drugo v krogu ene k u ltu rn e skupine. Imamo pa tudi dokaze, da se je to doga­
jalo m ed raznim i kulturnim i skupinam i. D anašnji skrom ni podatki se bodo pove­
čali s tistim trenutkom , ko se bo povečalo tudi zanim anje za ta problem , ko bo 
več ugotovitev tu jih elem entov n a posam eznih najdiščih in ko bodo izvršene zato 
potrebne kem ične, petrografske, geološke in druge analize. Za sedaj pač sloni 
mnogo tega le na skrom nih dom nevah. V endar pa nam že teh n ek aj prim erov, ki 
sem jih om enila, priča o obstoju m edsebojne m enjalne trgovine med posam eznim i 
kulturnim i skupinam i in posam eznim i najdišči. Dom nevati pa moram o, da je ne 
glede n a p o m anjkanje dokazov tra jn e g a gradiva bila m en jaln a trgovina veliko 
m očnejša. V m enjalno trgovino sodijo ravno tako p rodukti poljedelstva, lova in 
živinoreje, sk ratk a produkti celotne ekonom ike, s k aterim i se je m edsebojna 
trgovina p rav tako vršila. Tako nim a nikakršnega pom ena zanikati obstoj m e­
njalne trgovine v neolitiku Jugoslavije. Potrebno je tem u problem u posvetiti le 
nekoliko več pozornosti in zbirati ustrezne podatke.
ZUSAMMENFASSUNG
Die Wirtschaft und der Tauschhandel im Neolithikum Jugoslawiens
In E rö rteru n g der gesellschaftlichen und L ebensverhältnisse der jüngeren 
Steinzeit stellt die V erfasserin in ihrem A rtikel die F rage ü b er die M öglichkeiten 
von H andelsverbindungen und d er A rt des T auschhandels in dieser Zeit auf dem 
Gebiet von heutigen Jugoslawien. D er Kern des Problems w urde bisher noch von 
niemand in A ngriff genommen, obw ohl einzelne Autoren entweder im positiven 
oder im negativen Sinne solche Möglichkeiten erörtern. D ie Schwierigkeiten in 
der B ehandlung dieser F rage und diesbezüglicher F olgerungen liegen vorerst in 
Erm angelung von M onographien, von genauen Beobachtungen und von verschie­
denen A nalysen. Bis je tz t verfügen w ir noch über keine handgreiflichen Beweise 
betreffend den T auschhandel im jugoslaw ischen N eolithikum . Etw as besser 
verhält es sich m it dem jü n g eren N eolithikum , obwohl diesbezügliche A ngaben 
recht karg sind. Es bestanden zweifelsohne Handelsbeziehungen zwischen den 
K ulturgruppen von Theiss und von Vinca bezüglich des Obsidians und der 
K eram ik. O bsidian w urde nun auch in D alm atien (Um gebung von Šibenik) ge­
funden. Es ist jedoch noch n ich t festgestellt, ob dies italienischer O bsidian ist, 
oder ob er von dem B ükkgebirge stam m t. Italienischer O bsidian w ird jedoch in 
Orten von Istrien gefunden. A usser dem bereits erw ähnten keram ischen T ausch­
handel finden w ir aber im portierte Keram ik auch an einzelnen anderen Stellen. 
Dies ist heute der F all m it der bem alten Keramik, die in der Umgebung von Šibenik 
gefunden w urde. Ebenso auch m it keram ischen Einzelstücken auf der Insel H var; 
für diese K eram ik verm utet m an, dass sie sogar aus T hessalien im portiert w erden 
konnte. Etw as einfacher steht es um die Fragen bezüglich verschiedener G e­
steine. Jedoch w ird m an auch diesbezüglich verschiedene petrographische und 
andere A nalysen durchführen m üssen. E rst danach w ird ein k lareres Bild von 
dem Tauschhandel gewonnen werden. Man kann m it Sicherheit annehmen, dass 
solcher T auschhandel auch zu r Zeit des jugoslaw ischen N eolithikum s stattfand.