LETO XXX, številka 21, 16. oktober 1998	Cena 2 5 9,0 0 S I T
0 R N J E S A V I N J S K I	ČASOPIS
Volilna kampanja se začenja
Glin K&M Nazarje uspešno proti konkurenci
Horvat a la Rembrandt
Zadruga m ozir} e
z.o.o.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
* BETONSKI MEŠALEC LIV...........43.990 SIT
* SAMOKOLNICE LIV....6.990 SIT
PO TOVARNIŠKIH CENAH
*	DIMNIKI - SCHIEDEL GRADNJA ŽELEČ
*	IZOLIRKA LJUBLJANA - HIDROIZOLACIJSKI MATERIALI
*	TERMO ŠKOFJA LOKA - TESNILNE MASE, TERVOL
*	TIM LAŠKO - IZOLACIJSKI MATERIALI
I* CINKARNA CELJE - GRADBENA LEPILA IN PURPEN
*	SIPOREX ZAGORJE - ZIDAKI, TERMOIZOLACIJSKI BLOKI
IN ŠE OBILO OSTALEGA GRADBENEGA MATERIALA
OD TEMELJCU DO STREHE
JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA
GRADBENEGA MATERIALA
*	MODUL BLOK 6/1.86 SIT
* APNO 25/1.409 SIT
*	CEMENT PC 45.719 SIT
V NAŠIH POSLOVALNICAH VAM NUDIMO INFORMACIJE NA
TEL. ŠT.: * KPC LJUBIJA MOZIRJE 831-040
*	ŽEL. LJUBNO 841-241
*	ŽEL. LUČE 844-024
*	ŽEL. RADMIRJE 841-372
*	ŽEL. GORNJI GRAD 843-016
SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP!
SPOŠTOVANI OBČANI!
NAJUGODNEJŠA PONUDBA POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL
bo enako kot v mesecu septembru dosegljiva in dobrodošla tudi v oktobru, v času jesenskih nakupov in priprav za zimo.
IN KAKŠNE SO UGODNOSTI?
-	NIZKE OBRESTNE MERE
-	PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T+3,5% NAPREJ IN
-	PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T+4,0% NAPREJ
-	DOBA ODPLAČILA JE PRI POTROŠNIKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET
-	POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ.
PRIČAKUJEMO VAS!
/O ) banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106
K radio alfa I I
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
1€7,8 411/	—
OSREDNJA
tretjä^An
ISSN 0351-8140
N^\\>
Leto XXX, št. Sl, 16. oktober 1998
Izbaja vsak drugi petek
Ustanovitelj:
Skupščina občine Mozirje
vNv^'N\v\ \\\\	v
Izdajatey: \v\
Savinjske novice, Franci Kotnik s/p.,
Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje,
telefon: 063/833-230,
faks: 063/833-210,
žir o račun 52810-685-13016
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Kotnik
Stalni sodelavci:
Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kanjir, Vida Skok, Uroš Kotnik, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska-svetovalna služba Zavod za gozdove
Tajnica uredništva:
Barbara Zacirkovnik
Računalniška obdelava:
Tomaž Pajk	'S
Trženje:
Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240
Naslov uredništva:
Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 /Faks: 063/833-210
'savinjske.novice@siol.net Internet:	\V\V	\
http//:wwwinetia.eunet.si/savinjske-novice
Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT
Tisk:;\^\\\\\
IGEA d.o.o. Nazarje
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. \\a\ \
Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov
po stopnji 5%.včx\v\ nX\\ xnVVx'
Objavljenih rokopisov in fotografij ne
vračamo.;- '\; \vC\
Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne
Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
Komaj seje letošnji oktober začel, že smo sredi meseca in kmalu bo prišel tudi njegov konec. Predzadnji dan v oktobru bo za nas nekaj posebnega, saj bo takrat izšla jubilejna številka Savinjskih novic.
Z njeno operativno pripravo smo pričeli že pred dnevi, lahko pa vam, cenjene bralke in bralci, že zdaj zaupam, kaj boste našli v njej. Podrobno bomo osvetlili dosedanjo pot Savinjskih novic, od prvih začetkov do današnjih dni, in se ob tem spomnili, kaj je bilo zapisano ob 10. in 20. obletnici časopisa. Svoje spomine na urednikovanje bodo obujali vsi bivši uredniki (z izjemo pokojnega Huberta Herčka), za slikovitejšo podobo Novic v preteklosti pa bomo objavili tudi nekatere članke iz tedanjega časa.
Poseben prispevek bomo namenili našemu fotoreporterju Cirilu Semu, kije letos praznoval 60. življenjski jubilej, s Savinjskimi novicami pa sodeluje že dve desetletji. Predstavila se vam bo ekipa, ki Zgornjesavinjski časopis ustvarja danes in ga namerava še boljšega ustvarjati tudi jutri in pojutrišnjem.
Seveda bomo za mnenje o časopisu povprašali tudi vas, spoštovane bralke in bralci, in skušali pri tem zajeti čimbolj širok spekter dejavnosti: gospodarstvenike, politike, kulturnike, šolnike, lovce, gasilce, planince, športnike... Pomen in vlogo Savinjskih novic želimo osvetliti tudi z vidika propagandnega sporočanja. In na razvedrilo prav tako ne bomo pozabili.
Z jubilejno številko bomo začelijesenski sklop prazno vanja 30-letnice Novic, ki je smiselno nadaljevanje spomladanskega, ko smo na Venišahpripravili družabno srečanje z naročniki in poslovnimi part-nerji.Šestega novembra bomo v dvorani nazarskega Delavskega doma pripravili akademijo, na kateri bomo s kulturnim programom dostojno počastili naš praznik in se zahvalili tistim, ki so v minulih letih najbolj tvorno vplivali na razvoj časopisa. Zadnje dejanje 30-letnice bo razstava dokumentarnih fotografij Cirila Šema v Galeriji Mozirje sredi novembra. Vljudno vas vabim, da praznujete z nami!
f>a/*
S* \l	. 0f?id rini hrtu	Oj'3 n
	na strani 22	j
Lokalne volitve 1998:
Kako izbra|i^^
Smreka Gornji Grad: (Pre)potrebno prestrukturiraiye.;.i.^v^5 Glin K&M Nazarje:
Proti konl^^e^iS^r^äb/ novimi prp^ami>^S^v^> Božidar Vodovnik, direktor Glina
“Haše ogrevai^^ bp ^ ^x porabnike cenej? Ustavno sodišče RS:
.Prihova
Večer v počastitev Franca HribernikS^^^^^^® Intervju:
Jakob Presečnik, župan
občine Mozirje.!.....12
Luče ob Saviiyi: Večnamenski objekt izročili v uporabo krajanom .. 13 Turistično društvo
Dobre kupčije Lenartovega s ej
Goran Horvat v Srbiji:
“Rembrandt a la Horvat’
KD Jurij Mozirje:
ukoreninjen..........17
Zgodovina in narodopisje:
Božanstvo mejnikov...20
Zgornjesavinjska liga v malem nogometu:
Hud boj za
jesenskega prvaka....26
NASLOVNICA
Utrinek z Lenartovega sejma na Rečici ob Savinji
Foto: Ciril Sem %:v-\\
Lokalne volitve 98
Kako izbrati kandidate za občinske svetnike
in župane
Za občinske svetnike bo na letošnjih lokalnih volitvah v Sloveniji kandidiralo preko 2 0 tisoč ljudi, za njihovo izvolitev pa sta z zakonom določena dva načina volitev: v majhnih občinah s 7 do 12-članskim občinskim svetom večinski (npr. Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava), v vseh drugih občinah pa proporcionalni sistem (Mozirje). Župani bodo v vseh slovenskih občinah voljeni po večinskem sistemu.
Za volitve po večinskem sistemu je trebadoloči-ti posamezne kandidate po volilnih enotah. Predlagatelji kandidatov so lahko politične stranke v občini ali volivci. Vsaka stranka lahko določi toliko kandidatov, kolikor svetnikov bodo volivci volili v določeni volilni enoti. Enako pravilo velja tudi za kandidiranje s podporo volivcev; za vsako kandidaturo je treba zbrati najmanj 15 podpisov, volivci lahko predlagajo toliko kandidatov, kolikor občinskih svetnikov bo treba izvoliti v določeni enoti.
Volivci lahko za večinske volitve svetnikov kandidirajo tudi na zborih volivcev, na katerih lahko vsak volivec predlaga toliko kandidatov, kolikor svetnikov bo voljenih v določeni volilni enoti. Za kandidate bodo določeni tisti, ki bodo dobili podporo najmanj 30 volivcev v volilni enoti z nad 500 prebivalci oziroma najmanj 15 volivcev v enoti, ki ima manj kot 500 prebivalcev.
Predlogi tovrstnih kandidatur so morali biti vloženi pri pristojnih volilnih komisijah do 8. oktobra. Zbori volivcev bodo po rokovniku med 19. in 27. oktobrom, zakon pa dopušča tudi ustno predlaganje kandidatov na zborih, vse do začetka glasovanja.
Tudi za volitve občinskih svetnikov po proporcionalnem volilnem sistemu lahko kandidate predlagajo politične stranke v občini in volivci,
tokrat samo s podpisovanjem. Pravilo o številu kandidatov je enako: kolikor občinskih svetnikov se voli v določeni volilni enoti, toliko kandidatov je mogoče predlagati (lahko jih je seveda tudi manj) na listi kandidatov.
Stranke kandidirajo po svojih pravilih, ki morajo biti priložena kandidaturi. Zakon zapoveduje, daje treba listo kandidatov določiti s tajnim glasovanjem. Listo kandidatov lahko določi tudi skupina najmanj 15 volivcev; tako stranke kot skupina volivcev lahko v vsaki volilni enoti vložijo samo eno kandidatno listo.
Pomembna zapoved pri kandidiranju za občinske svetnike je, da morajo kandidati stalno živeti v volilni enoti, kjer bodo kandidirali, in da morajo dati svoje soglasje h kandidaturi. Omenjeno soglasje je nepreklicno in ga torej ni mogoče umakniti. Ne gre pozabiti tudi na to, da je treba listo kandidatov poimenovati: strankam to ne bo povzročalo težav, saj bodo gotovo poslale svoje kandidate v volilni boj pod imenom stranke, volivci pa bodo morali sami določiti ime liste, ki se lahko imenuje po enem od predlagateljev, lahko pa je poimenovana tudi z volilnim geslom.
Župani so voljeni po večinskem volilnem sistemu, zato zadoločanje kandidatov veljajo enaki postopki, kot jih zakon predpisuje za kandidiranje za občinske svetnike v občinah, ki imajo 7 do
12-članski občinski svet. Kandidate za župane lahko predlagajo politične stranke in volivci; stranke v skladu s svojimi pravili, volivci pa s podpisi ali na zborih volivcev.
Kandidatura za župana mora biti podprta z najmanj 50 podpisi volivcev. Za zbiranje podpisov se lahko odloči posameznik, ki želi kandidirati, lahko pa posameznika, če se ta seveda s tem strin-ja, predlaga tudi občan ali skupina občanov. Volivci smejo dati pisno podporo samo enemu kandidatu, obrazec pa morajo podpisati pred pristojnim organom za vodenje evidence volilne pravice oziroma na krajevnem uradu.
Volivci lahko kandidate predlagajo tudi na zborih volivcev. Rok za vložitev zahteve za sklic zborov volivcev se je že iztekel, zbori pa morajo biti sklicani od 19. do 27. oktobra. Tudi v tem postopku kandidiranja lahko volivec predlaga po enega kandidata, predlogi pa so morali biti pisno vročeni volilni komisiji do 8. oktobra ali bodo lahko na zborih do glasovanja o kandidatih. Na zborih volivcev se o kandidatih glasuje tajno, razen če zbor odloči, da bo glasovanje javno. Na podlagi zapisnika zbora volilna komisija ugotovi, kateri kandidati so dobili zadostno podporo in so določeni za kandidate.
Franci Kotnik (Vir: DELO)
Lokalna samouprava po novem
V prihodnje brez predsednikov občinskih svetov
V skladu s sprejetimi dopolnili k noveli zakona o lokalni samoupravi župan predstavlja in zastopa občino in občinski svet, ki ga sklicuje in vodi, nima pa pravice glasovanja. Občinskemu svetu predlaga v sprejetje proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
To pomeni, da je župan vstopil v naloge predsednika občinskega sveta, ni pa pridobil pravice odločanja, dajanja predlogov, članstva v delovnih telesih, vlaganja zahtevka za sklic seje in pravice do nagrade, ki so za župane v zakonu drugače urejene. Občina ima najmanj enega podžupana; imenuje (in razrešuje) ga občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta. Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O tem sicer lahko odloči občinski svet.
V skladu s sprejetim dopolnilom SKD funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti niti z
delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Premoženje občine, ki se razdeli na dvoje ali več novih občin ali se njen del izloči in se ustanovi nova občina oziroma se ta del priključi k sosednji občini, se razdeli sporazumno. Odločitev v načinu sporazumne razdelitve sprejemajo občinski sveti v treh mesecih po konstituiranju. Sporazum o razdelitvi sprejmejo župani in je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Dokler premoženje ne bo razdeljeno, ga bodo upravljali organi občine, na katere območju je premoženje, ozi-
roma organi občine, v kateri je sedež zavoda, javnega podjetja ali sklada. Posamezno občino bodo bremenila tudi vsa bremena premoženja, ki ji je pripadlo.
Novela prinaša še spremembe pri t.i. funkcijskem dodatku in določa, da je dodatek za opravljanje funkcije župana v mestni občini Ljubljana 90 odstotkov, v mestni občini Maribor 75 odstotkov, v občinah iz druge skupine 60 odstotkov, v občinah iz tretje do sedme skupine 50 odstotkov količnika za najvišje vrednoteno funkcijo v občini. Če bo župan opravljal funkcijo nepoklicno, mu bo pripadla polovica plače, ki bi jo sicer dobil, če bi to funkcijo opravljal poklicno.
KF
Rokovnik opravil za izvedbo lokalnih volitev
Volilna kampanja od 23. oktobra do 20. novembra
Državna volilna komisija je v skladu s svojimi pristojnostmi sprejela rokovnik volilnih opravil za izvedbo letošnjih lokalnih volitev, ki bodo 22. novembra. Roki za izvedbo volitev so začeli teči 23. septembra.
Do 2. oktobra so morale občinske volilne komisije določiti volišča. Do tegadatumasolahko politične stranke predlagale predsednika in člane volilnih odborov. Volilni imeniki morajo biti razgrnjeni od 12. oktobra dalje. Zadnji rok za vložitev kandidatur je 28.oktoberdo 19. ure, preverjanje zakonitosti kandidatur pa mora biti končano do 3- novembra. 7. novembra bodo obj avljene potrjene kandidature in liste kandidatov.
Predčasno glasovanje bo od 17. do 19. novembra. Državna volilna komisija je priporočila, da občinske volilne komisije razpišejo drugi krog volitev za župane 6. decembra. Drugi krog volitev bo potreben v
Celje
vseh občinah, v katerih na volitvah 2 2. novembra nobeden od kandidatov za župana ne bo dobil zadostne podpore za izvolitev. V drugem krogu bodo volivci izbirali le med dvema, v prvem krogu najuspešnejšima kandidatoma.
Nekaj opravil zapoveduje tudi zakon o volilni kampanji, ki se bo za tokratne volitve uradno začela 23. oktobra, končala pa 20. novembra opolnoči. Občine so v skladu s tem zakonom že morale določiti plakatna mesta, organizatorji volilne kampanje pa so morali posebne žiro račune odpreti do 8. oktobra.
KF
Banka Celje in Hmezad banka združeni
Hmezad banka od 1. oktobra dalje posluje kot Banka Celje d.d., Podružnica Hmezad in opravlja vse posle s fizičnimi in pravnimi osebami na tolarskem in deviznem področju.
Zbora obeh bank sta 15. in 16. junija letos na svojih letnih skupščinah potrdila pripojitev Hmezad banke k Banki Celje. Hmezad banka je po pripojitvi organizirana kot Podružnica Hmezad. Obe banki sta združili poslovno mrežo, podporne dejavnosti pa se opravljajo v osrednjih podpornih sektorjih.
Komercialna dejavnostPodružnice Hmezad je organizirana v dveh službah, od tega ena na področju poslovanjaz gospodarskimi družbami in druga na področju poslovanja s prebivalstvom. V službo poslovanja s prebivalstvom so vključene vse ekspoziture in agencije, ki delujejo na teritoriju občine Žalec in Zgornje Savinjske doline. Istočasno so se agencije sedanje Hmezad banke, ki delujejo na ostalem teritoriju, priključile najbližji enoti Banke Celje. V sklopu
podružnice deluje tudi nova Agencija Petrovče, ki je pričela s poslovanjem po ukinitvi agencije v Levcu. Ob tem je pomembno poudariti, da lahko v novo pridobljenih enotah nudijo večjo kvaliteto storitev za samostojne podjetnike in za odobravanje posojil tako samostojnim podjetnikom kot fizičnim osebam.
Podružnica Hmezad nudi pravnim osebam na sedežu v Žalcu vse storitve banke Celje, namenjene malim in srednjim gospodarskim družbam na območju sedanjih občin Žalec in Zgornje Savinjske doline. Pripojitev je omogočila komitentom Hmezad banke celovitejšo ponudbo bančnih storitev.
Čeki, ki jih je izdala Hmezad banka, bodo v veljavi še eno leto, do 30. septembra 1999-
Irena Mužič
Smreka Gornji Grad
(Pre)potrebno
prestrukturiranje
Od 21. do 29- septembra so zaposlenivgornjegrajskempodjetju Smreka stavkali. Stavkovni odbor je od vodstva podjetja zahteval izplačilo vseh zaostalih obveznosti (plač, dnevnic in potnih stroškov), drugi poglavitni razlog za stavko pa je bil v dejstvu, da so morali zaposleni na prisilni dopust zaradi pomanjkanja surovin in repromaterialov.
29. septembra so delavci dobili plačo, ostale obveznosti pa so bile izpolnjene že nekaj dni prej. Po besedah direktorja Dominika Miklavca se je Smreka pred nekaj meseci vključila v program prestrukturiranja v sklopu Slovenske razvojne družbe. V ta projekt je vključenih 47 podjetij, Smreka pa je med tistimi, ki se obravnavajo prioritetno.
Po razgovoru z vodstvom Slovenske razvojne družbe je bil imenovan
projektni svet, ki ga vodi Silvo Zorec iz SRD, člani pa so še Miro Pivk iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Darja Lešnjak iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Milan Cajner - predsednik nadzornega sveta Smreke in njen direktor Dominik Miklavc. Včeraj se je svet sestal na drugi seji in obravnaval korigirano verzijo programa prestrukturiranja podjetja.
Franci Kotnik
Glin Žagarstvo Nazarje
Uspešno na sejmih
Podjetje Glin Žagarstvo iz Nazarij je v mesecu septembru nastopilo kar na dveh pomembnih sejmih: na zagrebškem jesenskem velesejmu in na ljubljanskem pohištvenem sejmu.
Na obeh sejmih so se predstavili predvsem s programom stavbnega pohištva, pri proizvodnji katerega so v zadnjem času dosegli višji nivo kakovosti, ki v ničemer ne zaostaja za nivojem ostalih slovenskih izdelovalcev.
Z odzivom na obeh omenjenih sejmih so bili zelo zadovoljni, zagreb-
ški velesejem pa je bil nova potrditev njihove poslovne usmeritve, da so bili vsa leta po osamosvojitvi Slovenije prisotni na hrvaškem trgu. S tem so uspeli ohraniti stare in vzpostaviti nove poslovne odnose, kar se sedaj odraža v znatni rasti prodaje njihovih izdelkov.
KF
žagarstvo
naxarje
Razstavni prostor Žagarstva na zagrebškem velesejmu (foto: JŠ)
Glin K&M Nazarje
Proti konkurenci s tremi novimi programi
Približno leto dni je minilo, odkar so v nazarskem podjetju Glin K&M predali namenu novo skladišče gotovih izdelkov, s katerim so sprostili del proizvodnih prostorov, vzpostavili možnost povečanja asortimana in skrajšali dobavne roke. V času od lanske jeseni so v novo strojno opremo investirali 140 milijonov tolarjev.
Kupili so najnovejši stroj za obdelavo robov z možnostjo debelih robnih trakov in daljinsko upravljan CNC vrtalno-rezkalni stroj z avtomatiziranim vlaganjem in razlaganjem materiala. Omenjeni stroj jim omogočareakcijo na novo tržno situacijo, ki zahteva vse manjše serije izdelkov. Velike serijske proizvodnje, ki je potekala na tipiziranih strojnih linijah, ni več. Seveda se takšna situacija na tržišču ni pojavila naenkrat, ampak so jopričakovaliže od lanskega leta. Razmere bodo pokazale, če bodo morali kupiti še en tovrsten stroj.
Posodobljena tehnološka oprema Glinu K&M omogoča sprejem naročil majhnih serij, hkrati pa ne povečujejo zaloge gotovih izdelkov. Proizvodni program so v letošnjem letu razširili za asortiman računalniških mizic raznih oblik, namenjen predvsem švicarskemu trgu, družino garderobnih omar z lamelnimi vrati in dve predsobi.
Po besedah direktorja Marjana Dobrovca v Glinu K&M investirajo v strojno opremo, kije tehnološko na visokem nivoju, saj lahko le s takšno opremo sledijo modnim trendom na področju pohištva, ki se dokaj hitro spreminjajo.
Po prodajni plati so v minulem obdobju največ pridobili na hrvaškem, bosanskem in makedonskem trgu. “Pa tudi na tajvansko tržišče smo že prodrli z manjšimi količinami,” dodaja Dobrovc. “Na omenjenih trgih se srečujemo z vsemi večjimi evropskimi proizvajalci pohištva, zato moramo biti konkurenčni tako s kvaliteto, ceno kot tudi dobavnimi roki. Kar se tiče bivših jugoslovanskih trgov je naša edina prednost znanje njihovega jezika, toda to ne velja toliko kot cena. Tudi proizvajalci iz vzhodnih držav, ki so cenovno zelo konkurenčni, že krepko okupirajo omenjene trge, srečujemo pa jih tudi v Sloveniji, kjer je konkurenca postala izjemno huda. Slovenski prodajalci uvažajo pohištvo praktično z vseh koncev sveta. Naša edina pot je, da na trgu nastopamo s pravimi programi in sprejemljivimi cenami,” ugotavlja direktor Marjan Dobrovc. V skladu z navedeno usmeritvijo
in nekajletno prakso je podjetje Glin K&M konec septembra sodelovalo na letošnjem pohištvenem sejmu v Ljubljani. “Sejmi so prireditve, za katere težko izračunamo, če se obrestujejo, vsekakor pa velja, dače na sejmu manjkaš, poslovni partnerji takoj posumijo, da v hiši nekaj škripa,” je pojasnil razloge zanastop na sejmu Dobrovc. “Na sejmu smo predstavili predvsem zadnje novosti v proizvodnem programu, pri tem pa smo si zastavili cilj, da bodo le-te
Predstavnikom podjetja Glin K&M je to uspelo, saj so navezali nove poslovne stike s kupci iz Makedonije, Hrvaške, Bosne, Amerike in Rusije. Na ruski trg so sicer prodajali že prej, toda names to starih kupcev so se pojavili novi. Po besedah direktorja Dobrovca so bili tako cilji na sejmu doseženi.
V prihodnje želijo povečati obseg predelave oplemenitenih ivernih plošč in proizvodnje pohištva ter s tem povečati tudi število delovnih
Izjemno povpraševanje za izdelke Glina K&M na ljubljanskem pohištvenem sejmu
dobavljive že čez dva meseca. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je to uspelo, od kupcev pa je odvisno, katere od razstavljenih programov bodo sprejeli.”
V Glinu K&M so tri nove programe pripravili praktično že do proizvodnje. Obnovili so znani program vario, ki se je na trgu odlično obnesel, zato ga mnogi proizvajalci kopirajo. Prav zato so ga “kaemovci” polepšali z novimi površinami in ročaji ter lepotnimi dodatki, dimenzijsko pa je ostal nespremenjen. Razvili so dve novi dnevni sobi, od katerih je bila na sejmu ena še posebej ugodno sprejeta, kar delno pripisujejo njenim modnim barvam. Asortiman računalniških mizic je oblikovan povsem nanovo, prenovili pašo tudi program prego, ki je zelo širok in so ga na sejmu prvič predstavili lani.
Seveda si vsak razstavljavec na sejmu želi pridobiti nove kupce.
mest. V podjetju nameravajo urediti razstavno-prodajni prostor, ki bo sicer bolj razstavni kot prodajni, vsekakor pa bo služil tudi maloprodaji. Celoten poslovni proces bodo podprli z zmogljivejšim računalniškim sistemom, to naj bi se zgodilo že januarja, ki bo omogočal še bolj ekspeditivno poslovanje. Glin K&M
se je medtem pojavil tudi na internetu in si s tem olajšal globalno komunikacijo.
“Zahtevne posodobitve nas čakajo v proizvodnem segmentu, kj er bomo morali nekatere sedanje stroje zamenjati z novimi. To zlasti velja za oplemenitenje in krojenje ivernih plošč. Pri tem novih proizvodnih prostorov še ne bomo potrebovali, pač pa bo sedanja proizvodna hala postalapremajhna v naslednji razvojni fazi. Potrebna bo nadaljnja širitev,” razmišlja Marjan Dobrovc in zaključuje: “Uidi v prihodnje ostajamo pri pohištvu iz oplemenitenih ivernih plošč. Tržni delež, ki ga imamo, želimo najmanj zadržati oziroma ga povečati, saj predstavlja tovrstno pohištvo tako v evropskem kotvslov-enskem merilu glavnino takoimeno-vane masovne porabe; to so kuhinje, dnevne sobe, kopalnice, predsobe, garderobe itd. Naše cilje usklajujemo z lastnikoma v Nemčiji in Velenju, s katerima se programsko dopolnjujemo. Z velenjsko Notranjo opremo tudi operativno sodelujemo, s tovarnami nemškega las tnika pa manj, čemur so krivi predvsem visoki transportni stroški. Naše sodelovanje poteka na programskem področju, na področju logistike in spremljanju poslovnih procesov. Del njihovih izkušenj prenašamo k nam in jih koristno uporabljamo.
Pri poslovnih odločitvah se zavedamo resnice, da brez primerne strokovnosti zaposlenih in timskega dela vodstva še tako dobrih in inovativnih idej na trgu ni mogoče prodati z dobičkom.
Franci Kotnik
Banka Celje
Ugodna bonitetna ocena
FitchlBCA, ena izmed vodilnih svetovnih institucij za ocenjevanje bonitete bank, je na podlagi poslovnih rezultatov leta 1997 ter prvega polletja 1998 septembra izdelala analizo poslovanja Banke Celje d.d. in ji dodelila zelo ugodno bonitetno oceno:
-	dolgoročno oceno BBB-,
-	kratkoročno oceno A3,
-	individualno oceno C/D ter
-	oceno možne podpore 4.
Po teh ocenah je Banka Celje d.d. vključena v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank, kar pomeni, da
je uvrščena ne le med vodilne slovenske banke, ki imajo dodeljene mednarodne bonitetne ocene, temveč sodi tudi v kategorijo najboljših bank srednje in vzhodne Evrope.
TK
Božidar Vodovnik, direktor podjetja Glin Grif d.o.o. Nazarje:
“Naše ogrevanje bo za porabnike cenejše!”
Tako kot ostala Glinova hčerinska podjetja je tudi družba za elektro, gradbeno in strojno dejavnost Glin Grif nastala v času najhujše krize v tem lesnoindustrijskem kompleksu. Z uspešno prisilno poravnavo Glinovih dolgov in z velikimi prizadevanji zaposlenih v novih podjetjih so se razmere postopoma stabilizirale. Novembra 1995 je tedanji Sklad za razvoj RS objavil razpis za prodajo lastniških deležev in proizvodnih sredstev, ki so jih imele v najemu tri Glinove “hčerke”, med njimi tudi
Glin Grif.
“Na podlagi tega razpisa so stekla pogajanja s Skladom za razvoj, po drugi strani pa smo k odkupu podjetja povabili vse zaposlene,” se takratnih dogodkov spominja direktor Grifa, Božidar Vodovnik. “Todazaradi visoke cene, ki jo je postavil sklad za odkup družbe in osnovnih sredstev, ki jih je imela v najemu od Glina Holdinga, zadeva ni stekla v pozitivno smer. Pri tem je treba poudariti, da je sklad kategorično zavrnil lastniške certifikate kot del kupnine. Pogajanja so tako v drugi polovici leta 1996 zastala, septembra tega leta pa je Sklad za razvoj RS razpis za prodajo hčerinskih podjetij Glina ponovil.”
Potem je prišlo do prodaje oziroma odkupa družbe Glin IPP, ki je bila zaradi zunanjih interesov prisiljena kupiti celoten zgornji kompleks Glina. Poleg ostalega je IPP odkupil tudi proizvodno halo in upravno stavbo, ki jo je imel v najemu Grif.
Vodovnik: “Takrat smo skoraj že obupali nad odkupom podjetja, toda s kadrovskimi spremembami v Slovenski razvojni družbi, v katero se je preimenoval Sklad za razvoj RS, je pobuda za lastninjenje preostalih Glinovih malih podjetij znova oživela. Na osnovi pogovora v Ljubljani smo se odločili za odkup poslovnega deleža družbe Glin Grif in preostanka sredstev, opreme, zgradb in zemljišč, ki jih je imela dotlej v najemu. To sta predvsem kotlovnica s skladišči za lesno kurjavo in kompresorska postaja. Pogajanja so potekala skozi celo leto 1997, v prvih mesecih letošnjega leta pa smo se dogovorili za končno ceno in 19. maja podpisali pogodbo o odkupu.”
Večina zaposlenih v podjetju Glin Grif se za sodelovanje pri odkupu ni odločila. V projekt se je vključilo 28 fizičnih oseb, od teh šest zunanjih. “Potrebovali smo kar precej denarja, zato smo se večinoma odločili za najetje kreditov. Kaj bo prineslo lastništvo, je še veliko vprašanje,” ocenjuje Božidar Vodovnik.
“Z odkupom podjetja se je pred nami seveda pojavilo temeljno vprašanje: kako naprej? Že med pogajanji z razvojno družbo nam je bilo jasno, da nas čaka veliko vlaganje, zlasti v proizvodnjo toplotne energije. K temu nas po eni strani sili ekološka zakonodaja, po drugi strani pa se zavedamo, da se je treba pri ravnanju z energijo obnašati skrajno racionalno. Vemo, da imamo zastarele proizvodne kapacitete in razvode, ki niso grajeni v skladu z današnjimi standardi. Upoštevajoč navedena dejstva smo se vsi družbeniki s predpogodbo obvezali, da bomo v prihodnjih petih letih ves dobiček, v
Božidar Vodovnik (foto: F. Kotnik)
kolikor ga bomo ustvarili, namenili za razvoj.”
V Grifu so se trudili investirati že v preteklem obdobju, vendar je bilo to zaradi najemnine, ki so jo plačevali Holdingu, praktično nemogoče. Ob tem niso ustvarjali nobenega dobička, dve leti so bili celo v izgubi, najbolj pa jih je leta 1995 prizadel stečaj Stavbnega pohištva, pri katerem so izgubili vrednost enomesečne bruto realizacije. Nihče v Glinu jim te izgube ni bil pripravljen pomagati premostiti. Prav zato so vztrajali pri odkupu, saj bi po Vodovnikovem prepričanju v nasprotnem primeru Grifa danes ne bilo več, dejavnost energetike pa bi bila priključena eni od proizvodnih firm v Glinu.
“Naša vizija nadaljnjega razvoja temelji predvsem na ogrevanju in toplifikaciji Nazarij. V minulih desetih, petnajstih letih se v to dejavnost praktično ni investiralo. Narejene so bile le nekatere predelave, ki pa niso dale pravih rezultatov. Kot primer lahko navedem projekt kurjenja lubja v kotlovnici, ki še vedno ne funkcionira. Potrebne bodo še dodatne predelave, saj je ta tehnologija v praksi postala preizkušena šele v zadnjih dveh, treh letih,” ugotavlja direktor Grifa.
“Varčevanje s toplotno energijo nam prinaša določene viške, ki jih želimo tržno plasirati. Zato smo se povezali z Občino Nazarje in začeli delati na projektu toplifikacije Nazarij. Naš skupni cilj je pripeljati glavni vod do končnega porabnika z lastnimi, občinskimi in državnimi sredstvi. Motivacija za priključitev na toplovod
naj bi bila predvsem v tem, da bo cena tovrstnega ogrevanja največ enaka če ne nižja od cene ogrevan ja s kurilnim oljem, s tem da nima potrošnik v prvem primeru od priklopa dalje nobenih skriti več. Bistveno cenejše so tudi naprave za ogrevanje, saj niso potrebne niti peči niti cisterne, pač pa le toplotna podposta-ja, ki zahteva zgolj minimalno vzdrževanje,” pojasnjuje razloge za priključitev na toplovod Božidar Vodovnik.
“Investicijo priklopa na toplovodni sistem moramo gledati tudi skozi dejstvo, da je potrebno naprave za ogrevanje menjati po izteku njihove življenjske dobe. Sedanji porabniki so z daljinskim ogrevanjem zadovoljni in drznem si trditi, da bodo imeli porabniki v individualnih hišah cenejše ogrevanje kot doslej. Poznamo cene toplotne energije po Sloveniji in če izvzamemo Velenje, kjer je njena cena nižja kot neke vrste ekološka renta, je naša energija med cenejšimi v državi.”
Na vprašanje, kaj bodo storili z viškom toplotne energije, če pride do zaprtja tovarne ivernih plošč, Božidar Vodovnik odgovarja: “Predvidevamo, da v naslednjih desetih letih do ustavitve tovarne ivernih plošč, ki je naš drugi največji odjemalec toplotne energije, ne bo prišlo. Za primer, da bi se to vendarle zgodilo, pa pripravljamo študijo daljinskega ogrevanja Mozirja, ki naj bi pokazala ekonomsko upravičenost oziroma neupravičenost tega projekta.”
Kaj pa ekologija? “Naša kotlovnica presega dopustno onesnaževanje zraka samo s prašnimi delci v dimnih plinih. Vse ostale emisije: ogljikov monoksid, žveplov dioksid in strupene snovi so daleč pod zakonsko dopustno mejo. Ekološka sanacija je zato potrebna, nismo pa tako velik onesnaževalec, kot morda nekateri mislijo.”
Ob zaključku razgovora je direktor družbe Glin Grif Božidar Vodovnik še enkrat poudaril osredotočenost na področje energetike, storitvena dejavnost pa postaja vse bolj stranskega pomena. Podjetje je v zadnjih dveh letih poskusilo z zaključnimi deli v gradbeništvu, vendar se je pri tem srečalo z izjemno hudo, včasih tudi nelojalno konkurenco.
Prav v teh dneh Glin Grif od Glina IPP odkupuje upravno stavbo in zemljišče ob njej, kjer razmišljajo o gradnji novega proizvodnega obrata, saj je sedanji, ki ga imajo v najemu, za njihove potrebe postal prevelik. Števila zaposlenih v prihodnje ne nameravajo spreminjati.
Franci Kotnik
PODJETNIŠKI KOTIČEK
Davku na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) v naši rubriki doslej nismo posvečali kdo ve kakšne pozornosti. Razlog za to je v \elikem spreminjanju delovnega gradiva. Predlog zakona o DDV je po drugem branju v parlamentu dobil določnejšo vsebino. Še v jesenskem roku pričakujemo tretje, zadnje branje in dokončno oblikovanje predpisa, ki naj bi vseboval tudi številne pripombe in predloge, ki še vedno nastajajo. Zakon bo po predvidevanjih (če mu ne bo zmanjkalo časa) stopil v veljavo s 1.7.1999. In takrat bo o njem treba vedeti vse. Ali skoraj vse.
Kot je znano, bo DDV zamenjal dosedanji obširni in zapleteni zakon o prometnem davku. Zakon prinaša drug pristop k obdavčitvi prometa, ki ga bomo morali slej ko prej osvojiti. Ker zahteva zakon tudi določene predpriprave, je prav, da ga pričnemo spoznavati. Vsaj po koščkih.
Razlog za uvedbo DDV je vključitev v mednarodne tokove, zmanjšanje davčne utaje zaradi dvojne kontrole (DURS in davčni zavezanci) in večja nevtralnost davka. DDV je vsefazni davek.
Davčno deblo DDV izgleda takole:
Obdavčen je promet blaga in storitev, uvoz blaga in promet za neposlovne namene. Obdavčljiv je promet, opravljen v Sloveniji. Davčna osnova je vse, kar se zaračunava, vključno s trošarinami.
Zavezanci za DDV se delijo na obvezne davčne zavezance in male davčne zavezance. Obvezni davčni zavezanci so tisti, katerih letni promet presega 5 mio SIT. Davčni zavezanci morajo za vsak promet zaračunati DDV, imajo pravico do odbitka vstopnega davka, ki mu ga zaračunajo drugi, voditi morajo ustrezne knjigovodske evidence (evidenca prejetih in izdanih računov, posebne evidence pri uvozu).
Mali davčni zavezanci so tisti, katerih letni promet ne presega 5 mio SIT. Mali davčni zavezanci ne obračunavajo davka, nimajo pa tudi pravice odbitka vstopnega davka. Malim davčnim zavezancem tudi ni potrebno voditi predpisanih evidenc po zakonu o DDV. Davčni zavezanec, ki prejme račun s strani malega davčnega zavezanca, na katerem je obraču nan DDV, Ie-tega ne more upoštevati kot odbitni davek.
Mali davčni zavezanec lahko kadarkoli postane obvezni davčni zavezanec, vendar mora to ostati najmanj 5 let.
Kmetje so davčni zavezanci v primem, ko imajo katastrski dohodek večji od 1,5 mio SIT. Ostali so mali davčni zavezanci, ki so podvrženi posebni obdavčitvi. Pri nakupu stvari pri kmetu, ki ni davčni zavezanec, bo potrebno vrednosti izdelka ali storitve (po dosedanjem predlogu) dodati 4% pavšalno nadomestilo in vse skupaj plačati kmetu.
Prave davčne oprostitve so tiste, pri katerih na računih ni potrebno obračunati DDV, zavezanci pa imajo pravico do odbitka vstopnega davka (izvoz).
Neprave oprostitve predstavljajo dejavnosti, v katerih prevladuje javni interes (šolstvo, zdravstvo...). DDV se pri teh dejavnostih ne obračuna, prav tako pa ni možno odbiti vstopnega davka.
Omenjene dejavnosti bodo oproščene davka za svojo redno dejavnost. Obdavčljiva pa bo dejavnost kot npr. oddajanje telovadnice v najem, za kar bo potrebno obračunati DDV. Enako velja za društva in druge, ki dejavnost opravljajo pridobitno in nepridobitno.
Nadaljevanje prihodnjič.
Vida Skok
KORISTITE BREZPLAČNO PODJETNIŠKO SVETOVANJE NA SEDEŽU ZGORNJESAVINJSKEGA PODJETNIŠKEGA CENTRA VSAKO SREDO OD 9. - 15. URE!
2G0RNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER
Zlatarstvo Rožič
Novi poslovni prostori
Minulo soboto je Zlatarstvo Rožič v Mozirju odprlo nove poslovne prostore. Namesto v Grabnerjevi hiši omenjeno zlatarstvo poslej najdete v bivših prostorih Steklarstva Volk oziroma Na trgu 22 (za dvorano TVD Partizan).
Novi poslovni prostori Zlatarstva Rožič so v primerjavi s prejšnjimi bistveno večji in tudi bolj funkcionalni. Strankam lahko sedaj bogato paleto zlatih in ostalih izdelkov učinkoviteje predstavijo ter prisluh-
nejo njihovim željam. Po besedah lastnice Darje Rožič se bodo v zlatarstvu tudi v prihodnje trudili, da bo njihova ponudba kvalitetna, hkrati pa cenovno konkurenčna.
KF
Zlatarstvo Rožič ponuja veliko izbiro zlatega nakita
(foto: F. Kotnik)
Ljubno ob Savinji
Tudi ljubenske smeti odvaža PDP
Gospodinjski odpadki so v preteklih štirih letih gotovo najbolj obremenjevali medsebojne odnose občin, ki so nastale iz nekdanje občine Mozirje. Še vedno je nedorečeno vprašanje sanacije skupnega odlagališča v Podhomu, tudi usoda Javnega podjetja Komunala Mozirje ostaja kamen spotike. V tem času so v Mozirju ustanovili novo podjetje Okolje, vse pa se tako ali drugače navezuje na odvoz oziroma odlaganje odpadkov.
Prvi stazapleteno situacijo, verjetno nezadovoljni z mozirsko Komunalo, začeli razpletati občini Nazarje in Gornji Grad. Že pred časom sta za to občutljivo področje dodelili koncesijo velenjskemu Podjetju za urejanje prostora, nedavno pa se je za omenjeno podjetje odločila tudi občina Ljubno.
Koncesijsko pogodbo so podpisali za deset let, v jesenskih mesecih nameravajo zamenjati vse posode za smeti. Po vzoru Gomjegrajcev in
Nazarčanov bodo uvedli tudi ločeno zbiranje odpadkov, z drugo besedo, poskrbeli bodo za okolju prijazne ekološke otoke. Odločitev občine Ljubno je tako ali drugače vezana tudi na ravnanje z odpadki v Lučah, kjer za to področje zaenkrat še skrbi Okolje iz Mozirja. Zadeve pa bodo zagotovo postale preglednejše po novem letu, ko bodo svoje načrte razkrili v Solčavi, ki bo zaživela kot samostojna občina.
Savinjčan
Gost tur 98 V Mariboru
Med pričakovanji in realnostjo
V Mariboru je od 6. do 10. oktobra potekal 6. mednarodni sejem gostinstva in turizma Gost tur 98. V času sejma so organizatorji pripravili kar nekaj spremljevalnih prireditev, med katerimi je bila po strokovni oziroma tržni plati najpomembnejša 5. slovenska turistična borza 98, ki je v četrtek, 8. oktobra, potekala v prostorih Slovenskega narodnega gledališča.
Naborzi je svojo ponudbo predstavljalo 54 slovenskih turističnih subjektov, od hotelov, turističnih agencij in regij, povpraševala, bilo jih je 92, pa so prišli iz Avstrije, Belgije, Danske, Grčije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Slovaške, Švedske, Švice in Anglije. To so bile predvsem turistične agencije, tour operaterji in avtobusni prevozniki.
Naša dolina jena borzi sodelovala preko podjetja Zgornja Savinjska dolina d.o.o. v ustanavljanju. Svoje kapacitete so ponujali hotel Štorman, penzion Palenk, Logarska dolina d.o.o., TGM Petek, penzion Raduha in turistična kmetija Zgornji Zavratnik. Povsem samostojno je na borzi nastopal hotel Plesnikiz Logarske doline, predstavnica občine Nazarje pa je sodelovala pri ponudbi Alpskih cest.
Po besedah Marka Lenar čiča, direktorja podjetja Zgornja Savinjska dolina, je bila večina omenjenih povpraševalcev prvič v Sloveniji oziroma so bili to tisti, ki so doslej vodili turiste v Kranjsko Goro in Bovec, zdaj pa iščejo v Sloveniji nove des-tinacije. Po Lenarčičevem mnenju je turistična borza prava oblika za vzpostavljanje stikov s tujimi povpraševala po slovenski turistični ponudbi.
Ustanavljanje družbe z omejeno odgovornostjo Zgornja Savinjska dolina je sicer v zaključni fazi. Tik pred izidom je prodajni katalog turističnih ponudnikov iz doline, v prihodnjih tednih pa je predvidena otvoritev turističnega informacijskega centra vLučah. Zgornja Savinjska dolina d.o.o. je medtem že postala članica mreže turističnih informacijskih centrov v okviru Centra za promocijo turizma Slovenije.
Na sejemskem prostoru Gost tura 98 sta se samostojno na skupnem prostoru predstavljala Šport center Prodnik iz Juvanja in turistična kmetija Zgornji Zavratnik. Na prostoru Alpskih cest se je v petek, 9- oktobra, predstavila občina Nazarje. V dopoldanskem času je Mojca Bastl obiskovalcem predstavila glavne značilnosti občine in njene kultumo-zgodovinske spomenike, v popoldanskem času pa je program potekal v izvedbi Turističnega društva Nazarje, ki je poskrbelo za veselo vzdušje z letošnjima nagrajencema izbirnega tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne, pokušino pristnih kmečkih jedi in izdelovalkami brezovih metel.
Predstavil se je tudi hotel Štorman, pivovarna Hren je nudila pokušino svojega piva in brezalko-
Na omenjenem referendumu, ki je bil 21. junija letos, se je za priključitev k občini Nazarje izreklo
52,5	odstotka volivcev, ki so glasovali, proti pa je bilo47,5 odstotka volivcev. Državni zborizida referenduma ni upošteval in tako v Zakonu o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij ni prišlo do sprememb.
Ko je ustavno sodišče preučilo vse razpoložljive podatke o tej zadevi, vključno s potekom parlamentarne procedure, je po vpogledu vkartografske
holnih pijač, sodelovali pa so še Gostišče Grad Vrbovec, turistična kmetija Žagar in Terme Topolšica ter založba EPSI s knjižnim gradivom o Savinjski dolini.
Thristični ponudniki iz občine Gornji Grad gostišče Filač, turistična kmetija Ramšak-Ugovšek, picerija 902 in gostilna Pri mejašu so bili na sejemskem prostoru Alpskih cest prisotni s propagandnim materialom.
Po oceni poznavalcev je bil letošnji mednarodni sejem gostinstva in turizma v Mariboru zagotovo uspešen po strokovni plati, zlasti kar se tiče turistične borze, manj zadovoljni pa so bili razstavljavci, ki so imeli pomisleke nad strukturo in številom obiskovalcev.
Franci Kotnik
izrise ugotovilo, daje naselje Prihova geografsko neposredno povezano z naseljem Nazarje in da z izločitvijo Prihove občina Mozirje ostane teritorialno povezana.
Glede na navedeno je ustavno sodišče ugotovilo, da je državni zbor ravnal v nasprotju z ustavo, ko Prihove ni izključil iz občine Mozirje in priključil občini Nazarje, zato mora to neskladje odpraviti najkasneje do 31. decembra letos, do takrat pa je Prihova del območja občine Nazarje.
KF
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Prihova je del občine Nazarje!
Ustavno sodišče Republike Slovenije jev ponedeljek obravnavalo pritožbo Občine Nazarje in nekaterih krajanov Prihove v zvezi z neupoštevanjem referendumske odločitve prebivalcev in uvrstitvijo tega naselja v občino Mozirje.
Šmartno ob Dreti
Šmarski večer
Šmarski večer so naslovili okroglo mizo, ki so jo v Šmartnem ob Dreti pripravili v četrtek, 17. septembra. Okroglo mizo je vodila Vida Cajner, kulturno prireditev pa so v Šmartnem zamislili malce drugače: krajani, ki so se udeležili pogovora, naj ne bi bili samo poslušalci, temveč tudi aktivni sogovorniki in oblikovalci večera.
Pogovor o preteklih dogodkih v kraju in o šmarskih krajanih so popestrili pevke iz Šmartnega in otroci, ki so pripravili več skečev, recitirali pesmi domačih, še neodkritih pesniških talentov, oglasili pa s ta se tudi harmonika in flavta.
Angela Bric je izrazila žalost za preteklimi časi, ko so žene navsezgodaj odhajale na polja in se vračale ob mraku domov, otroci so se brezskrbno podili po polju, ob zimskih dneh ob igri tičali v kakšnem hlevu ali pod kozolcem...
Nekdaj so se ljudje tudi veliko več pogovarjali. Danes, če pogledaš polja, so prazna, le tu in tam kakšen stroj. Tudi možje so bolj družno delali; kosili, splavarili ali orali s konji-.
Čas je tekel dalje, prišla je elektrifikacija, vodovod... V Šmartnem se lahko pohvalijo s prvo pošto v Savinjski dolini, žal so pisni viri o tem zgoreli v drugi svetovni vojni. Pod okriljem tedanjega zadružništva so med prvimi organizirali razne teča-je, na katerih so se učili osnov
Ljubno ob Savinji
zdravstva, kuhanja, gojenja semenskega krompirja...
Teh dogodkov se živo spominja Ivica Kozovinc, ki je tedaj poučevala mlade žene kuharskih mojstrovin. Thdi kultura je bila na zavidljivi ravni. Iznajdljivi gledališčniki so si iz dveh učilnic pripravili dvorano in odrske deske. Med prvimi so že leta 1956 gledali televizijo in se kopali v javni kopalnici. Iz tistih časov so se ohranile nekatere anekdote, ki so se jih poslušalci z nostalgijo spomnili.
V pogovoru so se dotaknili tudi daljnje zgodovine in mož, ki so pomembni za Šmartno in okolico. O pomembnih možeh zgodovine, Tomažu Žehlju, ki je služboval na dvoru kot vojak, in o duhovniku Valentinu Orožnu, pesniški duši, ki je krajanom zapustil veliko število ponarodelih pesmi, je spregovoril Aleksander Videčnik.
Vsi skupaj so v Šmartnem domačinom in tudi drugim obiskovalcem predstavili bogato življenje manjšega, toda pomembnega kraja.
Marija Sukalo
Asfaltna cesta tudi v Ter
Ljubenska občina je pred časom uspešno kandidirala na javnem razpisu za pridobitev sredstev iz programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi s projektom za pospešen razvoj hribovskega naselja Ter.
Prvenstveno je seveda potrebno poskrbeti za cestno infrastrukturo, prva pridobitev na tem področju pa bo kot kaže prav kmalu realizirana. To je posodobitev skoraj štirih kilometrov dolgegacestnega odseka, zaostale potrebe pa bodo poskušali zagotoviti sredstva na naslednjih razpisih.
Po predračunski vrednosti naj bi
omenjen odsek ceste veljal preko 40 milijonov tolarjev. Cena bo seveda nižja, predvsem po zaslugi krajanov, ki sami urejajo spodnji ustroj. Asfaltno prevleko in zaključna dela so zaupali Cestnemu podjetju iz Celja, po novi cesti pa naj bi se predvidoma zapeljali že v oktobru.
Savinjčan
Občina Mozirje, Zavod za kulturo Mozirje
Večer v počastitev Franca Hribernika
Letošnji prvi praznik občine Mozirje je bil v veliki meri namenjen spoznavanju domačina, pisca, kronista, šolnika in rodoljuba, Franca Hribernika. Njegovemu spominu je bil tako namenjen tudi petkov večer v mozirski galeriji.
ŽivljenjeFrancaHribemika,kigani	danegakrajana, ki je bil pripravljen
živel samo zase, ampak predvsem za druge, je bilo pestro in polno kot knjiga brez konca. To govorijo zapisi, predvsem panjegovi učenci, prijatelji in sosedje. Hribernikov dobri poznavalec, neutrudni Aleksander
priskočiti na pomoč kadarkoli in komurkoli. Tako je napisal brez števila oporok, raznih prošenj, zahval, tožb... Njegovo delo je bilo nesebično in odkritosrčno. Zanimive izpovedi njegovih sokrajanov je
Aleksander Videčnik je orisal življenje in delo Franca Hribernika (foto: C. Sem)
Videčnik, ga opisuje kot vsestranskega prosvetljitelja. V Mozirju je v tej luči prirejal zgodovinske večere, popisoval dogajanje v kraju in okolici in podobno.
Večer v galeriji je bil namenjen tudi družabni predstavitvi Franca Hribernika. Po uvodni Videčnikovi predstavitvi je Darinka Marinc prebrala sestavek akademskega kiparja Cirila Cesarja, ki je med drugim izdelal tudi doprsni Hribernikov kip.
Cesar je prav tako nekdanji Hribernikov učenec iz Šoštanja. Tildi sam je povzel besedo in se spomnil Hribernika kot enkratnega učitelja, čustvenega, pristnega in stvarnega, polnega ustvarjalne volje in posebne učne metodologije. Njegove metode so bile uspešne, kar je Cesar občutil na svoji koži.
V pogovor se je vključil tudi Ivan Zupan, ki je bil pobudnik postavitve doprsnega kipa Francu Hriberniku pred poslopjem osnovne šole v Mozirju.
Hribernika so se s tarejši Mozirjani na večeru spominjali tudi kot pre-
spretno povezovala Vladka Planovšek, ki je že stalna voditeljica podobnih dogajanj v galeriji.
Prisotni so na večeru spoznali marsikatero podrobnostiz življenja enega izmed najzanimivejših Mozir-janov. Takšnih in podobnih ljudi je bilo v Mozirju že veliko, zato je prav, da se od časa do časa katerega izmed njih spomnimo in obeležimo spomin nanj.
Svojevrsten poklon so Hriberniku namenili tudi člani vokalne skupine Savinjski rožmarin, pod vodstvom Tadeje Cigale, ki so v njegov spomin zapeli nadvse čutno in hvaležno.
Večer v mozirski galerijije obiskovalcem prinesel veliko. Spoznali so lahko delo pokojnega sokrajana, ki je v času svojega življenja prinesel Mozirju veliko tistega, kar imajo tudi dandanes. Marsikomu je s svojim znanjem in človečnostjo pomagal tudidoboljšegaživljenja, zakarmu gre vsa zahvala.
Benjamin Kanjir
Predstavitev knjige dr. Petra Weissa
Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim
Gradom in Nazarjami
V sklopu prireditev ob prvem prazniku občine Nazarje je bila v ponedeljek, 14. septembra, v dvorani glasbene šole v gradu Vrbovec predstavitev Slovarja govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami dr. Petra Weissa. Avtor, doma iz Spodnjih Kraš, je slovar na zanimiv način predstavil kot “knjigo, ki jo pišem še naprej, ki je del mene in del krajev, od koder izhajam.”
Uvodne besede o dr. Petru Weissu je povedal Aleksander Videčnik. Kronološko je preletel Weissovo akademsko kariero, opozoril na njegovo publicistično delo in pesniški opus in mu pri sedanjem delu zaželel še veliko uspehov.
“Zelo lepo je biti na taki predstavitvi, saj tovrstnih priložnosti ni veliko,” je z vidnim zadovoljstvom začel predstavitev slovarja dr. Weiss. Že na začetku je poudaril, daje knjigo, ki je ugledala luč sveta pred pol leta, finančno podprla Občina Nazarje, glavnino sredstevpaje prispevalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami zajema 14 vasi na omenjeni relaciji, pri čemer sta oba večja kraja zaradi mešanice govorov izključena. V omenjenih 14 vaseh živi približno 2300 prebivalcev, gradivo
za knjigo pa je avtor črpal predvsem v Krašah, Bočni in Kokarjah, medtem ko so ostali kraji zastopani s posameznimi izjavami.
“V slovarju sem skušal zajeti vse, kar se v spodnji Zadrečki dolini govori v narečju, z izjemo nekaterih besed, ki so se pojavile nazadnje,” je pojasnil Peter Weiss ob dejstvu, da je izšel pravzaprav šele prvi zvezek, ki predstavlja okroglo petino besed, ki jih govorimo v narečju. Ko bo slo-varvceloti končan, bo obsegal 17 do 18 tisoč besed, kar je približno toliko, kot jih je imel v prvi izdaji slovar slovenskega knjižnega jezika.
V čem je največjavrednota Slovarja govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami? Zagotovo v vzpostavitvi pravega odnosa s slovenskim knjižnim jezikom. Po Weiss-ovem prepričanju so bila narečja pred časom preveč potisnjena na
Založba ZRC je v svoji zbirki »Slovaiji« izdala delo dr. Petra Weissa Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A-H)
Slovar predstavlja občno besedje, kot ga uporabljajo govorci v spodnjem delu Zadrečke doline, kjer se govori zgomjesavinjsko narečje. Besede so navedene v narečnem zapisu s poknjiženo iztočnico in vsemi potrebnimi oblikami, natančno so določeni pomeni in dodane razlage, zapisane so morebitne dvojnice in sopomenke, povsod so navedeni slovnični podatki, pa tudi podatek o dokumentiranosti besede v slovarjih knjižnega jezika. Na ustreznih mestih so zapisani tudi podatki o stalnih besednih zvezah in večbesednih strokovnih izrazih, kar vse je prav tako razloženo ter opremljeno z morebitnimi sopomenkami. V uvodu so poleg osnovnih podatkov o obravnavanem področju in o informatorjih zapisana tudi navodila za branje slovarja. Namen slovarjaje izčrpno predstavitijezikovno tvornost in jezikovna sredstva v govorih na obravnavanem področju ter spodbuditi sestavljanje natančnih narečnih slovarjev drugod na slovenskem jezikovnem področju.
Knjigo v trdi vezavi (168 str., 18 x 25 cm) je mogoče naročiti na naslov: Založba ZRC, P.P. 306,1001 Ljubljana; fax: 06112552 53; E-pošta: zalozba@zrc-sazu.si. Knjigo vam pošljemo po povzetju.
SLOVAR LOVOROV ZADREČKE DOLINE
Dr. Peter Weiss (foto: Ciril Sem)
obrobje,sajvečinaSlovencevvendar- rabljal doma,” je svoje razmišljanje le govori v narečju. “Z vami sedaj	sklenil dr. Peter Weiss, “saj je ravno
govorim vknjižnem jeziku, pravo ‘af- narečje moj pravi materni jezik.” nanje’pabibilo,čebienakjezikupo-	Franci Kotnik
Rečica ob Savinji
Godbeniki navdušili
Zadnjo nedeljo v septembru so turobno popoldne na Rečici popestrili godbeniki Zgor njesavinjske godbe na pihala, ki jih že dolga leta vodi Franci Goljuf. Koncert, ki sodi v sklop praznovanj prvega občinskega praznika občine Mozirje, so pripravili člani Kulturnega društva Rečica.
Poslušalce in nastopajoče je pozdravil župan občine Mozirje in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik. Mozirski župan je dokazal, da pozna problematiko godbe -namesto daril ali drugih priznanj je Franciju Goljufu izročil potrdilo o nakazilu lOOtisočtolarjev.Denarbo vsaj malo omilil finančno stisko, v kateri se nahajajo godbeniki, hkrati pa je zatrdilo, da nekaterim ni vseeno, kaj se bo z godbo, ki se vse bolj uveljavlja v slovenskem prostoru, dogajalo jutri.
Korenine in začetki godbe segajo nekaj desetletij nazaj, ko je delovalo kar nekaj amaterskih godb v naši dolini. Delo Francija Goljufa z godbeniki Zgornje Savinjske doline se je začelo daljnega leta 1977, ko so začeli svoje prve skupne korake na Rečici ob Savinji Po desetih letih so se godbeniki preselili, najprej v Nazarje in nato v Mozirje. Pod
njegovo taktirko so mladi godbeniki dosegali vidne rezultate in prejemali visoka priznanj a. Zadnje tovrstno priznanje je zlata listina v drugi težavnostni skupini, ki jim je omogočil prehod v prvo težavnostno skupino. Odličnost in izjemni rezultati so odraz trdega dela orkestra in dirigenta, vsi skupaj pa tesno sodelujejo z Glasbeno šolo Nazarje.
Godba danes šteje 45 godbenikov, ki veliko obetajo. Gre za mlade glasbenike (nekateri so mladi po letih, drugi pa po srcu), ki jih združuje ljubezen do glasbe, odločnost in trdna volja. Na Rečici so godbeniki vse skladbe ponovno izredno dobro odigrali, glasba je dvignila razpoloženje poslušalcev v dvorani, kar je bilo vidno iz bučnega aplavza in zadovoljstva obiskovalcev nedeljskega koncerta.
Marija Sukalo
Pogovor z Jakobom Presečnikom, županom občine Mozirje, ob prvem občinskem prazniku
“Ideja o Mozirju kot mestu rož ni iluzija”
Sedanja občina Mozirje je tako kot ostale štiri (Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče) nastala iz bivše občine Mozirje, vendar s to razliko, daje obdržala do tedanje občinske prostore, medtem ko so si morale omenjene “novinke” prostore za normalno delovanje šele urediti. Seveda pa se je morala tudi nova občina Mozirje organizirati povsem na novo. Kako ocenjuje ta proces
mozirski župan Jakob Presečnik?
Prvi mandat nove občinske ureditve oziroma lokalne samouprave je po mojem mnenju minil v sorazmerno dobrem sodelovanju med občinsko upravo, občinskim svetom in županom. Večjih nesoglasij na teh relacijah ni bilo, enako pa velja tudi za relacije s krajevnima skupnostima Mozirje in Rečica ob Savinji, ki sta ostali samostojni pravni osebi.
V začetni fazi smo kmalu sprejeli potrebne akte, dokaj hitro pa smo rešili tudi vprašanja glede pristojnosti med občino in upravnimi organi, ki izvajajo državne funkcije: upravno enoto, geodetsko upravo, obrambo itd. Potrudili smo se, daje vsak od omenjenih organov dobil ustrezne prostore v okviru danih možnosti, da so se delovna področja zaokrožila in da lahko vse te institucije normalno delujejo. Resje, daje prostora relativno malo, ampak na nekem povprečju pa vendarle smo in sodelovanje med občino ter upravnimi organi poteka dobro.
-	Kaj pa sodelovanje z ostalimi štirimi občinami v dolini?
Kar se tiče sodelovanja med občinami lahko rečem, da ne vidim razloga, de ne bi bilo doslej dobro in da ne bi bilo tudi v naprej takšno. Tudi delitev premoženja bivše občine je nekaj časa potekala zelo dobro. Sorazmerno hitro smo se dogovorili glede tistih stvari, pri katerih smo ocenili, da niso problematične. Zataknilo se je predvsem pri komunalni dejavnosti.
-	Stanje na področju komunale je sedaj po posameznih občinah urejeno precej različno...
Osebno menim, da bi bilo bolje, če bi ta sistem poenotili, saj bi bil tako gotovo cenejši. Toda občine so se v skladu s svojimi pristojnostmi, da organizirajo komunalno dej avnos t na najboljši način, odločale za različne modele in zaradi tega imamo danes različno situacijo po dejavnostih, ki spadajo v sklop javnih gospodarskihslužb. Nerešen je ostal problem ustanoviteljstvajavnega podjetja Komunala Mozirje. Menim, da se bodo v kratkem vse občine odločile, kaj bo vsaka od njih prevzela pod svoje okrilje. Komunala Mozirje bo v Mozirju zagotovo delovala, za vodovodni sistem Letošč tudi in upam, da še za kakšen vodovod, naprimerLjubno ali Luče. Pri odvozu komunalnih odpadkov je že večji problem. V Mozirju problema ni, ostale občine pa se bodo morale dogovoriti, kako rešiti problem presežka delovnih mest, ki bo nastal v podjetju Komunala. Vse ostale institucije oziroma zavodi delujejo nemoteno naprej in to je po mojem mnenju pokazatelj, da so bile na področju komunalnih dejavnos ti oči tno s tor-jene manjše, če ne celo večje napake.
Jakob Presečnik
(foto: Sašo Bernardi)
-	Katerim aktivnostim ste v občini Mozirje v minulih štirih letih namenili največ pozornosti?
Glavni poudarek je bil na izboljšanju javne gospodarske infrastrukture, predvsem cest, manjših vodovodov, kanalizacijskih sistemov itd. Po mojem mnenju smo na tem področju naredili zelo veliko. To čutijo predvsem kraji, ki so odmaknjeni od krajevnih središč, saj so se jim bistveno iz-boljšali pogoji življenja, zmanjšal se je tudi pritisk na izselitev. V mislih imam predvsem Lepo Njivo, Dobrovlje, Poljane in še nekatere manjše zaselke. Pri tem moram poudariti tudi to, da je bil delež krajanov pri teh investicijskih vložkih zelo velik. Prispevek posameznikov pri delu in denarju je bil izjemno visok in vsem tem občanom gre velika zasluga za vse, kar so naredili. Občina se je vključila po svojih močeh, zlasti pri finančnih zadevah.
-	Največja investicija v občini poteka na Rečici ob Savinji, kjer gradite novo osnovno šolo. Kako napreduje gradnja?
V občini smo v začetku mandata veliko truda vložili v pripravo dveh zahtevnih investicij na področju negospodarstva: osnovne šole na Rečici in športne dvorane v Mozirju. Prvi objekt, kot je občanom znano, se gradi z državnimi in občinskimi sredstvi ter sredstvi iz naslova krajevnega samoprispevka. Denar za začetno fazo je zagotovljen, projekt je v državnem proračunu za letošnje leto in v predlogu državnega proračuna za naslednji dve leti. Žal imamo velike težave z izbranim izva-
jalcem zaradi njegove pomanjkljive finančne sposobnosti, zato se mora občina kot investitor izredno aktivno vključevati, da gradnja poteka naprej. V letošnjem letu bomo skušali objekt spraviti pod streho in ga v naslednjem letu dokončati.
-	Kdaj boste začeli z drugo investicijo?
Druga investicija, športna dvorana v Mozirju, je korak za prvo. Odločitev na nivoju občine je namreč bila, da je rečiška osnovna šola v prioriteti. Za športno dvorano imamo pripravljen projekt in odkupljeno zemljišče. Krajevna skupnost Mozirje bo morala zelo hitro začeti razmišljati o referendumu za samoprispevek, ker bo to edini način, da bo lahko občina v prihodnjih letih realizirala tudi to investicijo. Kdaj natančno pa to bo, je v tem trenutku preuranjeno napovedovati.
-	V začetku prejšnjega meseca je bilo v Mozirju zelo slovesno, saj je Mozirski gaj praznoval svojo 20-letnico. Kako ocenjujete vlogo občine pri tem praznovanju?
Zelo veseli smo, da smo po izjavah mnogih obiskovalcev dobro organizirali 20-letnico Savinjskega oziroma Mozirskega gaja To je bila zelo odmevna prireditev v slovenskem merilu, ki je bila z izjemo sobote, ko je Floriado zmotil dež, tudi dobro obiskana. Gledano v celoti je prireditev lepo uspela. Nanjo smo se začeli pripravljati že v spomladanskem času, ko smo ugotovili, da je treba polepšati mozirski trg in okolico. V ta namen smo namenili kar nekaj sredstev. Imamo srečo, da se večina hiš na trgu ureja; urejajo se fasade, obnavljajo se tudi notranjosti posameznih objektov in tako trg počasi dobiva podobo, kakršno naj bi imel.
-	Še vedno pa ostaja problematičen prometni režim na mozirskem trgu?
Upam, da bo občina v naslednjih letih uredila tudi to, da bo posegla v talno infrastrukturo na mozirskem in na rečiškem trgu in da bosta oba trga postala bolj zanimiva za obiskovalce. Prepričan sem, da ideja o Mozirju ko t mestu rož sploh ni iluzija, seveda pa si ne predstavljam, da bi bilo celo Mozirje urejeno v stilu gaja. To bi bilo predrago in nepotrebno, vsekakor pa je mogoče z manjšimi posegi in manjšim denarjem to idejo realizirati. Če ob tem uredimo še nekatera statusna in lastniška vprašanja v samem gaju, bo skupni rezultat še toliko boljši.
-	Tbriz em nasploh naj bi imel v prihodnje pomembnejšo vlogo pri razvoju občine Mozirje?
Kar se tiče turizma, ne moremo mimo težav, ki jih ima rekreacijsko-turistični center na Golteh. V zvezi s tem smo pričeli z določenimi aktivnostmi, ki jih bo treba še intenzivirati, če želimo, da se bodo razmere na Golteh uredile. V nasprotnem primeru lahko pride do zaprtja centra. Kar nekaj razgovorov je že bilo in bo še potrebnih, da bomo zadevo postavili na drugačno organizacijsko in po možnosti tudi lastniško osnovo, na podlagi katere bo center dobil možnosti za normalno delovanje oziroma razvoj. Zavedamo se, da bo zelo težko doseči nivo nekaterih slovenskim smučarskih centrov, ki imajo boljše pogoje in več sreče pri lastnikih, pri sponzorjih itd. Vsega tega Golte že dolgo nimajo, kljub temu pa se lahko center ob angažiranju občine obdrži na nekem solidnem nivoju. Če vzamemo skupaj Gaj in Golte, ima Mozirje dobre pogoje, da s povečanjem stacionarnih kapacitet premakne turizem v kakovostnem smislu naprej.
- Katere najbolj nujne naloge čakajo občino Mozirje v prihodnjih letih?
Ob zadevah, ki sem jih že nakazal, bo treba poiskati prostor in možnosti za stanovanjsko gradnjo ter podjetništvo. V naslednjih tednih bomo dali v javno razpravo predlog sprememb prostorskih planov občine Mozirje, To bo osnova za izdelavo zazidalnih načrtov, pri tem pa prav veliko možnosti nimamo, saj občina ni lastnik praktično nobenih zemljišč, pripravljenost za prodajo zemljišč na zanimivih lokacijah pa je sorazmerno majhna. Precej zemljišč je še v postopku denacionalizacije.
Stanovanjsko gradnjo predvidevamo predvsem na območju Mozirja, medtem ko so za podjetništvo in obrt namenjene posamezne lokacije v Mozirju in na Rečici, največja možnost in hkrati največji problem pa je obrtna cona na Prihovi. Le ta je v interesu celotne Zgornje Savinjske doline. Občinski svet je za koordinacijo pri realizaciji tega projekta pooblastil Zgornjesavinjski podjetniški center, ki se je vanj aktivno vključil, vendar se je pri tem soočil s problemom pomanjkanja denarja za odkup zemljišč, ki so že na razpolago, in problemom nedokončanih postopkov denacionalizacije za veči-
no zemljišč na območju predvidene cone. Upam, da bo denacionalizacija v teku prihajajoče zime končana in da se bo potem mogoče dogovarjati s sedanjimi oziroma novimi lastniki glede odkupa zemljišč.
- Občina namerava v Mozirju urediti tudi nov varstveno-delovni center?
Občina Mozirje je v lanskem letu odkupila stanovanjsko hišo v neposredni bližini občinske zgradbe za namene varstveno-delovnega centra, ki trenutno deluje v najetih prostorih. V razgovorih smo z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, da bi projekt skupno realizirali. Pripravljen je projekt za adaptacijo stavbe, katere lokacija je takšna, da jo je mogoče v prihodnje še prizidati. Na ta način bi bilo mogoče v prihodnjih letih zagotoviti pogoje za celodnevno varstvo, kar bo zelo potrebno, saj se lahko v mnogih družinah s prizadetimi člani pojavijo veliki problemi z njihovim varstvom. Ta projekt je sevedapred-vsem državni, upamo pa, da ga bodo vsaj v minimalni meri podprle ostale štiri občine, saj prihajajo varovanci iz celotne doline.
- Za vami je praznovanje prvega občinskega praznika. Kako bi ga analizirali?
Občinski svet je v letošnjem letu sprejel odlok o občinskem prazniku, pred nami pa je še, da sprejmemo odlok o občinskih priznanjih. Prvi praznik občine Mozirje smo praznovali z bogatim in hkrati preprostim kulturnim programom ter nekaterimi pridobitvami na cestnem področju. Končno smo uredili cesto na mozirsko pokopališče, kjer smo imeli velike probleme zaradi plazovi tosti zemljišča. Poleg svečane seje občinskega sveta smo praznik obeležili z odkritjem doprsnega kipa prvemu ravnatelju nižje gimnazije v Mozirju, Francu Hriberniku. O pomenu 25. septembra kot občinskega praznika ste mediji že poročali, vsekakor pa je komisija, ki je pripravila predlog, dobro opravila delo, saj na občinskem svetu v zvezi s tem ni bilo praktično nobene pripombe. Predlagal sem, da bi dopolnili odlokz določbami o občinskih priznanjih še v letošnjem letu, da bo lahko nov občinski svet prihodnje leto priznanja tudi podelil.
Franci Kotnik
Luče ob Savinji
Večnamenski objekt izročili v uporabo krajanom
Brez pretiravanja smemo zapisati, da so se Lučanom preteklo soboto izpolnile dolgoletne želje. Namenu so namreč predali čudovit večnamenski prostor, v katerem bodo gasilci lahko v ustreznih pogojih razvijali poslanstvo društva, dvorana, ob slovesnosti je bila premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti otvoritve, bo služila za kulturne, šolske in ostale oblike družbenega življenja, zapisanemu ob bok pa je potrebno postaviti še nove poštne prostore in štiri stanovanja.
Lučani so lahko upravičeno ponosni na pridobitev. Enkratna, namenjena mnogim generacijam v prihodnosti.
Velike so bile besede zahvale predsednika gasilskega društvajan-eza Zamernika, namenjene predvsem občini in županu Mirku
Zamerniku. Skoraj sto milijonov vredno investicijo so zaključili v dobrem letu, za kar ima precej zaslug tudi gradbeno podjetje Cigrad.
Številni gostje so se veselili skupaj z domačini, župani in poslanci državnega zbora ter gasilci sosednjih društev. Velika množicase je zbra-
la vidiličnem kraju ob zgornjem toku Savinje. V varstvo in priprošnjo sv. Florjanu je objekt ob blagoslovitvi izročil mariborski ordinarij, dr. Franc Kramberger, čast rezanju traku pa je pripadla županu Mirku Zamerniku, ki je bil tudi slavnostni govornik.
Savinjčan
Na otvoritvi sta sodelovala tudi lučki župan Mirko Zamernik in mariborski škof dr. Franc Kramberger
(foto: Ciril Sem)
SITRA, d.o.o.
Šlandrov trg 40, 3310 Žalec
Kot pogodbeni partner Gorenjske borzno posredniške družbe, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Med drugim po konkurenčnih cenah
odkupujemo delnice olastninjenih podjetij (Gorenje, Telekom,...) in skladov (PID), za kar vam nudimo takojšnje nakazilo.
Pokličite na tel. 715-911 in se prepričajte o navedenem.
Občina Mozirje
Bil je lep prazničen dan
Občina Mozirje je v okviru praznovanja prvega občinskega praznika poskrbela tudi za otvoritev dveh vitalnih posodobljenih cest: do mozirskega pokopališča in iz Ljubije v Završe ter Ržiše.
Pokopališče je v vsakem kraju eden izmed bolj obiskanih infrastrukturnih objektov. Toliko večja mora biti zato tudi skrb zanj.
Mozirsko pokopališče kaže iz leta v leto lepšo indosledno urejeno podobo. Zahvala gre oskrbniku, Francu Florjancu, ki dan za dnem skrbi za popoln izgled pokopališča.
Mozirjane pa je zadnja leta bolj kot samo pokopališče skrbela cesta, ki pelje do njega. Kazala je katastrofalno podobo in v vsakem dežju se je ta podoba samo še poslabšala. Že zdavnaj je bil čas za njeno obnovo. Kdo je kriv. da do nje ni prišlo, bi
tolarjev. Kulturni program, petje in deklamacije, so ob tej priliki pripravili in izvedli člani kulturnega društvajurij Mozirje, zbranim pa sta spregovorila predsednik KS, Jure Repenšek in mozirski podžupan, Anton Venek.
Zadnja faza obnove te ceste bo potekala predvidoma naslednje leto. Na vrsti je še prestavitev začetnega dela cestišča stran od vrtnarije Skornšek, ureditev bankin in asfaltiranje spodnjih parkirišč.
Druga svečanost istega dne pa je sledila ob otvoritvi posodobljene ceste Ljubija-Završe-Ržiše. Domačini
Otvoritev sanirane ceste na mozirsko pokopališče
(foto: Ciril Sem)
težko odgovorili. Najbrž voda, ki je prepletena po vsem hribu in je tako neukročena odnašala sleherne upe po sanaciji.
Končno so se v lanskem letu našla sredstva, ki so pognala v tek stroje. Pričela so se tako pričakovana dela. Kljub temu, da ljudje niso opazili kaj prida napredka, se je vendarle delalo. Pričelo se je namreč vztrajno us-mer j ati vodo iz hriba, seveda kolikor je bilo to pač mogoče.
Letos je potekal drugi del obnove. Septembra je bilo izkopano veliko materiala, nasuto novega in pripravljeni so bili dobri temelji. Sledilo je asfaltiranje.
Mozirski župan, Jakob Presečnik je s Francem Florjancem 2. oktobra prerezal trak in obnovljena cesta ter zgornj a parkirišča so bila tudi uradno predana namenu. Vrednost opravljenih del je bila velika, samo letos je bilo vloženih 13 milijonov
so vanjo vložili ogromno svojega dela, prostovoljnih ur in denarja. Splačalo se je. Njihovim željam je prisluhnila tudi občina, saj je predračunska vrednost del znašala preko 50 mio SIT.
S pomočjo KS, Zavoda za gozdove, Gozdnega gospodarstva Nazarje, TEŠ-a in 150.000 tolarskega prispevka vsakega krajana so pripravili spodnji ustroj. Nekaj sredstev so dobili tudi iz naslova demografsko ogroženih, ostala sredstva pa je prispevala občina.
Kulturni program so ob otvoritvi pripravili pevci Moškega pevskega zbora, pod vodstvom Katarine Red-nak, domači godci, svoje zadovoljstvo pa so izkazali tudi otroci.
Obe novi oziroma posodobljeni cesti je blagoslovil župnik Ivan Suhoveršnik.
Benjamin Kanjir
Šmihel nad Mozirjem
Otvoritev igrišča
Rekreacija in šport gojita zdrav duh zdravega telesa. Tega se zavedajo tudi Šmihelčani, ki so pred dvema letoma sklenili, da zgradijo športno igrišče.
Idej, kje in kakšno igrišče zgraditi, se je v začetku pojavilo več. Prevladala pa je tista, ki je predvidevala gradnjo asfaltnega igrišča zraven podružnične šole. S tem bi se izpolnila tudi daljna želja otrok in učiteljic, da pridobijo primeren teren za izvajanje poukašportne vzgoje:
Šmihelčani so se dela lotili z vso potrebno delovno vnemo. Izvolili so gradbeni odbor in začeli iskati ter zbirati finančna sredstva. Obiskali so podjetnike, kmete, šolo, Športno društvo, KS in občino. Skoraj povsod so naleteli na odobravanje in sredstev se je nabralo za začetek gradbenih del. Potekala so po ustaljenem načrtu, veliko je bilo
Ljubno ob Savinji
delovnih akcij, ki so se jih z veseljem udeleževali.
Objekt je počasi dobival svoj videz, namenu pa je bil svečano predan v soboto, 3. oktobra.
Ob otvoritvi je spregovoril tudi podžupan in ravnatelj OŠ, Anton Venek. Izpostavil je vrednost igrišča za otroke in vse vaščane. Služi naj jim tudi kot dodatna ponudba za razvoj turizma, ki v teh krajih gotovo ima prihodnost.
Objekt je blagoslovil častni kanonik Alojz Žagar, otroci, ki obiskujejo podružnično šolo v Šmihelu, pa so skupaj z učiteljicama Uršo Vajd in Simono Zbičajnik pripravili športni program.
Benjamin Kanjir
Skoraj rešene težave otroškega zobozdravstva
Po ugotovitvah pristojnih se ohčine Luče, Gornji Grad in Ljubno že nekaj časa spopadajo s prostorskimi problemi zobozdravstvene ambulante za otroke.
Kot je videti, pa bo v doglednem času odpravljen tudi ta problem, saj je občina Ljubno za te namene ponudila dva prostora v občinski stavbi. Prostore so si že ogled ali pristojni republiški inšpektor in
arhitekti ter ocenili primernost prostorov za otroško zobno ambulanto. Po končni odločitvi, sprejeta naj bi bila kmalu, bodo začeli s potrebnimi deli.
Savinjčan
Območno združenje Rdečega križa
100 krvodajalcev v Lučah
V nedeljo, 11. oktobra, je bila v OŠ Luče tradicionalna jesenska krvodajalska akcija. Tako kot na letošnjih akcijah v Nazarjah in na Ljubnem se je tudi tu število krvodajalcev pov-
ečalo.
Lani je kri darovalo 88 krvodajalcev, letos pa se je število dvignilo na okroglih 100, kar dokazuje, da se število ljudi, ki želijo z darovano krvjo pomagati, v naši dolini iz leta v leto povečuje.
Krvodajalci so po opravljenem odvzemu dobili malico, posladkali pa so se lahko s pecivom, ki so ga spekle aktivistke Krajevne organizacije RK Luče.
Celotno akcijo so tako kotvsaleta doslej izpeljali aktivisti Krajevne organizacije Luče sami in zasluženo
se bodo konec meseca skupaj s krvodajalci odpravili na izlet na Primorsko.
Zaradi zainteresiranosti ljudi po darovanju krvi večkrat na leto se poskušamo z Transfuzijsko službo Celje dogovoriti še za eno akcijo v spomladanskem času.
Zahvaljujemo se Osnovni šoli Luče za prostore, krvdajalcem za darovano kri in vsem aktivistom Krajevne organizacije Luče, ki so pripomogli, da je akcija uspela.
OZ RK MOZIRJE
Turistično društvo Rečica ob Savinji
Dobre kupčije Lenartovega sejma
Na Rečici ob Savinji so sejmarili že davnega leta 1585. Tega leta jim je Ivan Tavčar podelil trške pravice in s tem tudi pravico do sejmarjenja. Seveda pa časi temu običaju niso bili vedno naklonjeni. Kot mnogi ali večina njih je tudi Lenartov sejem počasi poniknil in izginil iz tradicionalnega trškega življenja trga Rečica.
Na stojnicah se je lahko kupilo vse... (foto: Ciril Sem)
Člani turističnega društva Rečica pa ne bi bili to, kar so, če pred leti ne bi sklenili Lenartovega sejma znova oživiti in mu vdihniti nekdanjo veljavo. Po mnogih pogovorih in iskanjih najprimernejših rešitev je sejem oktobra 1995 zares ugledal luč sveta, se predstavil in takoj pridobil vnete zagovornike, ki trdijo, da vsakoletni sejem pač mora biti.
In tudi je. Letošnji je bil že 4. zapovrstjo. Splošno barantanje in kupčije so se odvijale na lepo, s soncem obsijano nedeljo, 11. oktobra, s pričetkom ob 9. uri dopoldan.
Kot je v navadi, je zbranim trgov-cem, obrtnikom in premnogim kupcem najprej spregovoril trški župan. Zaukazal je pravične kupčije in prepovedal podkupovanje trških policajev, ki naj bi skrbela za nemoteno odvijanje sejma. Trški policaj je s pomočjo svojega zvestega in vrlega pomočnika prebral razglas in objavil osnovna pravila poštenega odvijanja sejemskega dne. Njegova opozorila so zbrani poslušali z vso resnostjo, zavoljo tega večjih ekscesov tekom sejemskega dne ni bilo.
Glavna burkeža in kalitelja miru poštenih in nadvse spoštovanih tržanov, ki so prišli sklenit kakšno dobro kupčijo, sta bila seveda in zopet cigana. Urša in Pavle sta uganjala norčije, skrbela za nemir med prodajalci, iskala prilike za lastninjenje določenih dobrin in z medsebojnimi prepiri konec koncev tudi razveseljevala zbrane. Najprej sta okoli sosedov zbrala drva, zakurila majhen ogenj, si iz neznane vsebine skuhala čaj in že stopila na pot, ki bi ji kdo lahko rekel kriminalna, v milejši obliki pa skrajno lastniška. Tu in tam sta se s kakšnim trgovcem za nameček tudi sprla. Kazen, kije sledila, ju ni odvrnila od njunega delovanja in ni se bati, da bi zamudila Lenartov sejem v prihodnjem letu.
Tržani pa so si ogledovali stojnice. Tehtali so visoke ponudbe prodajalcev, barantali o vsem mogočem, nekaterim bolj iznajdljivim je uspelo kupiti tudi kaj po znižani ceni.
Največ uspeha je imel menda
Pičkurin, ki vse leto težko čaka sejemski dan, saj si z njim opomore in na njegov račun živi še par mesecev. Obiskovalci sejma so pri njem igrali par-nepar, preizkusili svojo srečo in morda iz Pičkurina izvabili kakšen bonbon ali kaj podobnega. V njegovi ponudbi pa je bilo vse, kar si človek pač lahko zamisli. Spreten, kot je njegov jezik, je tudi način poslovanja, zato se ni bati, da bi zabeležil kakšen tolar izgube.
Na stojnicah se je lahko kupilo vse, od hrane, pijače do žebljev in sekir. Kovači so prinesli svoje kovane izdelke, mlinar je prodajal moko in kruh, Cukrova Liza bonbone in pecivo, manjkalo ni suhega sadja, zelišč, klobas, pečenke, kostanja, mošta, za izbranke lecto-va srca, sira, medu, domači obrtniki so prinesli volno in izdelke iz nje, pletli so se koši in podobni pripomočki. Prišel je Ribničan s suho robo, lončar, klobučar, usnjar, prodajalo se je suho cvetje, semena in še in še. Kot se temu pač spodobi, ni manjkalo niti lajnarja, ki je iz ure v uro skrbel za izvabljanje mehkih zvokov iz stare lajne.
Za najsvetlejše točke sejma gre zahvala organizatorjem, ki v svojo sredo ne vabijo vsiljivih kramarjev z robo dvomljive vrednosti. To uspe le redkim.
Lenartov sejem in njegov ponoven prihod se je po organizaciji že četrte prireditve izkazal kot nekaj,
1. prangeriada
V Sloveniji se kar devet krajev (Lemberg, Brestanica, Podsreda, Piran, Ptuj, Pilštanj, Radovljica in Virštanj) ponaša s prangerjem, med njimi je tudi Rečica ob Savinji.
Vzporedno s predstavitvijo pranger-skih krajev je v Pilštanju potekal tudi narodopisni Miholov sejem, ki je privabil številne rokodelce in obrtnike starih obrti, ki počasi izumirajo, in obudil spomine na čas sejmarjenja, ko se je sedaj skoraj izumrli Pilštanj ponašah 12 sejmi.
Turistično društvo Rečica je v svoji predstavitvi orisalo čas, ko je Rečica dobila trške pravice po zaslugi ljubljanskegaškoiaJanezaTavčarja,ki si je na Rečici kupil dvorec. Predstavili so občino Mozirje, spomnili so se Mozirskega gaja, parka slovenskih vrtnarjev. Niso pozabili omeniti niti turističnih kmetij, neokrnjeno reko Savinjo in turistično rekreacijski center Golte. Omenili so tudi prireditve, ki
kar je vsem zelo manjkalo. Gotovo si člani TD Rečica ob začetnih idejah niso upali napovedovati razmaha, kot ga je sejem doživel ob teh postavitvah. Toliko bolj zato veseli, sedaj že gotovo dejstvo, da se je prijel. Pa ne le prijel. Z njim diha in živi iz leta v leto več domačinov, kar dokazuje vse več tistih, ki se na se-manji dan oblečejo v pražnja oblačila starih mam in dedkov, si nadenejo rute in klobuke, v roke vzamejo palico, prižgo pipe in se dostojanstveno sprehodijo med štanti, ki se šibijo pod težo dobre robe.
In še odgovor vsem tistim, ki dvomij o v obstoj rečiškega turizma. Lenartov sejem naslednje leto bo, za nameček še večji in obsežnejši.
Benjamin Kanjir
jih društvo skozi leto prireja. Najbolj pašo izpostavili Lenartov sejem, s katerim so se predstavili na 1. prangeri-adi. Posebnost tega sejma so vsekakor zgomjesavinjski liki, ki so bili nekdaj stalni gostje na podobnih sejmih. Hudomušna cigana Urša in Pavel sta tudi v Pilštanju nasmejala s svojimi norčijami staro in mlado, Cukrova Liza je prodajala sladkarije...
Rečičanom je uspelo v Pilštanju pričarati delček utripa, ki ga obiskovalci Lenartovega sejma že poznajo. Hkrati pa je rečiško turistično društvo ponovno dokazalo, da ve, kako je treba promovirati svoj kraj, občino Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino. Prva prangeriada v Pilštanju je pokazala, da imajo kraji poleg prangerja pokazati še marsikaj. To pa si bomo prihodnje leto ogledali na Rečici, saj bodo Rečičani gostili slovenske prang-erske kraje.
Marija Sukalo
Rečičani navdušili v Pilštanju
Pilštanj, trg z dvaindvajsetimi hišami in dvajsetimi prebivalci, je 26. septembra postal rojstni kraj 1. prangeriade. Gre za srečanje krajev, ki se ponašajo z edinstvenim zgodovinskim spomenikom »prangerjem« - sramotilnim stebrom, ki je služil za privezovanje in kaznovanje najrazličnejših zlikovcev in grešnikov v fevdalnem času.
Zgornjesavinjska podružnica Slovenske ljudske stranke
Odgovornost do volilcev in širše javnosti
Za funkcijo župana bodo na listi Slovenske ljudske stranke na novembrskih volitvah kandidirali Rafko Žerovnik iz Gornjega Gradu, Toni Breznik iz Luč in Jakob Presečnik iz Mozirja. Kandidate je predstavil tajnik podružnice SLS Andrej Presečnik na tiskovni konferenci, na kateri je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev o aktualnih dogodkih v Zgornji Savinjski dolini.
Goran Horvat gostoval v Srbiji
“Rembrandt a la Horvat”
S takšnimi in podobnimi naslovi prispevkov so srbski časopisi poročali o gostovanju slikarja Gorana Horvata v Beogradu in Kragujevcu in pri tem opozarjali, da gre za prvega slovenskega umetnika, ki je po razpadu bivše Jugoslavije razstavljal v Beogradu.
Kot je dejal Presečnik, čuti stranka, po prejšnjih volitvah najmočnejša v dolini, posebno odgovornost do volivcev in širše javnosti. V izogib nadaljnjim ugibanjem in možnim špekulacijam so se odločili predstaviti kandidate in njihove poglede na razvoj občine, v kateri bodo kandidirali.
Presečnik je povedal, daje najavljeni kandidat iz Solčave kandidaturo umaknil zadnji hip. SLS si je zelo prizadevala, da je dobila Solčava status samostojne občine. Pri tem je tajnik podružnice izpostavil predvsem veliko vlogo dr. Franca Zagožna.
Na Ljubnem stranka ne bo nastopila samostojno; podprli bodo kandidaturo sedanje županje Anke Rakun, ki se za ponovno izvolitev poteguje kot nestrankarska kandidatka. Tudi v občini Nazarje ljudska stranka ne bo imela svojega kandidata, povsem realno namreč ocenjujejo, da možnosti za volilni uspeh v tej občini nimajo.
Nekaj drugega pa so po besedah Presečnika volitve v občinske svete, kjer bodo v vseh občinah nastopili s polnimi kandidaturami. Enako je tudi s kandidaturami v krajevnih skupnostih, pri tem pa je Presečnik negativno ocenil zamudo razpisa volitev v občini Gornji Grad. Po zakonu je namreč potrebno volitve razpisati 60 dni pred volitvami, v Gornjem Gradu so to storili komaj 42 dni pred volitvami.
Sicer pa podružnica, ki deluje na območju celotne Zgornje Savinjske doline, ocenjuje, da se je v prvem mandatu precej postorilo, predvsem na in-frastruktumemobmočju. Sevedaosta-jajo tudi odprta vprašanja, predvsem to velja za Komunalo kot podjetje in kot dejavnost. Po Presečnikovem mnenju so še vedno prisotni grehi stare občine, “stara Komunala” pa bo morala biti preko strpnega dialoga breme vseh naslednic nekdanje občine. Vsekakor bo potrebno sodelovanje okrepiti in preko skupnih programov potegniti iz državne blagajne čim več denarja.
Toni Breznik, kandidat za župana Luč, formalno ni član stranke. V pretek-
losti je deloval na turističnem področju, včasu katastrofalnih poplavpa je bil načelu krajevne skupnosti. Delo župana vidi predvsem v uresničevanju prioritet kot so kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in drobno gospodarstvo.
Breznik je realist, obljublja samo trdo delo, v kolikor mu bodo ljudje zaupali mandat. Sedanjemu občinskemu vodstvo priznava, da je veliko naredilo, vendar ob premalo razvidnem financiranju. V kolikor so se stvari zajedle v naprej, je učinek narejenega manjši, meni Toni Breznik. Prav tako po njegovem niso posrečeno izbrane nekatere investicije, na primer ogrevanje na plin. Menda bi bila primernejša biomasa, s tem bi pomagali razvijati lesno industrijo. Ker je župan preobremenjen s funkcijo poslanca, v občini ni ustreznega zastopanja.
Tudi Rafko Žerovnik, kandidat iz Gornjega Gradu, nima pripomb na program, ki se izvaja v Gornjem Gradu. Če bo izvoljen, se bo z vsemi možnimi sredstvi zavzel, da se podjetje Smreka, na katerega niso vezani samo zaposleni, reši iz nezavidljivega položaja. Nadalje je Žerovnik prepričan, da v Gornjem Gradu manjka pravih informacij, nerazvidno finančno stanje in sprejeti odloki, ki jih potrjujejo svetniki v nedemokratičnem vzdušju, pa so elementi, s katerimi bi se morali soočiti revizorske službe.
Bolj kot sedanja garnitura, v kolikor bo seveda imel priložnost, se bo zavzel, da se vprašanje radarja na Menini dokončno črta z dnevnega reda. Do tega vprašanja se bo morala SLS jasno in dokončno opredeliti, poleg ostalih argumentov gre na Menini vendarle za velike vire pitne vode. “Rak rana” Gornjega Gradu je tudi cesta skozi naselje in tako imenovani Božičev most. Dejstvo je namreč, da je bil most obljubljen, prav tako pa je jasno, da nekateri iz občinskega vodstva iz lastnih interesov nasprotujejo izgradnji obvoznice.
Savinjčan
“Do gostovanja v Srbiji je prišlo na osnovi povabila knjižnice mesta Beograd in Narodnega muzeja Kragujevac. V kragujevškem muzeju je glavni kustos mag. Slobodan Lazarevič, ki je eden od avtorjev besedil v moji monografiji Risbe 1963-1996,” je ozadje zanimivega gostovanja pojasnil Goran Horvat. “Na obeh lokacijah je bila predstavljena omenjena monografija in odprtarazstava risb, v Beogradu 20, v Kragujevcu pa 30. Beograjski knjižnici sem poklonil tudi izvod Biblije v 300 slikah -Stara zaveza.”
Predstavitev monografije Risbe 1963-1996 je v Beogradu potekala v Rimski dvorani tamkajšnje knjižnice. O Horvatovem risarskem delu sta spregovorila umetnostna zgodovinarja dr. Dejan Doric in dr. Dorde Kadijevič, ki je tudi filmski režiser. Doric je opozoril na dejstvo, da je Goran sin enega največjih živečih slovenskih umetnikov, Jožeta Horvata - Jakija, katerega monografija, ki jo je napisal Tone Svetina, je prav tako odlično zasnovana kot Risbe 1963-1996.
Po Doričevem mnenju je treba Gorana Horvata sprejemati kot samoraslega, samoukega in originalnega umetnika, ki je nepredvidljiv in izven sistema. Njegov veliki opus označuje presenetljiva različnost, toda vedno z njegovim prepoznavnim risarskim rokopisom. Zato je v času uničenja verodosto-
jnih vrlin tradicije njegovo umetniško delo ena od oblik obnove sanjarjenja, domišljije in poetičnosti v današnjem, od materializma pustem svetu. V tem smislu je po Doričevem prepričanju Goran Horvat ne samo slovenski umetnik, ampak pravi sin stare in slavne Evrope plemenitih tradicij.
Dr. Dorde Kadijevič je dejal, da se je pri listanju Horvatove monografije risb prepričal, da barok kot oblika umetnosti še ni ugasnil oziroma da živimo v nekakšnem neobaroku. V srbskem kulturnem prostoru ni-
majo predstavnika te zvrsti umetnosti, kot je Goran Horvat. Kot je dejal Kadijevič, je bil civilizacijski nivo kulture v bivši skupni državi na precej višjem nivoju kot je sedanji parcialni prostor vsake od novih držav.
Kadijevič se je ustavil tudi pri Horvatovem načinu upodabljanja hudiča, ki je nekako simpatičen in izraža svojevrstno noto parodije. Podobno je tudi pri erotičnih temah; tudi iz njih veje pristna baročna parodija. “Horvat je neobičajen slovenski umetnik, kar pa ni čudno, saj so Slovenci od nekdaj prednjačili z avantgardo oziroma s smelostjo, da sledijo svetovnim dogodkom,” je še poudaril dr. Dorde Kadijevič, ki je v nadaljevanju otvoril razstavo Goranovih risb. Med številnimi uglednimi osebnostmi se je dogodka v mestni knjižnici udeležil tudi be-
Goran Horvat v razgovoru z beograjskimi gostitelji
ograjski nadškof dr. Franc Perko.
V Narodnem muzeju v Kragujevcu je na predstavitvi monografije Risbe 1963-1996 poleg dr. Dejana Dorica sodeloval literarni in likovni kritik mag. Slobodan Lazarevič. Slednji se je osredotočil predvsem na posamezne elemente in osebe na Horvatovih risbah. “Kotdaje slikar želel s svojimi slikami izraziti sožalje in razumevanje, sočustvovanje in razmišljanje o kozmosu, ne pa občudovanje fizične moči,” je ugotovil Lazarevič in dodal, daje Goran očitno ustvaril svet nekakšne utopične prihodnosti. “Slikar se je v svojem dosedanjem delu in ustvarjenem
umetniškem opusu, združujoč nasprotja in rešujoč protislovja, zlasti v samem sebi, reševal z ustvarjalnim delom in svojevrstno filozofijo, katere osnovni moto bi lahko bil: čutim, da je človek na tem svetu lahko srečen.”
Goran Horvat je pri opisovanju vtisov z gostovanja v Srbiji poudaril, da je povsod, kamor je prišel, za razliko od razstav v Avstriji in Nemčiji, čutil prijaznost in toplino. Z opisanim gostovanjem je letošnji, zalo pester ciklus javnih nastopov verjetno zaključil.
Franci Kotnik
Rečica ob Savinji
Naše življenje
V gostišču Čujež sta zadnji ponedeljek v septembru Zavod za kulturo Mozirje in Turistično društvo Rečica pripravila predstavitev nastajanja narodopisne knjige “Naše življenje -življenjepisi krajanov Rečice ob Savinji”. Predstavitve, ki je sodila v sklop praznovanj ob prazniku občine Mozirje, so se udeležili tudi županja občine Ljubno Anka Rakun, podžupan občine Mozirje Anton Venek, predsednik krajevne skupnosti Rečica Jože Kramer in drugi.
Ideja o knjigi se je porodila v turističnem društvu, v pomoč pa jim je priskočila dr. Marija Makarovič, ki jih je usmerjala in vodila pri zbiranju rokopisov in slikovnega gradiva. Razdelili so vprašalnike, ki so bili razdeljeni na več poglavij (otroška leta, mladost, moj življenjski sopotnik, moji otroci, sedanjost, delo nekoč in danes, prosti čas nekoč in danes...). Odziv krajanov je bil presenetljiv. Zgodovinski oris kraja skozi vsa obdobja zgodovine so zaupali Zdravku Novaku.
Jožefa Zabreznik, Pavla Požarnik, Anton Strožič, Frančiška Kropovšek, Antonija Marovt, Jožefa Dolinar, Ana Benda, Nuša Ivančič, dr. Anton Dolenc, Anton Turšek, Milan Ir-mančnik, Ivan Senica, Marko Jeraj, Slavka Veninšek, Alojz Hudales, Jožica Hren, Vera Horjak so za knjigo prispevali svoje bogate življenjske zgodbe. Preden pa bo knjiga zagledala izid, se bo verjetno našel še kdo, ki bo delil svojo življenjsko
zgodbo z bralci. Rokopise je prepisala Olga Tlaker, lektorica knjige pa bo Marija Venek. Obsežen projekt bo stal skoraj dva milijona tolarjev. Polovico sredstev bo prispevalo Ministrstvo za kulturo, ostanek pa Zavod za kulturo Mozirje in sponzorji. Zaradivelikega števila piscev bosta nastala dva dela.
Na predstavitvi so v razgovoru sodelovali avtorji, ki so izrazili zadovoljstvo ob dejstvu, da s predstavitvijo svojega življenja puščajo bogate izkušnje zanamcem. Razgovor z njimi je vodila etnologinja in muzejska svetovalka dr. Marija Makarovič, ki bo knjigo tudi uredila. Predstavitev sta popestrili sestri Benjamina in Kristina Šuster, povezovalec programa pa je bil Jože Tlaker.
Več o vsebini knjige ob izidu, ki je predviden julija naslednje leto, ko bo Turistično društvo Rečica praznovalo dvajsetletnico delovanja.
Marija Sukalo
fčteAnicAe
Ob vseh prepričljivih razlagah ostaja politika omamna skrivnost, znotraj katere manipulirajo z ljudmi - številkami - ljudje, katerim je matematika abstraktna veda.
Savinjčan
Kulturno društvo Jurij Mozirje
Extempore trdno ukoreninjen
V sklopu praznovanja mozirskega občinskega praznika je 25. in 26. septembra v organizaciji Kulturnega društvajurij Mozirje potekalo že 4. tradicionalno srečanje slikarjev: Extempore 98. Na letošnjem je sodelovalo kar 18 slikarjev, med njimi tudi štirje z akademsko izobrazbo.
Prva in morda najpomembnejša ugotovitev letošnjega že 4. Extempora je, da se je srečanje slikarjev prijelo, pognalo zdrave korenine in postalo barvni delček mozirskega kulturnega mozaika. To pa je najvažnejše, saj željaorganizatorjev iz leta v leto dobiva polnejše in izrazitejše dokaze, da je z manifestacijo posegel tja, kjer se je čutila praznina.
In to praznino s svojstvenimi koloriti zapolnjujejo ljudje, vajeni mešanja barv, nanašanja le-teh na platno in oblikovanja, ostalim in na-ključnim opazovalcem prepoznavnih (ali pa tudi ne) oblik.
Letošnjega tradicionalnega srečanja se je udele žilo 18 slikarjev, med njimi so bili tudi štirje, ki so slikanje izbrali za svoje življenjsko delo, ki jim daje bolj ali manj velik kos pogače. To so bili: Terezija Bastelj iz Gornjega Grada, Lucijan Bratuš in Matej Metlikovič iz Ljubljane ter Vinko Železnikar iz Mengša. Na extemporu pa so slikali tudi: Milica Zupan, Metod Sem in Konrad Marčinko iz Mozirja, Peter Matko iz Šmartnega ob Paki, Karmen Goričar in Marta Jakopič Kunaver iz Ljubljane, Drago Jerman iz Lukovice, Cecilija Bernjak s Ptuja, Vojko Gašperut iz Kopra, Vlado Ger-šak iz Celja, Ida Šprah iz Škofje Vasi, Tatjana Lužnik Škufca iz Kamnika, Anka Rakun z Rečice ob Savinji in glavni organizator ter predsednik kulturnega društvajurij, Jure Re-penšek iz Mozirja.
Letošnje srečanje slikarjev v Mozirju se od dosedanjih razlikuje po tem, da so umetniki svoja dela odnesli domov, kjer jih bodo v svojih ateljejih dokončali in jim dodali nove vsebine, ki so se preko inspiracije rojev-
ale v dveh dneh druženja. V drugi polovici novembra se bodo udeleženci zopet zbrali in postavili svojadelanaogled tudi širši javnosti. Takrat bo organizirana tudi okrogla miza, na kateri bodo sodelovali slikarji in nekateri gostje. Tema bo seveda namenjena Extemporu in perečim slikarskim vprašanjem.
Ob koncu tega prvega, delovnega dela je bil uradni zaključek v restavraciji Gaj. Zbranim slikarjem je spregovoril mentor srečanja, dr. Jožef Muhovič. Govoril je o okolju, ki vsakega človeka inspirira na drugačen način. Srečanja, kot je vsakoletni mozirski Extempore, slikarje oplajajo z raznolikostjo prikazanih stilov slikanja. Različne delovne navade in medsebojno spodbujanje iztiskajo iz vsakega posameznika tudi profesionalni pristop do dela. In to delo bodo slikarji iztisnili v bistvo želenega doma, ko bodo zbrali množico vtisov, ki so si jih nabrali v Savinjskem gaju in Mozirju.
Slikarje sta ob zaključku obiskala tudi župan Jakob Presečnik in podžupan Anton Venek. Slednji je zbrane pozdravil in izrazil svoje za-dovolj stvo ob drugačnem odkrivanju in spoznavanju skritih kotičkov, ki jih drugi ljudje niti ne opazijo. Izrazil je tudi željo, da se enkrat postavi razstava vseh del, ki so nastala v času trajanja dotedanjih srečanj slikarjev.
Extempore je že postal del Mozirja in njegove široke kulturne ponudbe. Konec koncev to potrjujejo tudi slikarji, ki se vsako leto vračajo in v kraju vedno znova odkrivajo detajle, vredne sledi čopiča in slikarskih platen.
Benjamin Kanjir
Trideset let Savinjskih novic
Akademija in razstava fotografij
Prav ste prebrali, spoštovane bralke in cenjeni bralci. Kako neverjetno hitro teče čas. Od prvih številk, ki so služile predvsem informiranju o dogodkih v takratnih gospodarskih subjektih in družbenopolitičnih organizacijah, so Savinjske novice prerasle včasopis, brez katerega si je težko zamisliti medijsko pokritost Zgornje Savinjske doline.
Vsestranski razvoj in tempo življenja sta dejavnika, ki sta tudi od Zgornjesavinjskega časopisa terjala prilagodljivost, ki se kaže v čim bolj ažurnem podajanju informacij. Predvsem zaradi tega smo že pred časom iz mesečnika postali štirinajstdnevnik.
Zavedamo se, živimo pač v eri računalništva, da že postajamo “zastareli", zato v uredništvu res-no razmišljamo o tedniku. Organizacijsko in kadrovsko precejšen zalogaj, gotovo pa je, da se bo potrebno prilagajati razmeram in prvenstveno vsem, ki jim Savinjske novice dajejo informacijsko razsežnost, ki je sicer ne prinaša noben drugi časopis.
Okrogla obletnica pa je vendarle priložnost in tudi obveza za trenutek spoštljivega premisleka. Vsekakor smo trdno odločeni, da ga delimo z vsemi sopotniki časopisa, tudi s tistimi, ki nam z kritično a pošteno besedo nakazujete nove razsežnosti razvoja. Prihodnja, jubilejna številka bo nemara prava priložnost predvsem za to.
Osrednja slovesnost - akademija - bo 6. novembra ob 18. uri v nazarskem Delavskem domu.
Program bodo sooblikovali kulturni
ustvarjalci iz vseh občin Zgornje Savinjske doline. Združeni, Savinjske novice in kulturniki za Zgornje-savinjčane. Lepo vabljeni, trenutek bo lepa priložnost, da se skupaj zahvalimo možem, ki so v preteklih treh desetletjih zaznamovali razvoj Savinjskih novic.
Poleg pisanih informacij je za sleherni časopis pomembna tudi fotografija. Seveda niso Savinjske novice pri tem nobena izjema. Ciril Sem, fotoreporter, je skoraj ves čas vestno beležil dogodke in ljudi - predvsem tiste, ki po nekakšnem nenapisanem zakonu nikoli ne najdejo prostora v novinarskih prispevkih. Zabeleženi na fotografiji so seveda pomemben člen življenja in dela Zgornje Savinjske doline nasploh.
Z razstavo, od srede novembra bo na ogled v mozirski galeriji, želi Ciril Sem odstreti dogodke iz perspektive njegovega fotoaparata. Zagotovo se je v tridesetih letih nabralo veliko tega, kar je potrebno ponovno, za mnoge pa sploh prvič, predstaviti na ogled. Tudi to je nekakšna zvestoba, zaupanje, ki ga kaže plemenito nadgraditi.
Savinjčan
Pokrovitelji 30-letnice Savinjskih novic so:
Mizarstvo ‘Kovač, £o.o.
Ljubija 55, 3330 Mozirje <ItL:063/833-681
Zlatarstvo
ROŽIČ
Na trgu 7 v Orabnerjevi hiii v Mozirju
*•1.1 O03/B3B-CDO
^fghnoFOrvr
^Trgovina.
Savinjska cesta 1,3331 Nazarje; tel.: 833-620
Banka Celje, MGA Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Žagarstvo Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, PUP Velenje, Davidov hram Nazarje, RSL Levec, Kovinoplastika Benda Sp. Rečica, Zavarovalnica Maribor, Igea Nazarje, GG Nazarje, Telekom Slovenije, Leskom Nazarje, Elkroj Mozirje
Savins/*-
NOVICE
SO ZAPISALE:
Načrtna stanovanjska izgradnja
Izredno hitro naraščajoča stanovanjska izgradnja ustvarja velike probleme un zahteva urejenost ter odgovornost. V današnji številki pričenjamo z objavljanjem serije člankov o urbanistični problematiki v občini.
Urbanistična politika občinske skupščine ježe nekaj let predmet ostrih kritik in nasprotujočih mišljenj. Interesi se na tem področju križajo. To pa je tudi razumljivo. Ni vseeno zasebnemu graditelju, kje bo gradil in pod kakšnimi pogoji, prav tako pa lastniki zemljišč niso soglasni, da se gradi ravno na njihovem zemljišču. V tem zapisu želimo opozoriti samo na nekatere razloge, ki zahtevajo urejenost, načrtnos t in smotrnost na tem področju, v nadaljnjih sestavkih pa bomo podrobno razložili urbanistično politiko skupščine občine Mozirje.
Če pobrskamo po preteklosti, lahko takoj ugotovimo, da je človek vedno skrbno izbiral prostor za gradnjo v skladu s potrebami časa, v katerim je živel. Vodili so ga različni razlogi: uporabnost, varnost, varčnos t pri uporabi zemljišča, in drugi. Spomnim naj le na trge, vasi in mesta, ki so nastala v preteklem obdobju. Vsi pomembnejši in večji kraji so zgrajeni izredno strnjeno, na slabih zemljiščih in na prometno pomembnih mestih. Dasiravno gradnja v preteklosti ni bila tako množična kot je danes, so vendarle iskali najbolj pametne rešitve.
V Gornji Savinjski dolini je število novih gradenj vsako leto večje. Samo
v pičlih osmih letih je bilo izgrajenih 500 novih stanovanjskih hiš, da ne omenjam druge gradnje. Z gospodarskim napredkom bo gradnja še hitreje napredovala. Tako množična gradnja pa ne more teči neurejeno. Zakaj ne? Naj naštejem samo nekaj razlogov:
-	S prostorom moramo varčevati. Če sprostimo gradnjo, potem v nekaj letih zazidamo vsa pomembna in najboljša obdelovalna zemljišča.
-	Sedanja generacija se ne more in ne sme samo pehati za dobrinami, pri tem pa pozabiti na vse, tudi za očuvanje lepote pokrajine. Tb nosimo pred našimi zanamci veliko odgovornost.
-	Razpršenost gradnje izredno podražuje komunalne usluge: vodovod, elektriko, kanalizacijo, ceste, poti itd. Že danes, pa čeprav smo šele na začetku večje izgradnje, imamo vse prepleteno z različnimi vodi. Posamezne vodovodne zadruge imajo po 50 in več km vodovodnega omrežja. Kdo bo vse to vzdrževal, če odštejemo stroške, ki smo jih že imeli z izgradnjo? Nihče drug kot uporabniki. Če je temu tako, potem ne smemo samega sebe že vnaprej obremenjevati.
J. Debevšek DECEMBER 1969
Izbira in uporaba zimskih avtomobilskih
pnevmatik
Če so bile zimske avtomobilske pnevmatike pred časom zgolj nepotreben finančni izdatek, nam v današnjem času predstavljajo trdno vez med avtomobilom in cestiščem. Kaj nam koristi super avtomobil, ki je končal v jarku zaradi napačno izbranih pnevmatik?
Zatorej ne varčujte pri nakupu zimskih pnevmatik in se raje oglasite pri vulkanizerju, ki vam bo znal svetovati. Nakaj nasvetov vam tokrat posreduje vulkanizer stvo Tkavc iz Nazarij in vas vabi, da jih za nadaljnje nasvete osebno obiščete.
Kako izberemo pnevmatiko?
1.	Pri nakupu pnevmatik za vaš jekleni konjiček bodite pozorni na predpisano dimenzijo, ki jo priporoča proizvajalec.
2.	Držite se predpisane dimenzije!
3.	Pri izbiri pnevmatike je prav tako pomemben hitrostni razred. Razredi so naslednji:
Q = l60, R = 170, S = 180, T = 190, H = 210, V = 240, W = 270, Y = 300 in Z= +300 kilometrov na uro.
Pravilna uporaba in vzdrževanje pnevmatik
1.	Pazimo na tlak v pnevmatikah in se držimo predpisanega.
2.	Prenizek tlak povzroča neenakomerno obrabo po robovih, prevelik pa po sredini pnevmatike.
3.	Pri polnjenju pnevmatik naj bodo le-te hladne. Ne pozabite na rezervno kolo!
4.	Če kolesa trese, najprej očistite notranjost platišč, kjer se nabira umazanij a, in če ni nič bolje, poskusite s “centriranjem” koles.
5.	Če pnevmatik ne uporabljamo, jih hranimo na suhem in temnem prostoru.
Zimska in letna pnevmatika. Zakaj?
1.	Zimska pnevmatike imajo mehkejšo tekalno plast, ki omogoča zanesljiv oprijem in krajšo zavorno pot v mrazu, žal pa se na poletnem soncu take pnevmatike hitro izrabijo.
2.	Za letne pnevmatike je predpisana globina kanalov 1 milimeter, za zimske pa 4 milimetre.
Vendar so to res minimalne globine, ki za normalno in varno vožnjo ne zadoščajo.
3.	Za varno zimsko vožnjo je priporočljivo imeti vse štiri pnevmatike zimske.
4.	Zimske pnevmatike namestite novembra oziroma takrat, kose temperature spustijo pod 5 stopinj Celzija.
Na vsa nadaljnja vprašanja vam bodo z veseljem odgovorili v vulkanizerstvu Tkavc, kjer lahko pnevmatike seveda tudi kupite in se tako primerno oskrbite za spolzke zimske dni.
Igor
PSC Praprotnik Velenje
Octavia combi
Nekaj je treba priznati. Kar naredi Nemec, je kvalitetno in trpežno, pa še dobro izgleda. In prav ta »nemški« vpliv je v zadnjem času opazen pri Škodi. Okrilje Volkswagna ji prav dobro dene in prihodnost bo baje še zelo zanimiva. Pri velenjskem uradnem zastopniku vozil Škoda - PSC Praprotniku se tega zavedajo in njihov ponos na novo octavijo je seveda upravičen. Še posebej, odkar se v njihovem prodajnem salonu blešči octavia combi, ki smo si jo tudi sami malce pobliže ogledali.
Octavia je dodobra razvnela slovenske kupce in postala prava uspešnica na zahtevnem avtomobilskem trgu. Slabši prizvok imena Škoda se v zadnjem času obrača v besedi kvaliteta in zanesljivost. Sicer pa rezultati o prodaji povedo svoje. Prenovljeni felicia in octavia sta med zelo dobro prodajanimi avtomobili.
In nova, dolgo pričakovana zvezda je sedaj tu! Octavia combi je logična izpeljanka iz limuzinske octavije. Mere so ostale nespremenjene, le zadek je dobil čudovito »avantovsko« obliko. Audi, pazi se! Priznati je treba, da je octavia combi eden najlepše oblikovanih kombijev. Skladnost linij in kompaktnost avtomobila navdušita na prvi pogled.
Največja sprememba v notran-
Skladnost linij in kompaktnost octavije navdušita na prvi pogledu (foto: Igor Pečnik) josti je nova armaturna plošča, ki volil vgraditi! Kaj bi potem še os-se s črno barvo in obliko približuje	talo “velikim”?! Preoblikovani so
volkswagnovi. Menda so Čehi tudi sprednji sedeži, ki omogoča-naredili še boljšo, pa je VW ni do- jo več prostora za noge na zadnji
klopi. V celoti nudi octavia combi dovolj prostora tako spredaj kot zadaj, tudi za potnike višje postave.
Prava poezija pa je velik prtljažni prostor, ki omogoča nalaganje tovora prostornine od 548 do 1.512 litrov (ob podrti zadnji klopi).
Vso to prostornino in lepoto vam octavia ponuja v treh paketih opreme LX, SLX in GLX ter s petimi motorji, dobro znanimi iz volkswagnovih modelov. Najbolj zanimiva sta 1.8 T s 150 KM in 1.9 Tdis 110 KM, ki spremenita češko lepotico v pravo zver!
Še bolj privlačna za nakup pa postane octavia combi, ko vam pri Praprotniku povedo ceno: od 1.996.550,00 SIT dalje!
Igor
Piše: Aleksander Videčnik
O mejnih kamnih veliko ne razmišljamo, jemljemo jih kot nekaj običajnega, potrebnega, morda tudi vsakdanjega. Toda preteklos t teh kamnov nam marsikaj pove, marsikaj novega, doslej morda še neznanega.
Ko se je znotraj neke skupnosti ljudi pojavila želja po lastništvu zemlje, jo je bilo treba označiti, z vidnimi znaki torej, postaviti meje neke posesti. Še danes rečemo, da postavljamo mejnike ali mejne kamne, čeprav sodobna razmejitev zemljišča že zdavnaj ni več taka, kot je bila pred sto-leti. Danes se sploh ne uporabljajo več kamni, pač pa določene oznake, ki jih zemljomirec zabije v tla. Tudi na obrede v zvezi s tem smo že davno pozabili.
Nekoč pa je bilo vse drugače. Kot primer vzemimo Rimljane, ki so prav božansko častili mejne kamne. Namenjali so jim celo praznik in to 23. februarja. Tedaj so prirejali razna čaščenja ob kamnih in tudi obhode meja.
Božanstvo
V	naših razmerah je že v srednjem veku veljalo pravilo, da so se mejniki pos tavili tudi okoli mest, trgov in seveda vasi. Ta območja so smatrali ljudje kot lastnino vseh prebivalcev oziroma celotne skupnosti. Drugo je seveda potem zasebna last znotraj tehpovršin! Pa ostanimo pri skupni lasti. Da bi meje ne bile nasilno zabrisane, so naši predniki uvajali redne obhode meja. Za Mozirje, denimo, imamo zadnji tak obhod trških meja opisan za leto 1801, ko je tedanji trški sindik Franc Hof-bauer obsežno poročal o pregledu trških meja. To so bile pravcate slovesnosti, ki so trajale po nekaj dni, nato je sledilo veseljačenje, saj so pohodniki poročali svojemu sodniku, da so trške meje nedotaknjene in pravilno označene.
Za označevanje zemljiške meje so uporabljali skale, večje kamne, stara drevesa, kdaj pa kdaj tudi druge naravne posebnosti. Potoke, grebene in podobno.
V	starih časih so ljudje smatrali razmejitev kot neke vrste božjo razsodbo in jo kot tako smatrali za nedotakljivo. Zato so naši predniki imeli domala strahospoštovalni odnos do mejnih kamnov. Še do nedavna so ljudje pripovedovali razne zgodbe v zvezi z mejniki, tam je rado strašilo, saj so verjeli, da mora vsakdo, ki bi karkoli nedovoljenega storil, denimo prestavil kamen, ali odmeril krivično mejo, svoj greh odslužiti po smrti. Odtod potem toliko zgodb o tem kako so slišali ob kamnu ječanje, kopanje ali pa celo videli na njem sedeti človeka, ki je že davno umrl.
mejnikoD
Običaji v zvezi s postavitvijo mejnih kamnov so dokaj različni. Ponekod so lastniki svoje naslednike opozarjali na kamne z zaušnicami. Vsakič ko so jim jih kazali, so jih tudi oklofutali, da bi si mejo zapomnili. Od tod izraz “orfajger”, ki izviraiz nemščine in pomeni zaušnico. Drugod so poznali “me-jašnice”, to so bile stare smreke in bukve v katere so zabijali dolge železne kline, na katerih so kovači upodobili začetnici lastnika. Na Pohorju še danes rečejo nekemu predelu “Pri treh žebljih”, tam je bila mejašnica. Drugod so spet vkopali ogromni kamen, pod njim nasuli glaževino ali lončenino, kar so imenovali “priča”. Radi so pod kamnom zakopali lonec, v njega pa dali kakšen kovanec, zanj so vedeli le lastniki in njihovi potomci, tudi to je bila neke vrste priča. Če bi kdaj kdo mejo zanikal so jo z zakopanimi stvarmi dokazovali.
Posebnost so meddržavni mejniki, ti so večji in imajo vklesane smeri države, ki jo razmejujejo, ponavadi so na njih tudi letnice postavitve. Fevdalci so nekoč imeli na mejnikih svoje grbe, drugi posestnike pa le svoje začetnice. Zelo mogočni so bili tudi med deželni mejni kamni. T\tdi na njih so bile označbe, kje se neka dežela pričenja in kje druga konča. Skratke, vsa mejna znamenja so pomembna tudi danes, le da niso več vezana na posebnosti v običajih in navadah.
Prihodnjič bomo opisah nekatere od običajev v zvezi z mejnimi kamni, ki so bili poznani v naši domovini.
Robanova doživetja z živalmi
V	jeseni leta 1954 se je pri nas pojavil medved. Že septembra je na Krofički pobil dve ovci. Eno od njih sem našel živo, a je imela zlomljeno hrbtenico. V začetku oktobra, ko so bile ovce spodaj v Kotu in so neko noč prenočevale pod steno Belštenge, jih je medved spet napadel. Ovco z dvema jagnjetoma je pobil na mestu, druge so pobegnile v Skrbinški plaz. Medved je šel za njimi in jih došel v plazu, kjer niso mogle več nikamor, razen po tesnem žlebu mimo njega nazaj. Tu jih je pobil še šest in eno ranil. Vsako je vrgel tako, da je vamp padel iz nje daleč proč, potrgal jim je ušesa, eni pa je odtrgal celo sprednjo nogo z lopatico vred. Vendar je požrl iz njih samo pljuča, vse drugo je pustil lisicam in krokarjem. Ovci, ki jo je takrat ranil, so iz prs visela pljuča, zato sem jo moral zaklati. Drugo noč jih je spet napadel, a so mu srečno ušle, čeprav je eno hudo ranil. Naglavi je imela štirinajst ran od krempljev, tako, da je dihala kar skozi te rane, ker skozi otekle nosnice ni mogla. Thdi na prsih je imela veliko in globoko rano do pljuč. Videti je bila strašna. Toda krepka ovčja narava je vzdržala in vse rane so se ji zacelile. Tista na prsih se ji je dolgo gnojila in se zacelila šele spomladi.
V	poznejši jeseni medved ni več napadal ovac, ker so vsak večer prišle v hlev. Prestrašene pa so bile tako, da so odskočile na vse strani, če se je le veja nenadoma zamajala. Tudi v Kot tisto jesen niso šle več in še spomladi dolgo ne.
Čeprav se torej medved ni več lotil ovac, pa se je v Kotu zadrževal še vso jesen. Razbrskaval je mravljišča, izkopaval ose, prevračal težke bukove klade in pulil ter razmetaval trhle štore. Nazadnje pa ga je le zadela krogljaiz Francetove lovske puške.
Naslednje leto v aprilu, pa je neki drugi medved prišel v Robanov Travnik in hotel obiskati ovce kar v hlevu. Ker je bil pod kapom še precejšen kup snega, ki je zdrknil raz streho, se je na tem snegu poznala medvedja sled zelo razločno. Sneg se je medvedu vdiral za ped globoko. Vendar se je vzpel na zgornje okno in na okenskem okviru zapustil sledove krempljev. Kaj gaje odvrnilo, da ni vdrl skozi to okno, ki je komaj meter od tal, si ne znam razložiti. Opazil sem le, da se je premaknil na srednje okno, kije višje, že kaka dva metra od tal. Tudi tu sem njegove tace dobro sledil na okvirju, še bolj pa na šipah. Na eni se dobro vidi, kako je od zgoraj navzdol potegnil s kremplji prav do polovice šipe, nižje doli pa so bili sledovi njegovih devetih prstov. Na drugi šipi se je razločilo, kako je nanjo pritisnil gobec in dihal vanjo. Ker je bila šip a precej suha, z dihom pa jo je ovlažil, je svoj gobe kar “naslikal” nanjo. Natanko sem mogel razločiti velikost, obliko in vse črte. Eno šipo je v svoji nerodnosti strl. Verjetno ga je njen žvenket preplašil, da se je umaknil in svoj obisk odložil za nedoločen čas. Ko so šle zjutraj ovce okrog hleva, so ob oknih zavohale medveda. Ka-
kor,	da jim je za petami, so se zadrle in pobegnile v hlev.
Kakšen strah imajo ovce pred medvedom, sem videl še ob neki drugi priložnosti v Kotu. Ko sem zjutraj prišel tja, so se ovce pasle pod Črnim hribom. Šel sem proti njim, ne da bi jih prej zaklical. Opazile so me, ko sem bil oddaljen morda še petsto korakov, vsled daljave pa me niso spoznale. Zadrle so se in pobegnile v strmino. Ko sem jih nekaj časa klical, so se umirile, nazaj v ravnino sem jih le s težavo dobil. Nato sem jih počasi spravljal proti bajti, da bi jim tam dal soli. Pa je iz nekega grma sfrčal ptič in prestrašene ovce so se v hipu razpršile, kakor bi bomba eksplodirala med njimi. Dvema so od strahu otrpnile noge in sta se nekaj časa kar valjali po trati. Šele čez čas sta mogli vstati in oditi za drugimi. Pozneje sem zvedel, da so prejšnji večer videli medveda v Logarski dolini. Ponoči je prišel čez hrib Strelovec v Robanov Kot. Ovce so prenočevale nekje, kjer jih medved ni našel, zato ni nobene pobil in požrl. Toda zjutraj ■so prišle na medvedovo sled in njegov smrad jim je zbudil previdnost. Če namreč ovce pravočasno zavohajo medveda, mu uidejo.
Kadar medved ujame samo eno ovco, požre celo, če je sestradan; če ni, ji potrga in požre ušesa in pljuča. Kadar pa pobije več ovac, tedaj vsaki požre ušesa, pljuča in jetra, vse drugo pa pusti. Če ga glad prisili, pride še nad mrhovino, saj dobro ve, kje jo je bil pustil. Toda raje gre na lov na žive ovce.
Zanimiv žagar
V Šmartnem ob Dreti so bili od nekdaj napredni ljudje. Posebno je prišlo to do izraza v tridesetih letih, ko je svetovna kriza segla tudi v naše kraje. Tedaj je bilo za delo še težje, kot že sicer v Zadrečki dolini. Zato so usode ljudi krojili hudi časi. Znano je, kako so ženske morale pripravljati v kamnolomih grušča za ceste, da so lahko prispevale k izboljšanju stanja v družini. Fantje so že kot otroci segli po sekiri in šli služiti kruh v gozd.
Ko sem pred dolgimi leti govoril s Francem Levarjem, ki je bil rojen v Šmartnem leta 1908, mi je pripovedoval, kako je že s 13 leti pomagal očetu v gozdu. Oče si je služil kruh v zasebnih gozdovih, pa tudi kot sezonski delavec v škofijskih. Tako je pač naneslo, dase je mladi Franc v planini ponesrečil. Seveda o kakšnem zavarovanju ni bilo govora! Tako je ostal pohabljen, desno nogo je imel vse življenje v kolenu trdo. Pripovedoval je, kako so mladeniči morah delati za polovično plačo. Ko je po končam osnovni šoli stopil v uk na žagi, je doživljal izkoriščanje žagarskih delavcev na lastni koži. To ga je privedlo do tega, da se ja takoj, ko je bilo to mogoče vključil v sindikat krščanskih socialistov -Jugoslovanska strokovna zveza- ki jo je v Zadretju vodil Purnat iz Vologa. Tudi v združenju splavarskih delavcev na Rečici je bil dejaven v upravnem odboru. Leta 1937 je bil med ustanovitelji Društva kmečkih fantov in deklet v Šmartnem ob Dreti. To je bilo napredno kmečko gibanje, ki seveda tedanjim oblastem ni bilo po godu. Zato so na vse načine ovirah njihovo delo. Pa kljub temu so v Šmartnem uspeli združiti množico mladih kmečkih ljudi in prirejati tekmovanja koscev in grabljic in vrsto kulturnih prireditev. Toda kljub trdovratnosti mladih, so morah leta 1939 delo opustiti in društvo razpustiti.
Ta kratka črtica naj nekoliko osveži spomin na čase izpred druge svetovne vojne.
Slomškove misli
Veliki mislec in rodoljub je ob vsaki priliki opozarjal na ošabnost, ki da človeka hitro pokvari. Posebno je opozarjal starše, naj pazijo, da otroci postanejo ošabni, kar se poraja predvsem v mestih in v krogih takoimenovanih “boljših” družin. Med drugim je Slomšek takole napisal: “Otroci se navadijo bahati in štimati, ako jih hvališ, kako so lepi, lepši kakor sosedovi; če njih obleko povzdiguješ, kako jankica, čepica vrlo stoje; ako šiviljo pričo otroka kregaš, da oblačila ni lepo naredila; ako jih preveč po novi šegi oblačiš. - Otroci bodo prevzetni, ako jim poveš ah pokažeš, da so bolj bogati, bolj imenitni kakor sosedovi, in druge za berače ah capine imaš, kadar se z njimi kregaš; če otroke za svet baraš, dokler še prave pameti nimajo, in jim družini zapovedovati daš; ako jih prehvališ in pred drugimi povišuješ, če družino kregaš, ki otroku po volji ne streže; ako se sam bahaš, kaj znaš in koliko veljaš. Bahanje je dober kup, blago pa drago."
Naj pojasnimo nekatere besede, ki niso za današnjo rabo. Baraš = vprašaš za svet, jankica = krilo, družina = dekle in hlapci.
Hi mozirske iarne kronike
Kot smo že večkrat omenjali, je mozirska župna kronika posebnost svoje vrste in je kot taka prav zanimiva. Nič čudnega, saj jo je pisal Ignac Orožen, znani zgodovinar, ki je kroniko tudi nastavil. Po vsebini jo je lepo in dosledno razrstil v tale poglavja: Zemljepisni uvod. Kronološko zapisani dogodki. Župna cerkev sv. Jurija. Podružnične cerkve: sv. Miklavž v Ljubiji, Naša ljuba Gospa na Brezjah, Naša ljuba Gospa v Lepi njivi, sv. Andrej v Belih vodah, sv. Mihael pod Vrhom in sv. Radegunda. Kapela sv. Štefan na Oljniku. Farne beneficije. Kaplanija in mežnarija. Seznam duhovnikov. 1\i-kaj rojeni duhovniki. Sodniki in župani. Dodatek. Zlata maša.
Kronika je pravo znanstveno delo, smemo trditi! Žal pa je le redkim razumljiva, ker je pisana v gotici, čeprav v lepi pisavi, pa vendar še po starem slovničnem pravilu.
Pod poglavjem Kulturno-zgodovinski spomeniki najdemo prvi zapis:
“V letu 1857 je Franc Praprotnik, p.d. Pistotnik pri oranju na svoji njivi v Jazbinah, naletel na 4 do 5 srpu podobne predmete. Bili so bronasti in po videzu zelo dolgo v zemlji. V hrambo jih je predal graškemu muzeju, vendar strokovnjaki niso pojasnili čemu so ti predmeti služili. Kot mislim, izvirajo iz zgodnje rimske dobe. Komad imam v svoji posesti, zato narišem v naravni velikosti in obliki najdeni predmet. (Sledi risba, zanjo pa pripis): V Mozirju ni bilo doslej najdeno ničesar kar bi sodilo v zgodnjo rimsko dobo ali celo prej.”
Naj dodamo še to, po risbi sodeč je šlo za predmete, ki po velikosti niso bili podobni srpu, bili so veliko manjši, le obliko srpa so imeli.
mencanje
Fanika Krefl iz Dobletine je napisala zanimiv sestavek o kmečkih delih nekoč. Iz vsebine povzemamo del, ki se nanaša na dela v zvezi s prosom.
“Največje veselje je bilo pri hiši ob mencanju prosa. Takrat so glavno vlogo imela dekleta in žene z nogami. Snope so polagale ob stene, se držale za drog (štango), ki je bil pribit ob steni in tako dolgo z nogami teptale po snopu (mencale), da se je zrnje ločilo od slame. Omencani snop so morah fantje še “otrpati” (otepsti) in slamo spraviti v parno. Pri delu pa si moral biti previden, kdaj in kako si pograbil zadnji snop! Ponekod je gospodar v zadnjo kopo snopov skril kakšen predmet, ki je potem služil za zaključni del igre. Če je predmet našel fant, je moral ves večer ali noč skrbeti za razpoloženje družbe. Če pa je predmet našlo dekle, je moralo gospodinji pomagati pri strežbi in pospravljanju. Običaj je bil, da je gospodinja za zaključek pripravila “menčevsko kašo”, pečena jabolka in potico. Gospodar je poskrbel za pijačo. Za dobro razpoloženje na likofu so poskrbeli predvsem fantje. Večkrat so se ob takih prilikah znašli zmikavti in nepazljivi gospodinji ukradli menčevsko kašo, to je bila jed: pečena kaša z maslom in sla-daknim mlekom ter povrhu obložena z jajci. Če se je kraja posrečila, je bila to po eni strani velika sramota, po drugi pa špotanje lačnih delavcev. Seveda so vse jemali z veliko smeha in veselega razpoloženja! Ponavadi so končno našli tatove in na mizo je priromala slastna jed, morda že malo oskubljena. Nič ni motilo pridne menčavce, vso so slastno pojedli. Sledil je “rej” na podu, po otepenih snopih so vlačili mlade in stare udeležence likofa.”
3«čemo «tace fotografije
Takole je izgledal leta 1930 Pevčev vrt v Mozirju. Sedaj je v hiši uprava TP Savinja. Sliko nam je poslala Pavla Trogar iz Mozirja.
Jabolčni sok
© trideja
hram
Parkovne rastline, spomladi cvetoče čebulnice, gnojila za založno gnojenje, sadilni pripomočki...
Vse za ureditev grobov: sveče, zemlja, pesek, mačehe...
STALNO NA ZALOGI VRHUNSKA HRANA ZA MALE ŽIVALI:
Eukanuba, Royal Canin, Tecni-Cal, Friskies, Top cat, Tetra, Sera... Količinski popusti za konzerve!
Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-308y
Kotiček za ženske
Zaporedje pri ličenju
Sadno drevje je letos bogato obrodilo. Ob obilnih pridelkih pa se pojavlja vprašanje, kako bi pov-ečali porabo jabolk, da ne bi neizkoriščena propadla. Sveži porabi moramo nameniti najbolj kakovostne plodove - te tudi skladiščimo, vsa ostala jabolka pa lahko predelamo v razne izdelke.
Iz jabolk, ki niso primerna za skladiščenje in bi drugače propadla, si lahko pripravimo zdravo in poceni pijačo, ki nas bo pozimi krepila z vitamini in minerali, poleti pa gasila žejo. Jabolčni sok lahko pridelamo na popolnoma naraven način, brez kakršnih koli dodatkov.
Sok delamo iz dobro dozorelih jabolk, kislih sort s prijetno aromo. Samo sladke sorte ne dajo dobrega soka. Jabolka moramo pred predelavo v sok dobro oprati. S pranjem ne odstranimo samo umazanije, ki se je tekom vegetacije nabirala na plodovih, ampak tudi škodljive mikrobe, ki bi nam pozneje kvarili sok. Pred tem odstranimo vse gnile in nagnite plodove. Jabolka namakamo v vodi vsaj 15 minut. Oprana jabolka zmeljemo in drozgo stisnemo v stiskalnici.
Sok, ki ga dobimo takoj pasteriziramo. V velikem loncu (najbolje na plinu) sok segrevamo do temperature 80° do 85° C. Priporočljivo je pasterizirati na nekoliko višji temperaturi. Nikakor pa nam sok ne sme zavreti. Pene, ki se naberejo na vrhu, poberemo pred polnjenjem s ploščato luknjasto zajemalko.
Vroč sok polnimo v predhodno dobro oprane steklenice, ki smo jih tik pred polnjenjem segreli v pečici (100° C). Polnjenje poteka hitreje, če si pomagamo z gumijasto cevjo, ki ima na koncu pipico.
Napolnjene steklenice zapremo s kronskimi zamaški, ki smo jih razkužili z alkoholom. Steklenice z navoji pa pokrijemo z novimi gumi-
jastimi kapicami, ki jih pred uporabo prevremo. Večkrat uporabljenih kapic ne priporočamo, ker so pravo leglo za mikrobe.
Dobro zaprte steklenice takoj položimo vvodoraven položaj za 15 minut. Tako se pasterizira tudi vrat steklenice in zamašek Nato pustimo steklenice, da se hitro ohladijo.
Delo si lahko zelo poenostavimo, če namesto v steklenice polnimo pasterizirani jabolčni sok v posode iz nerjavečega jekla. Te posode imajo spodaj pipico malo nad dnom, tako da usedlina ostane na dnu, v steklenice za sprotno uporabo pa točimo bister jabolčni sok. Če nimamo dovolj velikega lonca za hkratno segrevanje soka, lahko polnimo posodo dva do trikrat, saj se sok v njej le počasi ohlaja. Po končanem polnjenju nalijemo na pokrov parafinsko olje, ki zrakotesno zapre premikajoči se pokrov.
Trend doma pridelanega jabolčnega soka v zadnjih letih tudi na naših kmetijah narašča, saj je priprava le - tega zelo enostavna. Domač jabolčni sok ne bi smel manjkati v ponudbi kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom, prav tako tudi ne ostali izdelki iz predelanih jabolk (jabolčnik, suhi krhlji, kis, žganje...).
Ko bomo primerno shranili in predelali letošnjo letino, pa je priporočljivo, da v sadovnjaku pokosimo travo, pograbimo listje pod drevesi in hkrati odstranimo tudi odpadle gnile plodove. Obrezati moramo veje, ki smo jih poškodovali med obiranjem ter odstraniti tiste, ki bi jih polomil sneg. Vse večje rane moramo zamazati s ce-pilno smolo. Mladim drevesom je potrebno debla zaščititi pred divjadjo. S prehodom drevja v fazo mirovanja pričnemo s sajenjem sadnega drevja, da bo tudi za našo dolino še bolj veljal star slovenski pregovor, ki pravi: “Koder veliko sadja zori, tamkaj je dosti pridnih ljudi”.
Kmetijska svetovalna služba
Sonja Moličnik Oblak
Danes si poglejmo, kako se sploh lotimo ličenja, kaj naredimo na začetku, kako nadaljujemo, skratka zaporedje posameznih delov ličen-ja.
Preden začnemo z make-up-om, si na obraz nanesemo vlažno dnevno kremo. Pametno je, da to naredimo kake pol ure pred ličenjem, da se krema dobro vpije v kožo. Če smo bile pri kozmetičarki in imamo po negi obraza še malo rdečice na licih, je priporočljivo, da z ličenjem počakamo približno tri ure.
-	Na začetku si uredimo obrvi. Če je potrebno, jih nekoliko populimo ali kakšno narišemo.
-	Nato opazujemo kožo na obrazu. Če opazimo popokane žilice, jih prekrijemo z zelenim korektor-jem. Če tega nimamo, lahko poskusimo z običajnim korektorjem za podočnjake.
-	Čez ta ko rektor nanesemo nekoliko pudra v prahu, da se korektor ne razmaže.
-	S korektorjem prekrijemo tudi vse ostale nepravilnosti na obrazu: mozolje, rdečico in madeže.
-	Zdaj je na vrsti tekoči puder v barvi naše kože ali za odtenek svetlejši, ki ga čim bolj enakomerno razmažemo po obrazu. Ta puder nanesemo na cel obraz razen na predel pod očmi, kamor v tenkem sloju s prstom nanesemo korektor.
-	Čez cel obraz, razen na predel pod očmi, nato nanesemo še puder v prahu oz. puder v kamnu.
Tako, zdaj smo naredili okvir za ličenje. Naša koža je enakomerne barve, brez madežev, mozoljev in podočnjakov. V naslednji številki pa si lahko preberete, kako naličimo oči in ustnice, kako poudarimo lička in trepalnice.
Nevenka Breznik
Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje:
“Dnevno sobo ogrejte na 20 stopinj, medtem ko naj bo spalnica nekoliko hladnejša - okoli 18 stopinj Celzija. Različne temperature v prostorih nudijo boljše ugodje in hkrati prihranke toplote.”
Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška .5, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328.
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo Mozirje prireja sejem plemenske živine, ki bo v soboto. 24.10.1998 ob 10. uri na kmetiji Semprimožnik. Homce 32. Prijavljene živali bodo ocenjene glede na plemensko vrednost, kar bo omogočalo primeren nakup.
Vabljeni
ZPS
Pravice pacientov in pritožni postopki v
zdravstvu
21. in 22. septembra je v Ljubljani Zveza potrošnikov Slovenije organizirala seminar o pravicah pacientov. Udeležili so se ga predvsem zaposleni v zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Od pacientov se vedno bolj zahteva, da odgovorno ravnamo s svojim zdravjem in aktivno ter enakopravno sodelujemo pri izbiri in poteku zdravljenja. Hkrati pa, da tudi vedno več neposredno prispevamo k stroškom zdravljenja. Z naraščajočimi odgovornostmi pa se poveča pomembnost pravic, ki jih imamo kot uporabniki zdravstvenega varstva.
reforme v zdravstvenem varstvu pa v zadnjih letih niso potekale le v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. Zanimanje za pravice pacientov povsod na svetu
narašča. Naseminarju sta probleme v zvezi z uveljavljanjem pravic in pritožne postopke predstavila tudi predavatelja iz Nemčije in Anglije. Predavali so še predstavniki ZPS, Ministrstva za pravosodje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravstvenegadruštva in Urada varuha človekovih pravic.
Osnovna načela pravic pacientov so zapisana v Deklaraciji o pravicah pacientov v Evropi, ki jo je leta 94 sprejela Svetovna zdravstvena organizacija. Deklaracija govori o dveh vrstah pravic:
-	splošne, ki zagotavljajo določeno raven zdravstvenega varstvav družbi in dostopnost zdravstvenih storitev
-	individualne, ki so povezane s temeljnimi človekovimi pravicami, ki jih ima posameznih kot potrošnik
(odražajo pacientovo participacijo in položaj v procesu zagotavljanja zdravstvenega varstva).
Praksa pa kaže, da je uveljavitev teh pravic zelo težka. Ni namreč jasno določenih poti, po katerih lahko pacient - potrošnik doseže deklarirane pravice. Končna pot je vedno na sodiščih, ki pa največkrat prinesejo razočaranje tako zapacienta, kot za zdravnika.
V Zvezi potrošnikov Slovenije že tretje leto delamo na skupnem projektu z nemško potrošniško organizacijo (AVG), s katerim naj bi svetovanje o pravicah potrošnikov na področju zdravstvenega varstva približali občanom. Od letos enkrat na teden svetujemo potrošnikom osebno ali po telefonu. Za lažje svetovanje smo izdelali posebno računalniško bazo podatkov, ki je na vol-
jo vsem pisarnam ZPS po Sloveniji, informacije v zvezi z najpogostejšimi problemi pa bodo dostopne tudi na Internetu. Vsem zainteresiranim pa je na voljo tudi Infoteka ZPS.
Izkazalo se je, da je velik problem prav v dostopnosti informacij, saj lahko le ustrezno informiran pacient svoje pravice tudi uveljavi. Prav zaradi tega v naši reviji VIP veliko pišemo o tej problematiki, odgovarjamo pa tudi na konkretna vprašanj a V okviru tega projekta smo v sodelovanju z Min-istrstvom za zdravstvo izdelali tudi brošuro z naslovom Pravice in dolžnosti pacientov, kjer so natančno opisane pravice, pritožni postopki in dolžnosti pacientov. Brezplačna brošura je na voljo v vseh pisarnah ZPS, pisarna v Velenju dela v ponedeljkih, sredah in petkih, naša telefonska številka pa je 861-620.
Zakon o ohranjanju narave
Po večletnem intenzivnem strokovnem in pravnem delu je zaključena prva faza priprave novega zakona o ohranjanju narave. Z njim bo pravno urejeno področje varstva narave. Temelji sodobnega varstva okolja so že postavljenivzakonu o varstvu okolja, ki predvsem obravnava trajnostno rabo okolja.
Zakon o ohranjanju narave ureja dve temeljni vsebini:
1.	ohranitev biotske raznovrstnosti
2.	varstvo naravnih vrednot ■
V zakonu je upoštevana vrednost narave same po sebi, to je notranja ali s strokovnim izrazom intrinsična vrednost narave. Narava je vredna samo zato, ker obstaja, in ne zaradi
dosedajprevladujočegarazmišljan-ja, daje vredna samo zaradi koristi, ki jih prinaša človeštvu. Vrednost narave je opredeljena kot biotska raznovrstnost ter redkost ali dragocenost nekega naravnega pojava.
Razložiti je potrebno tudi pojem biotske raznovrstnosti. To je pestrost in bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. Prav na področju biotske raznovrstnosti se Slovenija uvršča med vroče točke v svetovnem merilu, saj imamo zaradi geoloških in podnebnih razmer v primerjavi z ostalimi deli sveta izjemno veliko število prisotnih rastlinskih in živalskih vrst. Z zakonom bodo vzpostavljena pravna pravila in ustrezni varstveni mehanizmi za celovito spremljanje stanja in ukrepanje za ohran-
TRGOVINA
Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. 041/695-061
Ziitiaje že skoraj pred vrati.
Zato smo vam v Krimu pripravili pestro izbiro: polpulijev, pulijev, termojopic, podloženih vetrovk, ženskih pletenin, bund...
Za vso zimsko konfekcijo vam v oktobru _________nudimo 10% popust«_____________
itev biotske raznovrstnosti v vseh njenih sestavinah: od ohranitve genskega materiala do varstva prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih življenskih prostorov in ekosistemov. Ukrepanje za varstvo biotske raznovrstnosti je lahko aktivno, direktno varovanje posamezne vrste, njenega življen-skega prostora in ekosistema. Pomembno pa je tudi posredno varstvo, usmeritve za sonaravno rabo sestavin biotske raznovrstnosti na vseh drugih področjih človekovega delovanja (predvsem gospodarske rabe). Poleg rabe naravnih virov (voda, les, rudnine) na ohranitev narave zelo vpliva raba prostora. Zaradi tega je v zakonu namenjena velika pozornost določitvi sonaravnega poseganja v prostor. Zakon določa stopnjo obveznosti vključevanja naravovarstvenih ukrepov v postopke planiranja, načrtovanja ter dovoljevanja posegov v prostor.
Pri pripravi zakonaso bilaupošte-vana določila mednarodnih konvencij, ki jih je Slovenija že ratificirala ali pa so v postopku ratifikacije. Vključene so tudi nujne uskladitve s pravom Evropske skupnosti na področju varstva narave.
Zaradi pestrega dogajanja pri posegih v prostor in stalnega ogrožanje biotske raznovrstnosti v
sedanjem času ocenjujem, da je zakon o ohranjanju narave zelo potreben in samo upamo lahko, da bo sprejet v naslednjem letu.
Zeleni Franček Vir: Informativni bilten Ministrstva za okolje inprostor RS, št. 41, sept. 1998
SPV
svetuje
Vstopamo v pozno jesen in zima je pred vrati. Večeri so čedalje daljši, ljudje pa se še ne umikajo v varna in topla stanovanja. Torej - vozniki -POZOR! Nevarnost v večernih urah preži zaradi pešcev, ki neoznačeni, brez kresničk in brez odsevnih teles hodijo ob robu ceste. Previdnost torej ni odveč.
Pešci se morajo zavedati, da so v večernih urah praktično nevidni. Kresnička ali baterijska svetilka ter svetla oblačila lahko rešijo življenje. Starši, popazite na svoje otroke! Pomnite: vedno hodimo po pločniku. Če je cesta brez pločnikov, hodimo po levi strani cestišča. Tako pravočasno opazimo vozilo, ki pelje naproti in se mu umaknemo, če nas ni opazilo.
IP
Lep pozdrav lepotice in lepotci. Lepota mozaiku mode ob koncu tega ti-pravijo, je zelo relativen pojem. To pome- sočletja.
ni, da lahko imamo o njej ra- __________________________________________
zlična mnenja. Vseeno pa ob- I stajajo pravila o tem, kaj velja I za lepo. Pravimo jim pravita fe
zlatega reza.	„ J
Kut gotovo že veš, je na letošn- I jem lepotnem tekmovanju |
zmagala Miša Novak. Zdaj jo I	H ^	#A, iB
čaka tekmovanje v družbi na-	Bčvst
jlepših zemljank. Kaj ho Sloven HHK jHf M.'-', ■ ska Miss oblekla na Sejšelih, je 1
žirija odločila r torek. 1 .\ oklo- ■ ?-" mm	1
bra ob 20.00 uri, r Viteški dvo- I mg t	^ jfl|
rani Ljubljanskih Križank. Or- I____JR Jpjp*
ganizalor prireditve je bila žen- B	JH/ f
ska priloga Slovenskih novic
Ona.
Na modno pisto so stopale f	1
manekenke v kreacijah naših	Jgl w
modnih oblikovalk. Modno I revijo je z besedami povezala Tajda Lekše. Gala dogodek I
so obiskali številni ugledni |tf' 4	\ M
gostje. Med šestnajstimi ob-	;	|
likovalkami so bila tudi tri	| W
imena iz Zgornje Savinjske do- ®
line. Mojca Semprimolnik iz :	^	^
Gornjega Grada in Irena
Torkar iz Nazarij sta zelo uspeš-	, ;i;
no predstavili svojo fantazijsko	„	„	...	.
;	., ,	. . . ..	, Druga večerna obleka za Miso Novak
večerno obleko. Izdelali sta tudi
elegantno popoldansko obleko, ki je gotovo sodila med najlepše. Svojo kreacijo popol-__________________ danskega elegantnega oblačila za Mišo je predstavila tudi Olga Košiča iz Mozirja. Iz širšega področja Savinjske in Šaleške doline so se predstavile še obliko-I valke Petra Jaklič in Miša Kolšek iz Velenja, Diana Kotnik iz Petrovč in Maja Štamol iz Žalca. Ti dosežki kažejo, da modne oblikovalne moči v naši okolici ne manjka (ne pozabi nanje, ko boš rabila maturantsko obleko).
V času, ko je žirija sprejemala odločitev, so zapolnile modno pisto nekdanje mišice v dosedanjih zmagovalnih oblekah. Raznolikost kreacij in materialov v obdobju preteklih let, je bila vidna in rečemo lahko, da so bile letošnje tri nagrajene obleke, sveže nabrani kamenčki k
Popoldanska eleganca Mojce in Irene
POGOVOR Z MOJCO SEMPRIMOŽNIK V TRGOVINI SANDRA V MOZIRJU
Lepa, nežna, bogata in zelo elegantna zelena obleka j e bila izbrana za drugo nagrajeno večerno obleko. Miša Novak jo bo nosila na Sejšelih 26. novembra in sicer na enem izmed tekmovanj, ki bo poleg glavnega izbora za naslov Miss sveta.
Mojca je letos poleti zasledila razpis za slovenske oblikovalce. Ideja sama je bila še malo starejša, saj se je porodila na lanskem sejmu mode. In res sta se z Ireno lotili dela. Po uspeli uvrstitvi gradiva v finale kandidatk za oblikovanje, je bilo potrebno vzeti mere najlepše. To se je seveda zgodilo takoj, ko je v finalu postala Miša uradno najlepša Slovenka za letošnje leto. Mojca pravi, da ko jo je osebno
spoznala in premerila, je naslednji dan že začela krojiti blago. Z zahtevno in svojevrstno izdelavo večerne obleke, je bilo ogromno dela. Zgornji del z dvojno naramnico je izdelan iz svile in je narejen iz neštetih gubic. Spodnji del krila z vlečko je mehko padajoč in prav tako z všitim detajlom gubic, ki je enak zgornjemu. Obleko dopolnjuje svilena tančica vpeta v zapestnici, ki s svojo nežnostjo poudarja mladost in enkratnost namena obleke. Celotna kreacija je bila izdelana v beli barvi in naknadno umetniško ročno pobarvana v turkizno zeleno ter na detajlih gubic še z zlato barvo. Toni zelene barve se skladno prelivajo in ustvarjajo videz padajočega slapa. Kot obutev sodijo k obleki satenasti čevlji v isti barvi. Tudi te je bilo treba skladno ročno pobarvati.
Elegantna popoldanska obleka butika Sandra je v beš barvi in je ukrojena iz elastičnega materiala. Ko je Moj ca zbirala materiale, je mislila prav na vse. Obleki sta bili narejeni za
Mišo, hkrati pa sta pristajali tudi obema manekenkama. In za nameček sta bili zelo primerni za tovorjenje v Ljubljano.
In kako je Mojca zapisala mere mišice? 91-62-92 in višina 176 centimetrov.
Tudi vseh osem manekenk je bilo podobne postave, a vseeno je bilo potrebno dobro pretehtati katera bo nosila kako obleko.
Žirijo so sestavljali ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z estetiko, kot so oblikovanje, slikarstvo infotografija. Upajmo, da so svojo nalogo kar najbolje opravili. Nagrajene so bile oblikovalke bakreno rjave večerne obleke iz brokatne svile, črno bele elegantne kreacije popoldanske obleke s klobukom in turkizno zelene večerne toalete. Bobenčekješe vedno le v črno belih tonih, pa vseeno hoče poročati tudi o barvnih novicah. Lepo se imej!
Mojca Semprimožnik iz Gornjega Grada
Elegantna popoldanska obleka Olge Košiča iz Mozirja
Slavica Slapnik
Radio Celje na 100,9 MHz za Zgornjesavinjčane
Na Radiu Celje smo že 44 let radio aktivni, a kaj, ko nas prebivalci Zgornje Savinjske doline niste mogli poslušati. Hribi in hribčki so to preprečili, sredi oktobra pa smo celjski radijci “splezali” na enega nad Mozirjem, si pridobili frekvenco 100,9 MHz in tako smo sedaj vaši. Vse tam do Solčave. Naprej, žal, naš glas še vedno slabo seže.
Radio Celje ima že štiri desetletja osnovno poslanstvo: obveščati ljudi o dogajanjih v okolju, kjer živijo. Sedaj bomo to počeli tudi za vas, za prebivalce Zgornje Savinjske doline. Vsak dan od 5 ure zjutraj do 22. urezvečer.Sevedase celjski radijci trudimo tudi zabavati vas. Vas nagrajevati, sprejemati vaše telefonske klice in nanje reagirati. Ob petkih, na primer, imate vse dopoldne možnost sodelovati v oddajah, v katerih nagrade delijo zdravilišča iz okolice Celja. Pokličete na naši studijski številki 490-08-80 ali 490-08-81 in že ste v etru! Vsak dan ob 14.20 lahko tako sodelujete v kontaktni oddaji Greš v kino?, v kateri si lahko prislužite brezplačno vstopnico za ogled filmov v celjskih kinematografih. Vsak dan ob 17.30 imamo na sporedu glasbeno kontaktno oddajo Bingo bango, kjer prav tako delimo nagrade.
Ob ponedeljkih zvečer, ob
20.uri, je zelo poslušana oddaja Vrtiljak polk in valčkov, ki jo vodi Tone Vrabl. Polna je narodnozabavne glasbe in gostov iz narodnozabavnih ansamblov. Če imate raje zimzeleno glasbo morate Radiu Celje prisluhniti ob torkih ob
18.uri. Zelo odmevni so sredini dopoldnevi z Ivico Burnik. Ob 12.20 lahko z njo kuhate, izmenjujete recepte in podobno, uro kasneje pa kaj podarite ali poveste kaj bi potrebovali v oddaji Mali O.
Ljubitelji športa še posebej va-
bljeni k poslušanju ob ponedeljkovih dopoldnevih in v soboto zvečer. Študentje pa ob petkih ob 18.30. Če imate raje glasbene želje ne pozabite na sobotne večere, na nedeljske popoldneve, pa vsak dan od ponedeljka do petka po enajsti uri. Ob pol devetih prisluhnite oddaji Poslušalci poslušalcem, v kateri poslušalci sami pošiljajo pozdrave svojim sodelavcem, ženam, prijateljem in podobno. Kako? Tako, da nas pokličejo ob
7.15,	takrat posnamemo željo in zabeležimo katero skladbo želijo, vse to pa odvrtimo dobro uro kasneje.
In kdaj so naše informativne oddaje? Prva poročila že ob osmih zjutraj, nato vam z dogajanji dopoldneva postrežemo ob trinajstih, ob sedemnajstih pa v osrednji informativni oddaji Kroniki poročamo o vsem kar se je na Celjskem dogajalo čez dan. Seveda so tu še vsako uro novice in prenos Dogodkov in odmevov iz studia Radia Slovenija ob 15.30.
Naš glas torej sedaj seže tudi do vas. Če želite da vas obiščemo, pokličite v redakcijo na številko 42250, če imate dostop do interneta nam pišite po elektronski pošti na naslov: radio@nt-rc.si. Na ta način pa nam lahko pošljete tudi svojo deskarsko glasbeno željo, ki vam jo izpolnimo vsak dan od ponedeljka do petka ob
16.15.	Postanite naši prijatelji!
Nataša Gerkeš Lednik
f
Metuljčki so zaplesali še enkrat...
“Zapleši še idnouk” je nova kaseta in kompaktna plošča prekmurske skupine Metulj, ki smo jo doslej poznali po njihovih kasetah “Tistih fdmov ne vrtijo več” in “Prišle so štorklje nazaj”, 'rudi njihova nova plošča je prekmursko obarvana. Tokrat morda še najbolj, saj so jim pri snemanju priskočili na pomoč kolegi iz sosednje Madžarske ter glasbo skupine Metulj obogatili z violino, bračem (ljudsko tristransko godalo), cimbelami kontrabasom in bobni. Pravo prekmursko pristnost so fantje podkrepili tudi z besedili v prekmurščini v nekaterih skladbicah. Tako so nastale pesmi: “Nede mi več rasla”, naslovna “Zapleši še idnouk”, “Na božično nouč”, “Prekmurski rap” in drage. Za računalniško podprte bralce pa še podatek, da je kompaktna pološča narejena v fomatu “CD PLUS” oz. “CD Extra”, kar pomeni, da je poleg glasbe na njej tudi nekaj materiala v računalniški obliki.
Plošča je izšla pri založbi Helidon.
Helidon pa je ta čas ponosen še na dva svoja izdelka. To so “Helido-nove uspešnice “ številka 5 in 6. Na vsaki j e zbranih 12 hitov njihovih najpomembnejših izvajalcev kot so Adi Smolar, Botri, Leteči potepuhi, Babilon, Sasha, Janez Zmazek Žan in drugi.
Pred nekaj dnevi so si navzoči v New York’s Madison Square Gar-denu privoščili koncert, kot jih je malo. Dobesedno v jok sta občin-
stvo spravila The Artist (Prince ali karkoli že je) in Chaka Khan. Skupaj sta nastopila z vsemi njunimi znanimi hiti. Chaka je koncert izkoristila tudi za promocijo nove plošče “Come 2 My House”, čeprav se je bolj osredotočila na stare uspešnice. Tudi The Artist je dokazal, da je še vedno eden najboljših glasbenikov na svetu. S pesmimi “Little Red Corvette”, “Purple Rain” in “Do Me Baby” je dokazal neverjetno energijo, s katero prežet je občinstvo spravil v odlično razpoloženje.
Na koncu pa še udarec, za katerega sta poskrbeli najpopularnejši mladi izvajalki na svetu - Monica in Brandy. Zgodilo se je na vaji za MTV Awards, kjer je prišlo do nesporazuma med njunimi plesalci, na kar se je Monica fizično odzvala. Brandy ji je udarec seveda vrnila. Poledice: modrica okoli Brandy jevega očesa in Monikina prebita ustnica. Skratka, živemu človeku se vse zgodi.
Alenka
Lokostrelski klub Mozirje
Odlične uvrstitve na državnih tekmovanjih
V	Škofji loki je bilo 3. oktobra državno prvenstvo v disciplini FITA 900 krogov za absolutne kategorije in odprti turnir. Teden kasneje, 10. oktobra, pa je na Vrtačah potekalo 3. državno prvenstvo in hkrati turnir za slovenski pokal odprtega tipa.
V	Škofji loki je postala nova državna prvakinja svetovna in ev-ropskarekorderka, Bernarda Zemljak Perhač. Dušan Perhač je pri članih osvojil 2. mesto, Marko Satler
4.,	Miro Borštner 7., Ivan Šket 8.,
Andrej Smodej je bil 11. in Roman Karničnik I3. Za odprto prvenstvo je Bernarda Zemljak Perhač zasedla 1. mesto, Dušan Perhač 2., pri veteranih pa Miro Borštner prav tako L
Mozirski lokostrelski klub pa je bil 10. oktobra organizator 3. državnega prvenstva “forest round” in hkrati turnirja za slovenski pokal odprtega tipa. Kot je bilo pričakovati, so se lokostrelci iz zgornjesavin-jskih klubov odlično uvrščali v vseh kategorijah.
Zasedli so naslednja mesta: pri članih compound je z maksimalnim številom točk (360) zmagal Štefan Ošep, 2. je bil Dušan Perhač (354),
Lokostrelski klub Indiana Logarska dolina
Camo pokal na gradu Snežnik
Na gradu Snežnik ob Cerkniškem jezeru je 3. oktobra potekalo 3D lokostrelsko tekmovanje za camo pokal. Progo je sestavljalo 28 tarč.
Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Člani Lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline so se v deževnem vremenu dobro odrezali in si v posameznih kategorijah in stilih pristreljali kar 7 medalj.
V	razredu samostrel klasik so lokostrelci iz Logarske doline zasedli vsa prva tri mesta in sicer Janko Pinter (240) prvega, Gorazd Grosek (229) druge'ga in Tomaž Praprotnik (210) tretjega. Enak uspeh so dosegli tudi v razredu samostrel compound, saj
30. okt&lri:* (ro- ijšle ju (rilefn* številk*
Zgornjesavinjska liga v malem nogometu
Hud hoj na naslov jesenskega prvaka
Rezultati 6. kola, 2. oktobra:
Policija: Kokarje Ultra 0:5 (0:2)
Solčava: Trnava Dolman 4:6 (2:3)
Kozorogi: Telcom 1:4 (1:3)
Razborje: Zadruga 3:3 (1:1)
Vias: Polda’ s-West Blue Jeans 1:2 (0:2)
Razplet 6. kola je zaznamoval derbi med prvouvrščenima ekipama Zadruge in Razborij. Pred rekordnim številom gledalcev smo bili priča sijajni nogometni predstavi, polni razburljivih akcij na obeh straneh, kar je samo še potrdilo primat in kvaliteto zgornjesavinjskega malega nogometa. Ekipi stav celoti upravičili pričakovanja ljubiteljev tega športa, pravičen pa je bil tudi rezultat.
Trnava Dolman je z borbeno in predvsem učinkovito igro v napadu strla odpor Solčave, medtem ko so ekipe Kokarje Ultra, Telcom in Polda’s-West Blue Jeans brez večjih težav osvojile nove komplete točk.
Rezultati 7. kola, 9- oktobra:
Vias:Razborje 1:5 (1:1)
Kozorogi: Kokarje Ultra 0:4 (0:1)
Polda’ s-West Blue Jeans: Trnava Dolman 1:2 (0:0)
Solčava: Policija 9:1 (4:1)
Zadruga: Telcom 4:2 (1:1)
Nekako pričakovani rezultati favoriziranih ekip, ki so poskrbele za še zanimivejšo končnico jesenskega dela prvenstva. Še najbolj napeto je bilo srečanje mozirskih ekip, kjer je Trnava Dolman v igri, polni tempa in preobratov, tesno premagala svojega starega rivala.
Lestvica po 7. kolih:
1. Razborje	5	1	1	35:12	(+23)	16
2. Zadruga	5	1	1	23:17	(+6)	16
3. Trnava Dolman	5	0	2	23:17	(+6)	15
4. Polda’s - West Blue Jeans	4	1	2	17:10	(+7)	13
5. Solčava	4	0	3	30:23	(+7)	12
6. Kokarje Ultra	4	0	3	16:10	(+6)	12
7. Telcom	4	0	3	22:19	(+3)	12
8. Policija	1	0	6	13:36	(-23)	3
9. Vias	1	0	5	12:23	(-11)	1 (-2)
10. Kozorogi	0	1	6	9:33	(-24)	1
Kot lahko vidimo iz razpredelnice, postaja boj za naslov jesenskega prvaka iz kroga v krog bolj zanimiv, zato ne smete zamuditi končnih obračunov, na ogled katerih vas vabi organizator lige, Športno društvo Mozirje.
Pari današnjega kola:
17.00	Kozorogi: Solčava, 17.50 Zadruga: Kokarje Ultra, 18.40 Policija: Trnava Dolman, 19.30 Vias: Telcom, 20.20 Polda’s - West Blue Jeans: Razborje.
Franjo Pukart
VIDEO KASETA O 20 LETNICI
MOZIRSKEGA GAJA
Izšla je video kaseta s čudovitimi posnetki prireditve ob 20-letnici Mozirskega gaja, vključno z nepozabno cvetlično povorko skozi mozirski trg. Kaseto lahko po ceni 3.000,00 SIT naročite po telefonu 041/961-938 ali 041/691-939 in po pošti na naslov: EHD Savinjski gaj, Hribernikova 1, 3330 Mozirje.
5. Karli Gradišnik, 6. Ivan Šket, 11. Marko Satler, 16. Andrej Smodej in 17. Roman Karničnik.
Pri članicah compound je zmagala Bernarda Zemljak Perhač. Pri članih olimpijski lok je 2. mesto zasedel Vojko Majko in 3. Vojko Čolnar, oba LK Gornji Grad.
Pri članih goli lok je zmagal Žare Kranjc iz Gornjega Grada, pri mladincih compound pa je Renato Šporn zasedel 2. mesto. Zmagovalka pri deklicah olimpijski lok je postala Janja Perhač, pri samostrelih pa je zmagal Stane Saksida iz LK Indiana.
Sodelujoči tekmovalci so se na tekmovanju zavoljo odlične organizacije mozirskih lokostrelcev dobro počutili, za kar pa gre zahvala tudi občini Mozirje ter pekarstvom Miš Maš, Štefka in Vodončnik.
Benjamin Kanjir
je bil Stane Saksida (2 29) prvi, Sandi Huič (227) drugi in Maks Janežič (221) tretji. V razredu compound neomejeno je Karli Gradišnik z 237. nastreljanimi krogi zasedel 3- mesto.
Lokostrelci logarske Indiane se sedaj aktivno pripravljajo na finale camo pokala, ki bo v novembru, z njim pa bodo tudi zaključili letošnjo uspešno sezono.
Benjamin Kanjir
Vrtec Šmartno ob Dreti
Aktivni v mesecu rekreacije
Tako kot vsako leto smo se vsi, ki hodimo v vrtec, skupaj s starši udeležili trim kolesarjenja na progi Šmartno - Nazarje - Pobrežje - Brdo - Šmartno. Mali šolarji na svojih kolesih, mlajši pa kar na sedežu očkovega ali mamicinega.
Brez težav smo premagali vse ovinke pa tudi klanec na Brdo. Smo pač šli malo peš.
Že nekaj let smo v našem vrtcu zvesti vsakoletni akciji, ki jo pripravlja ministrstvo za šolstvo in šport. Letos smo za katalog (mesec r ekreacij e) poleg kolesarjenja I9. septembra pripravili tudi pohod na Čreto. Nekoliko skisano sobotno jutro nas ni odvrnilo od načrtovanega. V planinski opremi, z malico v nahrbtniku smo se podali Čreti naproti.
Nekatere odrasle nas je bilo kar nekoliko sram, da smo lepote Crete videli prvič, za kar pa se im-
amo zahvaliti odlični vodički, mamici Joži, ki je svoje otroštvo preživela prav na teh pobočjih in njenim staršem (po domačejegovnikova) zazan-imivo pripovedovanje o zgodovinskih dogodkih ter vodenje po cerkvi Sv. matere božje. Predvsem pa za gostoljubje, ki smo ga bili deležni na njihovi prijetni domačiji.
Nekoliko utrujeni smo se v popoldanskih urah vračali nazaj v dolino in že kovali načrte, katero planino bomo v mesecu rekreacije osvojili naslednje leto.
Melita Mikek
Udeleženci pohoda pred kočo na Čreti
Liga malega nogometa Radmirje 1998/1999
1.	kolo
Juvanje: Grušovlje 4:3, Razborje: Derby 1:1, Favoriti : KMN Radmirje 3:4, Gmajna - Ni Hud’ga 3:1, Pivovarna Hren: Vrnitev odpisanih 3:0.
2.	kolo
Derby : Favoriti 1:1, Ni hud’ga : Pivovarna Hren 1:12, KMN Radmirje : Gmajna 1:2, Grušovlje : Razborje 0:6, Veseljaki : Vrnitev odpisanih 0:3.
3.	kolo
Juvanje: Razborje 2:3, Grušovlje: Derby 1:3, Favoriti : Gmajna 0:3, KMN Radmirje: Ni hud’ga 5:1, Pivovarna Hren: Veseljaki 4:2.
4.	kolo
Juvanje: Derby 1:0, Gmajna: Vrnitev odpisanih 4:1, Grušovlje : KMN Radmirje 3:4, Ni hud’ga : Veseljaki 3:3, Razborje: Favoriti 3:1.
5.	kolo
Razborje : Ni hud’ga 5:1, Juvanje : Vrnitev odpisanih 4:1, Grušovlje : Gmajna 0:1, Derby : Veseljaki 2:4, KMN Radmirje: Pivovarna Hren 3:6.
6.	kolo
Derby: Gmajna 1:3, Favoriti: Ni hud’ga 1:0, Razborje : Pivovarna Hren 2:1, Grušovlje : Vrnitev odpisanih kljuvanje: Veseljaki 1:5.
7.	kolo
Juvanje: Pivovarna Hren 1:3, Ni hud’ga: Vrnitev odpisanih 1:4, Razborje: Gmajna 3:2, Grušovlje: Favoriti 2:0, Veseljaki: KMN Radmirje 4:0 Lestvica po 7. kolih:
1.	Razborje 19,2. Gmajna 18,3. Pivovarna Hren 15,4. Veseljaki 13,5. KMN Radmirje 9,6. Juvanje 9, 7. Derby 5,8. Favoriti 4,9- Grušovlje 4,10. Vrnitev odpisanih 4, 11. Ni hud’ga 1.
FP
Sožitje - VDC Mozirje
Zlati medalji Bernarde Brezovnik
Namizni tenis in kolesarstvo sta bili športni aktivnosti Sožitja - VDC Mozirje v poletnih mesecih.
V	mesecu juniju je potekal turnir v namiznem tenisu Specialne olimpiade Slovenije v organizaciji osnovne šole Roje iz Domžal. Na turnirju je sodelovalo 12 ekip - ustanov iz cele Slovenije. 52 tekmovalcev se je pomerilo v igri posameznikov (tudi na invalidskih vozičkih), igri parov in igri mešanih parov.
Naše društvo je zastopal Vlado Pavlič, ki je doslej na tekmovanjih sodeloval samo v elementih namiznega tenisa. Tokrat je prvič nastopil tudi v igri. Razvrščen je bil v tretjo kakovostno skupino. Žal se mu ni uspelo uvrstiti v polfinale, vendar smo bili z njegovim nastopom zadovoljni, saj je bil to zanj prvi tovrstni nastop na državni ravni.
V	času od 2. do 6. julija so v Pragi potekale državne igre Češke. Slovensko ekipo je sestavljalo šest tekmovalcev in trije trenerji ustanov celjsko - koroške regije. V ekipi je sodelovala tudi predstavnica našega društva Nada Brezovnik. Tekmovala je v kolesarjenju na razdalji 1.000 in 500 metrov. Že po pripravah doma smo upali, da se bo dobro uvrstila in to se je res zgodilo. Domov se je vrnila z dvema zlatima medaljama. Vesela ni bila samo zaradi odličnih uvrstitev, ampak tudi zato, ker so bili dnevi v Pragi polni lepih doživetij in ji bodo še dolgo ostali v spominu.
V	organizaciji Zavoda za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava je 18. septembra potekal 2. kolesarski miting. Udeležilo se gaje 22 zavodov oziroma organizacij s 87 tekmovalci iz cele Slovenije in bližnjega Trsta. Tekmovanje je potekalo v naslednjih disciplinah: 500 m z modificiranimi kolesi, 1.000 m z navadnimi ali kolesi s prestavami in na razdalji 5000 m ter 10.000 m. Ekipo Sožitja - VDC Mozirje s ta zastopala Nada Brezovnik in Tomaž Irnar. Na osnovi kvalifikacij na 1.000 m so bili tekmovalci razvrščeni v skupine. Nada in Tomaž sta se uvrstila v drugo skupino. Glede na čas v kvalifikacijah je imela Nada lepo priložnost, da ponovno osvoji medaljo. Vendar je svoje naredila tudi utrujenost in na koncu je osvojila 4. mesto. Tomaž je osvojil 5. mesto v svoji skupini.
Tokrat se zahvaljujemo avto šoli Traffic, Tonetu Rosensteinu, ki je naša tekmovalca opremil z brezrokavnikoma odsevnih barv in tako omogočil večjo varnost.
Ekipa Sožitja - VDC Mozirje se že marljivo pripravlja na tekmovanje v košarki, ki bo konec oktobra v Celju.
David Paulič
Krajevna liga Nazarje
Rezultati 8. kola, 3- oktobra:
Wyatt: Tekom 2:1, Okrepčevalnica Bohač: Odpisani 4:4, Joples: Metka-T-Mici 4:1, Mladost: Prod. center Nazarje 6:3, KMN Derby: Kokarje Quattro 2:2, Pobrežje: Kokarje 3:6.
Rezultati 9. kola, 10. oktobra:
Kokarje : Quattro : Pobrežje 2:0, Prod. center Nazarje : KMN Derby 2:5, Kokarje: Okrepčevalnica Bohač 2:5, Metka-T-Mici: Mladost 2:1, Tekom Joples 0:4, Odpisani: Wyatt 0:4.
Lestvica po 9- kolih:
1. Wyatt 27,2. Kokarje Quattro 20,3. Joples 17,4. Kokarje 16,5. Okrepčeval-nica’Bohač 14,6. KMN Derby 11,7. Prod. center Nazarje 10,8. Tekom 9,9-Metka-T-Mici 9,10. Odpisani 8,11. Pobrežje 5,12. Mladost 4.
Franjo Pukart
Veteranska liga
Rezultati 5- kola, 29- septembra:
Mladost: Mizarstvo Potočnik 2:2, MVM Trg : Ljubno 3:1, Veterani Lipa: Odpisani 5:2, Savinjske novice: Hmeljar Loke 1:4, Lepa njiva: Trnava 2:4. Rezultati 6. kola, 6. oktobra:
Lepa njiva: Mizarstvo Potočnik 0:0, Ljubno : Trnava 2:3, Veterani Lipa : Mladost 5:3, Savinjske novice: Odpisani 4:2, MVM Trg: Hmeljar Loke 3:2. Lestvica po 6. kolih:
1. Trnava 18,2. MVM Trg 12,3. Savinjske novice 12,4. Mizarstvo Potočnik 8, 5. Mladost 8,6. Ljubno 8, 7. Hmeljar Loke 6, 8. Veterani Lipa 6, 9- Lepa njiva 5,10. Odpisani 3.
Franjo Pukart
OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 GORNJI GRAD
Na podlagi 38. člena statuta Občine Gornji Grad (Ur. I. RS št. 27/95), je župan Občine Gornji Grad sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka odloka o zazidalnem načrtu športnega igrišča pri OŠ Fran Kocbek Gornji Grad.
i.
Javno se razgrne osnutek odloka o zazidalnem načrtu športnega igrišča pri OŠ Fran Kocbek Gornji Grad.
II.
Dokumentacija bo javno razgrnjena v sejni sobi Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. Razgrnitev bo vsak delovni dan, in sicer ob ponedeljkih in torkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure ter ob četrtkih in petkih od 7. do 14. ure. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od objave, in sicer od 19. oktobra do vključno 18. novembra 1998.
III.
V	času razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Občini Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad.
IV.
V	času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava, in sicer dne 9. novembra 1998 ob 19. uri v prostorih gostilne Menina.
Št. 002-18/98
Župan: Toni Rifelj
Delovni čas: 800 - 1900, sobota: 8°° - 1200
Cenjene stranke obveščamo,da smo se preselili v nove prostore
(v bivši steklarni Volk, za TVD Partizanom).
Na trgu 22, Mozirje tel.: 063/832-200 It
Nudimo vam veliko izbiro vseh vrst zlatega nakita po ugodnih cenah.
Vljudno vas	—7\)
vabimo, da nas obiščete.
Dobrodošli v Zlatarstvu Rožič!
gozdove	Ogrevanje z biomaso
jioiNAENcm MZAitJE	Pre<* nc^aj desetletji smo na podeželju in predvsem na kmetih kurili skoraj izključno z
drvmi. Zadnja leta se ta energetski vir precej zanemarja, kar ni nič čudnega, saj je ogrevanje s kurilnim oljem in plinom dosti enostavnejše in v zadnjem času tudi cenejše. Vendar pa les kot energetski vir še ni za v odpis. Dolgoročno namreč ne moremo računati na tako nizke cene fosilnih goriv, po drugi strani pa tudi njihove zaloge niso neomejene. Les je, v nasprotju s tem, obnovljiv energetski vir, izraba le-teh pa bo v bodoče postajala vse pomembnejša.
Les je najstarejše in tudi najzanes-livejše gorivo na svetu, saj je bil na voljo pred in bo tudi po izrabi fosilnih goriv. Za gozdnato deželo, ko t je Slovenija, posebej pa za pokrajine, kakršna je Zgornja Savinjska dolina, kjer gozd pokriva skoraj tri četrtine celotne površine, je les tudi tipično gorivo. Uporaba lesa zmanjšuje odtok denarja v (arabsko) tujino in s tem dolini povečuje gospodarsko moč. Pri gorenju lesa se ne sproščajo žveplove spojine, ni kislega dežja, preprečuje se povečevanje nevarnosti učinka tople grede, saj rastline sproščeni C02 zopet uporabijo pri fotosintezi. Ostanki gorenja lesa (pepel) pa so gnojilo in vse se vrti v krogu.
In kaj je biomasa? Že iz prvih dveh odstavkov ste lahko razbrali, da pod biomaso razumemo predvsem les in lesne ostanke, čeprav je možno kot gorivo uporabiti tudi nekatere druge rastlinske ostanke (npr. sla-
je pokazalo tudi pri gradnji in financiranju sistema daljinskega ogrevanja z biomaso v Gornjem Gradu.
Kljub temu, da predstavljamo ogrevanje z biomaso kot novost, to vendarle ni od včeraj. Že pred več kot desetletjem so Avstrijci na celovškem lesnem sejmu predstavili sodobno tehnologijo kurjenja z biomaso. Ta tehnologijase iz leta v leto izboljšuje in Avstrijci imajo danes zgrajene že številne toplarne (večje in manjše) na lesne sekance. Vse bolj se ta način ogrevanjauveljavlja tudi na avstrijskih kmetijah. Lastnikom gozdov, ki manjvredni les vedno težje prodajajo, ostaja možnost, da ga sami porabijo. Tako jim vsaj ni treba kupovati olja ali plina, medtem, ko jim les propada v gozdu. Z ustrezno organizacijo pa lahko ogrevanje ponudijo tudi sosedom inje priprava kuriva in kurjenje v zimskem obdobju lahko za marsikaterega kmeta vir dopolnilnega
mo). Vendar pa, ko govorimo o perspektivah kurjenja z biomaso, ne mislimo na klasično kurjenje z drvmi, ampak na kurjenje z lesnimi sekanci, ki omogoča samodejno (avtomatizirano) nalaganje peči in odvajanje ostankov gorenja.
Kurjenje z lesom je konkurenčno kurilnemu olju, ko cena slednjega znaša 0,4 DEM ali več. Ker pa ima kurjenje z lesom z narodnogospodarskega vidika številne prednosti (dodatna zaposlitev in vir dodatnega dohodka za kmete, nega gozda - predvsem v razvojnih fazah, kjer z nego najbolj zaostajamo, manjša obremenitev okoljaz ogljikovim dioksidom in drugimi škodljivimi snovmi - odlaganje žagovine v naravo ...), ga podpira tudi država. To se
zaslužka.
Za kurjenje s sekanci so potrebne posebne peči. Te so dodatno opremljene s polži za dovod sekancev v gorišče in s polžem za odvod pepela. Poznamo dva glavna tipa peči za kurjenje s sekanci: retortno peč in peč s predkuriščem.
Prvi tip peči je nekoliko enostavnejši in cenejši. Je manjša in zahteva manj prostora za montažo. Zaradi manjše površine so tudi izgube z žarčenjem manjše, zato imajo te peči tudi nekoliko višje izkoristke. Za pravilno delovanje pa zahtevajo suhe sekance (največ 35 % vlage).
Pri sistemu s predkuriščem gre v bistvu za dve ločeni kurišči oziroma peči. Pri tem je predkurišče dejan-
sko samo izgorevalni prostor, obdan s šamotom, in v njem ni vode, ki bi nase prevzemala toploto. Kot toplotni izmenjevalec služi drugi del peči, za katerega lahko uporabimo tudi standardno peč. Sekanci torej zgorevajo v predkurišču. Ker vtem, kot smo že omenili, ni izmenjevalca toplote, so temperature izgorevanja precej višje kot v običajnih pečeh. To pa pomeni, da dobro gorijo tudi nekoliko bolj vlažni sekanci. Prednosti kurjenja z lesnimi sekanci:
" Možno popolnoma avtomatsko delovanje.
" Za pripravo sekancev lahko porabimo številne lesne odpadke.
Pri pravilni organizaciji in mehanizaciji malo dela s pripravo sekancev.
Stalna pripravljenost za ogrevanje oziroma pripravo tople vode.
Koristno izrabimo tudi tanjše (veje) in manjvredne gozdne Sortimente.
Slabosti:
" Visoki investicijski stroški.
" Potreben večji prostor za skladiščenje sekancev.
Vsaka kurilnica ne omogoča vgradnje sistema za kurjenje s sekanci (možnost dovoza sekancev s prikolico, enostavno praznenje sekancev v priročno skladišče).
" Potrebna je določena kakovost sekancev (zadostna osušenost in us-treznavelikost).
Po reviji Kmetovalec pripravil Toni Breznik
P.S.: V naslednjih gozdarskih nasvetih bomo predstavili pripravo sekancev.
A
SPIX AtIPLES d.o.o.
ŽAGA - KOPUŠAR Zg. Pobrežje 25
Pričeli smo z jesenskim odkupom bukove in smrekove hlodovine, informacije o ceni in plačilnih pogojih dobite na tel.& fax: 833-520 mob: 0609-624-771
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
Kdo je komu kaj dolžan - drugič
V	zvezi z mojim pismom, objavljenim v 20. številki Savinjskih novic, želim dodati še naslednje.
V	prvem primeru, ki sem ga navedla, ali naj se Nemci opravičijo Slovencem oziroma slovens kemu ljudstvu in poravnajo materialno škodo, ki so jo povzročili v štiriletni vojni (izkoriščanje ljudi v ujetništvu in pregnanstvu)? In še več - kako naj poravnajo psihično in fizično trpljenje ter smrt na tisoče mučenih po koncentracijskih taboriščih in od izdajalcev ustreljenih in obešenih rodoljubov?
V	drugem primeru - naj se ljudje (krivi ali ne), ki so zbežali v širni svet pred roko pravice in se danes vrnili kot “Pilat”, ki si je roke umil, češ, jaz sem nedolžen, opravičijo partizanom in ljudstvu, da so bili na napačni poti!
Tretji primer. Lepo in prav ter pošteno bi bilo, da bi vsak najprej počistil pred svojim pragom (saj ni človeka pod milim nebom, ki bi bil brez greha ali nagnjenosti do slabosti), kot je to storil omenjeni pisec. Opravičil in spravil se je sam s seboj brez meše-tarjev.
Tlidi Franc Štiglic iz Vologa je v SN št. 14 dobro in pošteno opisal zgodovinske dogodke, ki jih je kot mlad fant doživljal ali potom pripovedi
starejših občanov vtisnil v spomin.
Res čudna so pota našega življenja, ene meče usoda iz kota v kot, da se komaj pobirajo. Drugi obogatijo kar čez noč in jih roka pravice ne doseže. Zakaj vse to?
Naj zaključim ta prispevek z besedami, da bi bilo dobro, da naši izvoljeni parlament arci (delegati) že enkrat za vselej prenehajo s temi strankarskimi prepiri, ki negativno vplivajo na mladino. Pristopijo naj k reševanju kriznih problemov, kot so: gospodarstvo, nezaposlenost, preprečitev uživanja mamil, pijančevanje, tatvine, uboji in vandalizem. Če pa je kdo komu kaj dolžan, pa ni treba sramotiti vseh poštenih slovenskih partizanov z besedami banditi in udboma-fija.
Dogodek na Kočevskem je v sorodu z drugimi grozotnimi dejanji. Sprava naj boza vse enaka! V Haagu pa je sodišče za vojne zločince. Torej v mladi državi naj vlada mir in sožitje in ne sovraštvo! Lep primer je bil v sosednji fari, ko je g. župnik pokopaval človeka, ki je ubijal, in v govoru med mašo dejal: “Ljudje, ne obsojajte pokojnika, kajti njega bo sodil gospod Bog!”
Fanika Krefl Dobletina 24, Nazarje
Resnica ali več resnic
Indijska zgodba pripoveduje, kako so štirje slepi ljudje ugotavljali, komu je slon najbolj podoben: prvi, ki otipa rilec pravi, da je podoben velikanski kači; drugi, ki je otipal noge trdi, daje podoben deblu; tretji, ki je tipal po vampu pravi, da je podoben kašči; četrti, ki je o tipaval rep pa pravi, daje podoben velikemu biču. Tako je lahko z vsakim človekom, če si resnico ogleda le od ene strani.
Gospa Fanika Krefl je v 20. št. SN opisala svoje videnje naše polpretekle zgodovine, ki jo v političnih “delavnicah” skušajo očistiti revolucionarnega nasilja, ki jih bremeni in jo prikrojiti dnevni politični klimi. Po
resnici je opisala, da so nacisti že na začetku oku-pacije pregnali iz Nazarij frančiškane, (jaz bi dodal, da so pregnali skoraj vse duhovnike iz Štajerske in seveda tudi druge izobražence) zamolčala pa je, da so partizani proti koncu vojne zaminirali in zrušili samostan. (Župnijska kronika). Prezrla je tudi podatek, da je bilo od nacističnega nasilja pomorjenih slovenskih duhovnikov 21, od komunističnega pa 83- (Palme mučeništva st. 446).
Gospa Kreftova piše, da je videla na sliki škofa Rožmana skupaj z okupacijskimi oblastneži, ne pove pa, o čem se je škof pogovarjal? Kako pa naj škof
drugače posreduje zainternirance, za kar so ga ljudje dan za dnem prosili? Znano je, da je škof dr. Gregorij Rožman posredoval za vse in vsakogar - tudi za komuniste - kot na primer za Tonet a Tomšiča. A ko je njegova mati Ivanka Tomšič pozneje v montiranem sodnem procesu, ki so ga uprizorili zoper škofa, želela pričati v njegovo obrambo, ji tega niso dovolili. (Ljerka Bizilj, Cerkev v policijskih arhivih, st. 77 - 79)- iz zgodovine krščanstva vemo, da se je sv. Frančišek Asiški v svojem času sestal s samim islamskim vladarjem Sultanom, ko je šel s križarji v sveto deželo; pa ne bo menda kdo trdil, da je šel k njemu, ker bi ga imel rad, ampak, da je rešil, kar se je na ta način rešiti dalo. Če bi gospa Kreflova hotela vzeti v roke 39 št. Družine, bi na strani 19 lahko prebrala preslikan nemški dokument, ki priča, da sta bila škof dr. Rožman in nadškof dr., Stepi-nec - kot narodno zavedna, prva na seznamu sovražnikov nacizma.
Takšnih in še bolj sarkastičnih zgodb in primerov mučenja ter surovosti kot jih opisuje gospa Kreflova, so komunisti zagrešili na tisoče - večinoma nad lastnimi rojaki, da omenim samo strašno mučeniško smrt
pastirja Vevdi Kristjana na planini Atra pod Raduho, ki so ga partizani -terenci pribili navrata pastirske koče in nato kočo zažgali. Vsak zločin je obsodbe vreden, pa naj ga zagreši katerakoli stran.
Nesporno drži, da sta bila nacizem in fašizem zločinska sistema, toda, doslej še ni nihče dokazal, da je bil komunizem manj krut in bolj človeški od nacizma. Seveda je pri roki izgovor, da so nacisti mučili in morili nedolžne, komunisti pa krive. Mrtvim je res najlažje naprtiti krivdo, ker se ne morejo braniti.
“Kdo je komu kaj dolžan?” sprašuje v naslovu gospa Kreflova. Pred nami je praznik vseh svetih. Vsem padlim in pobitim - vključno s tistimi, ki so bili mučeni in pomorjeni brez sodbe in brez dokazane krivde; vsem katerih kosti ležijo globoko v Kočevskih in drugih breznih; vsem, ki so dotrpeli na Teharjih in so zločine zamaskirali z goro žlindre in pepela; vsem, ki so umrli nasilne smrti na različnih krajih naše doline; vsem žrtvam komunizma, nacizma in fašizma dolgujemo spoštovanje in čast! Le tako se upravičeno štejemo za kulturen in civiliziran narod.
Ivan Glušič Loke 6, Mozirje
Še pomnite tovariši?
Minilo je 53 let od konca druge svetovne vojne, ki je spremenila zemljevid Evrope in svet razdelili na dva dela - komunistični in kapitalistični. Vemo, da smo Slovenci pripadali prvemu, t.i. komunističnemu svetu, oziroma smo bili del SFRJ. To so nam omogočili Titovi revolucionarji, ki ta “podvig” še v tem času vedno pogosteje proslavljajo. Na te proslave vedno vabijo visoke politične (komunistične) funkcionarje, ki jim potem govorijo lepe revolucionarne besede; nekateri kar v verzih. Pri tem pa namerno pozabljajo, da je komunizem bil totalitarni in zločinski sistem, ki je v svoji vladavini zahteval ogromno človeških življenj.
Namreč pred približno letom dni je v Franciji bila izdana knjiga z naslovom Črna knjiga komunizma, pod katero je podpisanih enajst uglednih francoskih zgodovinarjev. Ugledni francoski zgodovinarji ugotavljajo, da je komunistični režim v vseh svojih oblikah v teku tega stoletja pomoril 100 milijonov ljudi. Od tega je samo na Kitajskem in v SZ prek stoletja bilo umorjenih 85 milijonov prebivalcev. Veliko zločinov od strani komunizma je bilo tudi v Vzhodni Evropi, Afganistanu, Kambodži itd. Avtorji navajajo, da pri tem ni šlo za posamezne ali naključne umore, temveč za množične zločine, ki so že od vsega začetka postali element
komunistične oblasti. Tako se je teror vršil proti celim družbenim plastem od plemstva, mestnega prebivalstva, kmečkega prebivalstva, prek inteligence do cerkve. Zanimivo je tudi, da so komunisti izrabljali pojem antifašizem kot zaščitni znak za lastne ideje in legitimnost svoje oblasti. Tako jim je v večini primerov uspelo prikriti zločine nad lastnim narodom.
Tudi v Sloveniji je po nekaterih podatkih komunistični režim pomoril okoli 23 tisoč prebivalcev te dežele. Koliko jih je v strašnih mukah trpelo (in tudi umiralo) v raznih taboriščih ni znano. Koliko je takih, ki so jim oprali možgane, jim s tem prizadeli um in dostojanstvo tudi ni znano. Znano pa je, da so revolucionarji vse to počenjali v imenu komunistične ideologije in v silni evforiji, ki ni dopuščala treznega premisleka. Tako so ti “borci”, katerim danes na raznih proslavah govorijo lepe besede visoki komunistični funkcionarji, prehodili dolgo in krvavo pot, ne da bi prišli do pravega cilja. Ostaja pa spomin na to pot in na ljudi, ki so dali življenje za najbolj uničevalno politično ideologijo tega stoletja. To pa je druga resnica naše polpretekle zgodovine, ki ste jo gospa Fanika Krefl pozabila napisati.
Jože Ugovšek Lenart 14, Gornji Grad
Pa smo le dočakali gradnjo Špendetovega jezu na Savinji.
Anton Jeraj, po domače Spende, je začel leta 1901 s solastniki obnavljati dotrajan jez, kije bil potreben za žage, ki so stale ob strugi Savinje.
Ko pa je bila postavljena še graščinska žaga, ki jo je tudi poganjala voda Savinje, je ljubljanska škofija upoštevala in priznala zahtevke lastnikov jezu. Jez je ohranil svojo
tedanjo podobo do leta 1990, ko ga je porušila povodenj. Ime je dobil po solastniku Antonu Jeraju - Špen-detu.
Domačini še danes uporabljamo to ime in želimo, da tako tudi ostane.
Vera Poličnik, Spodnja Rečica
Izjava
Marija in Peter Brezovnk izjavljava, da nisva plačnika dolgov Petra Brezovnika mlajšega.
Brezovnik Marija, Peter Ob Trnavi 4, Mozirje
UNZ Celje
Dobri operativni rezultati
Na sedežu Uprave za notranje zadeve Celje je bila 5. oktobra tiskovna konferenca, na kateri so prisotnim predstavili operativne rezultate prvih 9- mesecev letošnjega leta.
Načelnik UNZ Celje, Dušan Mohorko je izpostavil izjemno dobre rezultate, ki jih dosegajo delavci te uprave. Ti celo presegajo slovenska povprečja.
Število kaznivih dejanj se je sicer dvignilo za 7 odstotkov, kar pa je v primerjavi s Slovenijo, kjer znaša ta porast kar 36%, malo. Povečali so tudi raziskanost kaznivih dejanj. Bistveno se je povečal tudi odstotek naknadne raziskanosti. V prvih 9-letošnjih mesecih beležijo na območju te uprave 28 hudih kaznivih dejanj, izmed njih 7 umorov in poskusov umora. Občuten padec je tudi na področju števila prometnih nesreč. V njih je umrlo 29 oseb. Občutno manj je v nesrečah udeleženih otrok, manj je tudi kr-
šitev javnega reda in miru.
Zaradi teh dobrih rezultatov so se na UNZ Celje lotili akcije, ki naj jih postavi korak naprej. Na širšem strokovnem svetu načelnika so sprejeli sklep, ki temelji na velikokrat argumentiranih očitkih državljanov, tujcev in medijev, da se policisti pri postopkih vedejo arogantno, oblastniško, nekulturno, nehumano in neprijazno. Sklep v ospredje postavlja način komuniciranja z ljudmi. Ta naj bo prijazen, kulturen in human. Sklep postavlja prioriteto, ki naj v naslednjih letih doseže višji nivo.
Seveda pa to ne pomeni, da proti kršiteljem policisti ne bodo uporabljali potrebnih prisilnih sredstev.
Benjamin Kanjir
UNZ Celje
Poostren nadzor voznikov
V noči s sobote 3. na nedeljo 4. oktobra med 22. in 6. uro je 5 3 policistov celjske regije izvedlo poostren nadzor, v katerem so ugotavljali predvsem psihofizično stanje voznikov v cestnem prometu.
Policisti so ustavili in kontrolirali 753 voznikov, ki so storili 215 različnih kršitev cestno-prometnih predpisov, kar pomeni, da je to noč na celjskem cestno-prometne predpise kršil skoraj vsak “tretji” ustavljeni voznik.
Zaradi storitve hujših cestno-prometnih prekrškov bo moralo sodni-
ka za prekrške obiskati 129 kršiteljev, medtem ko je bila na kraju storitve prekrška 54 kršiteljem izrečena denarna kazen.
Preizkus alkoholiziranosti po izdihanem zraku je bil odrejen 240 voznikom ali vsakem tretjem kontroliranemu vozniku. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da je kar 197
(87%) preizkušenih voznikov pred vožnjo uživalo alkoholne pijače. Alkotest namreč ni pokazal prisotnosti alkohola v organizmu le pri 30 (13%) preizkušenih voznikih.
Pod vplivom alkohola (nad 0,5 g/ kg alkohola v organizmu) je bilo 98 voznikov (13% ustavljenih voznikov) ali skoraj vsak 7. voznik, če k temu dodamo še 13 voznikov, ki so preizkus alkoholiziranosti odklonili, jebilo to noč naceljskem kar 15% takšnih voznikov, ki jim je bila prepovedana nadaljnja vožnja zaradi vožnje pod vplivom alkohola in od-
klonitve preizkusa alkoholiziranosti.
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti na kraju storitve prekrška začasno odvzeli 75 vozniških dovoljenj.
To noč je imel najvišjo stopnjo alkohola v organizmu po izdihanem zraku voznik osebnega avtomobila, ki je v Nazarj ah policistom PP Mozirje “napihal” kar 2.75 g/kg alkohola. Ker je voznik kljub prepovedi nadaljeval vožnjo, so ga policisti odpeljali v prostore za pridržanje do izt-reznitve.
KF
NAJDENA ČELADA
25.	septembra je bila na avtobusnem postajališču v Radmirju najdena varnostna čelada bele barve s temnim vizirjem in rumeno rdečimi nalepkami: Čelada je poškodovana-počen vizir in odrgnjena barva po površini čelade. Lastnik lahko varnostno čelado prevzame naPP Mozirje.
VLOM V GOSTINSKI LOKAL
Dežurni PP Mozirje je bil 26. septembra ob 11. uri in 5 minut s strani Ludvika P. obveščen, da mu je preko noči neznani storilec vlomil v lokal Grad Vrbovec in mu odnesel različno blago v vrednosti 10.000 Sit.
NEUREJEN STATUS TUJCA
26.	septembra ob 20.30 uri je patrulja policije ustavila in legitimirala tujca, državljana Bosne in Hercegovine ZuhdijaD. ter ugotovila, da ni imel urejenega začasnega bivališča in delovne vize. Bil je pripeljan k sodniku za prekrške Mozirje in nato odstranjen iz Slovenije.
ODSTRANIL ODPADKE, KI JIH JE NAVOZIL V GOZD
S. Č. iz Velenja je odpadke, ki so se nabrali pri čiščenju doma, zvozil v mozirsko občino, kjer jih je odložil v gozdu v Lepi Njivi. Lastniku gozda to ni bilo po volji in je zadevo prijavil na PP. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil in na podlagi najdenih odpadkov je bilo kmalu ugotovljeno, kdo je hotel okrniti naravo. Lastniku odpadkov je bilo naročeno, da jih odstr ani na prostor, ki je za to namenjen, kar je tudi storil in se opravičil.
VLOM V KAMP TRIK
8. oktobra je lastnik Kampa Trik v Logarski dolini dežurnegaPP Mozirje obvestil, da je v kamp vlomil neznanec in odnesel sladkarije. Patrulja PP je na kraju med zbiranjem obvestil ugotovila, da naj bi šlo za mlajša fanta, ki ju je nato tudi izsledila, seveda pa sta sladkarije med tem že pojedla.
OSTALA BREZ AVTOMOBILA
8. oktobra ob 15.12 uri je naPP Mozirje prišla A. J. in povedala, da ji je klepar K.B za njene usluge dolgoval okrog 20.000,00 SIT, ker pa jih ni plačal, sta se dogovorila, da ji za ta denar popravi avtomobil. Ko pa je hotela vozilo prevzeti, ji je dejal, da mu je dolžna 47.000,00 SIT, kar pa mu ni hotela plačati in ji zaradi tega vozila ni predal.
OBČINA LJUBNO
Cesta v Rastke 12, 3333 LJUBNO OB SAVINJI
Obveščamo vse občane občine Ljubno, da bo v času javne razgrnitve izvedena javna obravnava in sicer v ponedeljek, dne 19. oktobra 1998 ob 19.00 uri, v prostorih občine Ljubno.
Obvestilo
Podkrižnik Jože s.p., Ter 52, Ljubno ob Savinji preneha z dejavnostjo prevoz šolskih otrok z osebnim avtomobilom z 31.12.1998.
Dobrotljivost in milost mi sledita vse dni mojega življenja in v Gospodovi hiši bom prebival najdaljše čase.
PS 23
ZAHVALA
V91. letu življenjanas je zapustila draga mama
Marija HÄFNER,
po domače Žabnekova Micika iz Mozirja.
Vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovane sveče, darovane cvetje in svete maše.
Posebna zahvala medicinskemu in strežnemu osebju Doma ostarelih na Polzeli ter bolnišnice v Topolšici ter zdravstvenim delavcem iz Mozirja.
Hvala Anki Skornšek za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in gospodu župniku, Ivu Suhoveršniku za opravljen obred.
Sin Miha in ostali domači
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
V 81. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
Franc VODUŠEK
izjuvanja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče, darovali zasv. maše in ga tako številno pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma Ljubno ob Savinji, radmirskim gasilcem, posebno Francu Trbovšku in župniku g. Vratanarju za lep in svečan pogrebni obred.
Vsi njegovi
Obvestilo
Grudnik Romana s.p. - posredništvo HERO, Zadrečkac. 15, Nazarje preneha z dejavnostjo z 31.12.1998.
Čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš
V SPOMIN
14. oktobra je minilo pet žalostnih let, kar te ni več med nami, dragi
Marko KOLENC
iz Gornjega Grada
Prisrčna hvala vsem, ki ste si vzeli trenu tek časa v teh dolgih petih letih in ste postali pri njegovem grobu.
ljubili in cenili smo ga in v naših srcih bo vedno ostala njegova prijaznost in priljubljenost, ki jo je užival povsod.
Zahvaljujemo se NK veteranom, lovcem in lokostrelcem za organizacijo vsakoletne memorialne tekme.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega moža, nadvse ljubečega očeta, tasta in dedka
Ivana
DRUŠKOVIČA
iz Ljubnega ob Savinji.
Iskrena hvala zdravniku dr. Dubajiču in osebju ZP Ljubno, gospodu Pušenjaku za opravljen obred, kolektivu Avto Celje d.d., Združenju šoferjev in avtomehanikov Celje, Ribiški družini Ljubno, Društvu upokojencev Ljubno, ga. Anki Rakun županji, ga. Alenki Kralj in pevskemu zboru, sodelavcem Glin RIP d.o.o ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali rože, sveče in nam stisnili roko ter izrazili občutke sočustvovanja z nami ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Stanka, hči Darja z možem Danilotom
ter vnuka Tanja injure.
Obvestilo
Zvir Elizabeta s.p., Rečica ob Savinji 105, pošta Rečica ob Savinji, preneha z gostinsko dejavnostjo z dne 1.1.1999.
Dvajset let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Franciju BASTLU
iz Nazarij
Hvala vsem, ki se ga spominjate, pos tojite pri njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Prekmalu ugasnilo Tvoje je življenje, ki ga venčatoje trnje in trpljenje, a prostor Tvoj v hiši prazen zdaj molči,
ker Tebe več od nikoder ni.
ZAHVALA
1934 - 1998
V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, stari ata
Avguštin
NADVEŠNIK
iz Nove Štifte
Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče in maše.
Posebna zahvala g. župniku Belaku za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku in vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Domu upokojencev Kamnik za nego in potrpežljivost.
Žalujoči: žena Lucija, sin Slavko ter hčerki Irena in
Mija z družinama
Ničesar nisi rekel v slovo le vzdihov polna je zdaj soba nikoli več te k nam nebo le šopek rož naj v spomin Ti bo.
V SPOMIN
Feliksu ŽMAVCU
23.10. mineva leto dni od kar si nas zapustil.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se s tiho mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi: žena Marija in sin Srečo z družino
Imeli težko ste življenje, nikoli več ne čaka vas trpljenje, bolečine težke ste prestali, a v naših srcih vedno boste ostali.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila draga žena, mama, omica, prababica, sestra, teta in svakinja
Marija
VODUŠEK
p.d. Kecejeva iz Dobrovelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem ostalim, ki so nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi dr. Kelemenu, sestrama ga. Sonji in ga. Majdi.
Gospodu p. Petru Lavrihu in gospodu Stanku Prazniku za lepo opravljen cerkveni obred. Ga. Marinki za poslovilne besede, vsem pevcem, pogrebcem in gasilcem iz Dobrovelj.
Žalujoči vsi njeni
POGREBNASLUZBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662
VETERINARSKO DEŽURSTVO
12.10.	do 18.10. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418,
19-10. do 25.10. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419,
26.10.	do 01.11. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589-VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831418, 839-02-20, 839-02-21.
Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure
KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031.
sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933
VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-
436.
••••••••••••••••••••••••••••••v
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi zadržavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
•••••••••••••••••••••••«••••••c
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
12.10.	- 18.10. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877,
19.10.	- 25.10. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263,
26.10.	- 31.10. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150.
Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje.
Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. ••••••••••••••••••••••••••••••s
Matična kronika za mesec september 1998
Rojstva:
Rodilo se je 8 dečkov in 6 deklic.
Poroke:
Brinovec Primož iz Letuša in TavčerTadeja iz Kamenč, Krefl Miran iz Spodnje Rečice in Lampret Simona iz Spodnje Rečice, Šabec Roman iz Šmartnega ob Paki in Gorogranc Mojca iz Šmartnega ob Paki, Likeb Slavko iz Podvina pri Polzeli in Zupan Romana iz Polzele, Košak Boštjan iz Pariželj in Zaver-šnik Nuška iz Pariželj, Sovič Boštjan iz Mislinje in Juršnik Ksenija iz Velenja, Natek Robert iz Gomilskega in Gregorc Rozalija iz Ljubije, Getdina Robi iz Šentjanža in Marovt Klavdija iz Varpolj.
Smrti:
Robidajanez iz Rovta pod Menino, Vodušek Marija iz Dobrovelj pri Mozirju, Vodušek Frančišek iz Juvanja, Kladnik Angela iz Podveže.
KINO MOZIRJE
17./18.10.1998 GODZIIA - Z/F spektakel
Režija: Roland Emmerich
Vloge: Matthew Broderick, Jean Reno
Kdo in kaj povzroča skrivnostno razdejanje na povsem različnih koncih sveta? Ogromna pošast se je odpravila tudi na gosto poseljen otok Manhattan. Za seboj pušča uničevalsko sled. Zoper njo združijo moči znanstveniki, televizijska novinarka, skrivnostni zavarovalni agent in pripadnik ameriške vojske...
AVTORJI FILMA DAN NEODVISNOSTI PONOVNO SKUPAJ!
24./25.10.1998
ŠEST DNI SEDEM NOČI - avant, kom.
Režija: Ivan Reitman
Vloge: Harrison Ford, Anne Hecke
Urednica modne revije počitnikuje na polinezijskem otoku Makateu, a mora nujno na Tahiti. Lokalni pilot ji nudi pomoč, v nevihti pa strmoglavita. Bosta preživela?...
Film je poln avantur, komičnih prizorov in prelepih prizorov iz narave. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO NAZARJE
17./18.10.1998 MAŠČEVALCI - akcijski
Režija: Jeremiah Cheshik
Vloge: Ralph Fiennes, UmaThurnian, Sean Connery Uma ni v usnju nikdar slaba, tudi kot Emma Peel ne. Če dodamo še Fiennesa, kot njenega tajnega agenta Johna Steeda in Conneryja, kot nevarnega sovražnika, dobimo prenovljeno obliko že kar kultne britanske TV nadaljevanke in šestdesetih let. Sliši se obetavno...
24./2 5.10.1998
MISTER MAGOO - komedija
Režija: Stanley Tong
Vloge: Leslie Nielsen, Kelly Lynch
Ukraden rubin se znajde v hiši malo čudaškega milijonarja Qineyja Magooja, česar pa se on niti ne zaveda. Od tod tudi kup nesporazumov, ko se srečuje z različnimi predstavniki pravice in lopovov...
Film je splet akcije in humorja.
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI.
KINO LJUBNO
17./18.10.1998
SMRTONOSNO OROŽJE 4. del - akcija
Režija: Richard Donner
Vloge: Mel Gibson, Danny Glover, Rene Ruso
Serija uspešnih dilmov Smrtonosno orožje z Melom Gibsonom in Dannyjem Gloverjem v vlogah detektivskih partnerjev sega v leto 1987.
Uidi zgodba 4. dela je polna akcije, v kateri detektiva odkrivata kitajsko mrežo prekupčevalcev mamil...
24./2 5.10.1998 GODZIIA -Z/F spektakel
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 18. URL VSTOPNICA 500 SIT.
lyiai-Jan BENDA Loke 33, Mozirje
tel. 833-010, NMT 0609/643-842
PRI NAS DOBITE:
*	IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava)
*	28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL
*	UOKVIRJANJE SLIK
*	PRI NAS KUPUENO STEKLO VAM MONTIRAMO TUD! NA DOMU
Oddajamo apartmaje in prenočišča v bližini Mozirskega gaja
Cvetke in koprive
KAMENJE SPOTIKE
Mostovi in jezovi običajno združujejo ljudi. Grašinski jez pa že spet “jezi” nekatere ljudi z levega in desnega brega Savinje. Stari jez je zrušila povodenj, novega končno gradi država Slovenija. Na tabli piše, da je to nazarski (graščinski) jez na Savinji, ljudje z levega brega pa govorijo, da je bil vedno “grašinski”, Špen-detov ali spodnjerečiški jez. Ob tem se drugi ljudje, z desnega brega reke, pridušajo, da to sploh ne drži. Izvajalec del pa se za polemike in žugan-ja (na srečo) ne zmeni. Mudi se mu, da bi jez dokončal še pred zimo. (ŠPETIR PRESS)
MILAN IN LUDVIK
“Gospod predsednik,” je dejal ob prazniku cvetja v Mozirju prejšnji mesec Ludvik Es Milanu Kučanu, “podpišite mi, prosim, izjavo, daje Savinjski gaj sedaj Mozirski gaj, saj je v Mozirju...” “Gospod..., kako ste že rekli, Ludvik, podpišem lahko samo izjavo, da je “slovenski" in zares čudovit, vse ostale štose pa prepustim vam, Mozir-janom, in vašim sosedom,” se je diplomatsko izmazal predsednik države.
SANJSKI PLESNI PAR
Pod okriljem slovenske ljudske stranke sta minulo nedeljo na Lenartovem sejmu zaplesala sedanji mozirski župan in sedanja ljubenska županja. Oba bosta znova kandidirala na lokalnih volitvah in za obema kandidaturama stojita brata Podobnik. Kdo ve, ali bosta takole plesala tudi po volitvah? (SLS PRESS)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
OVEN od 21.3. do 20.4.
Počutili se boste dobro, polni boste energije in temu primerno se z razmišljanjem o zdravju ne boste obremenjevali. Zaradi viška energije boste čutili potrebo po fizični aktivnosti. Če vam bo to onemogočeno boste nervozni in napeti. V ljubezni boste preveč pričakovali od partnerja in preveč se boste naslanjali nanj. To pa bi bil Iahte povod za določene težave. Nikar ne zamerite partnerju, če vas skuša včasih nekoliko trdo postaviti na da, saj vam to samo koristi. Nekatere stvari ne boste mogli spremeniti, oziroma jih v tem obdobju črtati iz svojega življenja, zato boste morali spremeniti odnos, sicer boste nekoliko trpeli.
IIK od 21.4. do 20.5.
Nekoliko nestrpni boste in če se boste hoteli umiriti, boste morali biti sami. Jezilo vas bo, da ste postali preveč odvisni od nekaterih stvari, vendar se morate zavedati, da druge izbire trenutno pač nimate. Zastavili si boste cilje, ki vam bodo vzeli veliko energije, pravega zadovoljstva pa potem, ko jih boste dosegli, ne boste občutili. Reševalo vas bo to, da boste v vsakem trenutku sposobni odklopiti vse skupaj in se posvetiti stvari, ki vos razvedri. Partner ne bo pretirano navdušen nad vašo rigoroznostjo, zato lahko pričakujete, da si bosta v laseh. Zdravje pa bo v tem obdobju trdno, tudi psihično boste stabilni, ker boste videli, da delo poteka dobro tudi brez vaše prisotnosti.
DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Pogosto boste slabe volje in obupani zaradi stvari, ki se ne bodo odvijale tako, kot bi želeli. Večinoma se boste zadrževali doma, vendar se tudi tam ne boste dobro počutili. Ugotovili boste, da ste dolgo gojili iluzije ki jih boste morali kmalu opustiti. Ker boste nekatere stvari preveč dramatizirali, boste previdni in nezaupljivi. Izogibali se boste novim in tveganim situacijam, vsak izziv bo za vas pomenil predvsem potencialno nevarnost. Držali se boste starih navad, čeprav boste v sebi čutili, da bi morali nekatere opustiti. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala, vendar nekako ne bosta našla skupnega jezika. Njegovi načrti so drugačni od vaših in morali se boste prilagoditi.
Sl
RAK od 22.6. do 22.7.
Partnerju boste v težavah sicer stali ob strani, s srcem pa le ne boste povsem z npm. Ograddi se boste in ne boste si želeli, da bi vstopil v vaš intimni svet. Potrebovali boste čas zase, čutili boste, da bi vas pretirana bližina s partnerjem v tem času samo ovirala. Če mu boste znali to na primeren način povedati, ste lahko prepričani, da večjih težav ne bo. Psihično počutje pa bo nekoliko nestabilno, saj boste razmišljali o vsem mogočem, zato bo vaše razpoloženje precej spremenljivo. V nekem smislu bo to obdobje za vas prelomno, saj se boste odločili glede mnogih stvari, ki so vas težile dlje časa. Marsikaj vam bo postalo jasno in čutili boste, da začenjate znova.
LEV od 23.7. da 23.8.
V tem času vas bo zelo težko razumeti, zato si boste pridobili kar nekaj nasprotnikov. Le prijatelji, ki vas že dlje časa poznajo bodo prenašali vaše muhe. Do okolice boste pogosto agresivni, neizprosni in neuvidevni. Na vsak način boste hoteli uveljaviti svojo voljo, zato v družbi ne boste zaželeni. Poskušajte biti manj trmasti in svojeglavi, drugače bodo nastale tudi na ljubezenskem področju težave. Denarja pa vam ne bo manjkalo, zadovoljni pa tudi ne boste. Nenehno se boste primerjali s tistimi, ki so na boljšem od vas in sanjarili, kaj vse bi si lahko privoščili še z malo več denarja. Namesto da sanjarite kako bi prišli do več denarja, se raje posvetite svojim notranjim občutkom in jih razčlenite.
DEVICA od 24.8. do 23.9.
Nikar ne bodite nenehno na preži za partnerjevimi napakami, saj s tem svojih ne boste odpravili. Ker boste zelo težko iskreni s sabo je najbolje, da se ne spuščate v razglašanje o tem, kdo nosi večji delež krivde za nastalo situacijo, ker ste sami zelo brezkompromisni, nikar ne pričakujte, da bo šlo vse gladko, saj vaš partner ni ravno pohleven kužek. Naslednji teden boste tudi precej togi in nefleksibilni, zato boste imeli še nekoliko težav s seboj in z drugimi. Zdravstveno pa se boste počutili precej bolje kot v zadnjem obdobju. Pri delu pa vam bo velite do tega, da ne zaostajate za drugimi, zato boste dali vse od sebe. Kljub temu pa ne razdajte vse energije, družina vas bo kmalu močno potrebovala.
m?
TEHTNICA «d 24.9. do 23.10.	fN
Precej razdražljivi boste in pogosto brez pravega vzroka slabe volje. Do sebe niste najbolj iskreni, nikakor si nočete priznati, da so težave, s katerimi se trenutno spoprijemate v glavnem posledica vaših nepremišljenih odločitev. Težko boste sami, obenem pa bo vse več ljudi, ki jih ne boste prenesli. Nad novimi znanci boste sprva navdušeni, potem po boste spoznali, da ste se krepko zmotili. Začetno zaupljivost boste obžalovali in razmišljali boste, koko bi se zaščitili pred tem, da bi to kor vedo, uporabili proti vam. Čeprav v dražbi ne boste med najbolj glasnimi, bo vaš vpliv močno čutiti. S prijate! se ne boste najbolje razumeli, saj se boste izognili nekaterim dolžnostim, ki jih imate do njih.
ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11.
V obdobju, ki je pred vami se vom bodo privlačni zdeli predvsem ljudje, ki bodo izhajali iz drugačnega okolja in bodo povsem različni od vos. Nehote boste postali od ljudi, ki jih boste v tem času občudovali, odvisni. Preveč jih boste posnemali in dovolili jim boste, da se vtikajo v vaše privatno življenje. Najpomembnejše v tem času pa je, do se izogibate nepremišljenim odločitvam h katerim boste v tem času močno nagnjeni. Nikar pa si ne zaprite vseh vrat, saj boste marsikaj že čez nekaj dni videli v povsem drugačni luči.
m
STRELEC od 23.11. do 21.12.
Pretežno optimistična naravnanost in dobro razpoloženje vom bosta pomagala prebroditi prenekatero težavo. Spoznali boste, da ste velikokrat reagirali nepremišljeno in vse boste napravili, da to tudi spremenite. V prihajajočem obdobju boste imeli občutek, do imote svoje življenje popolnoma v rokob. Če se boste temu pretirano podrejali, utegne postati nevomo, saj boste slej ko prej prišli v situacijo, ki je ne boste mogli oblikovati po svoje. Strelci 3. dekade boste nekaj časa napeti. Občutek utesnjenosti bo minil takoj, ko boste uredili odnos z nekom, ki vam trenutno jemlje notranji mir. Od vseh vrlin pa se vam bo v tem obdobju najbolj obrestovala strpnost.
KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Veliko zanimivih (udi boste srečali v tem času in z marsikom boste navezali zelo prisrčne stike. Nekaterim boste zaupali že prvi dan in tudi kasneje vos ne bodo razočarali. Glede tega se na svojo intuicijo res lohko zanesete. Hrupne in veseljaške družbe v tem času ne boste prenesli, zato se boste vsem podobnim situacjam izogibali. Bodo pa judje, ob katerih se boste izvrstno počutili in pa tudi taki, ki bodo kot vampirji črpali vašo energijo. Imate vso pravico, da se njihove družbe čimprej znebite. Probleme, ki jih imate v partnerstvu, boste učinkovito lahko rešili le s tujo pomočjo.
VODNAR od 21.1. do 20.2.	yVW
Veliko boste v družbi, čeprav vam ne bo vedno do tega.
Najbolje se boste počutili ob ljudeh, ki vas ne poznajo, ker pred njimi ne boste obremenjeni s tem, kaj si o vos mislijo in koj od vas pričakujejo. Navezali boste več novih stikov, ki jih boste kmalu tudi poglobili. Videli boste, da ima veliko |udi podobne probleme kot vi, da pa se z njimi različno dobro spoprimejo. Imeli boste priložnost se marsičesa naučiti, če boste le znali opazovati. Zaupanje vase je ključ do marsikaterega uspeha, kar vi dobro veste. Na področjih, v katerih si zaupate, ste zelo uspešni. Skušajte to prinesti tudi no tista področja, kjer se čutite negotove in nesposobne.
RIBI od 21.2. do 20.3.
Veliko vam bo do tega, do bi bili v družbi sprejeti, zato boste pogosto pretirano prilagodjivi. Ljudem, ki bodo izstopali kot vodje, boste slepo poslušni v želji, da bi tudi na vas padel del njihove slave. Navezali boste več novih stikov, ki pa jih ne boste poglobili. Vaši stiki z drugimi bodo v tem času precej površinski in prilagojeni cilju, da bi bili kar najbolje sprejeti, zato wm ne bodo nudili pravega zadovojstw). V partnerskem odnosu pa boste tokrat več dajali in temu primerno tudi dobili. S partnerjem bosta odnos poglobila, premostila bosta nekatere težave, ki so voju v preteklosti ločevale.
Obvestilo bralcem:
Zaradi pomanjkanja prostora bodo Zadrečke novice tokrat izšle v okrnjeni obliki.
MEDNARODNAZASTIRANJA
Mednarodno kolebanje glede posredovanja NATO-vih sil v Srbiji je za to končno našlo dober vzrok.
Srbi ustrahujejo NATO pakt, da se bodo pustili napasti samo pod pogojem, da najprej omogočijo prihod v Jugoslavijo tudi vsem Slovencem, id so v JA prisegli, dajo bodo branili.
Srbi so bili vedno hrabri. Ni jih strah priznati, da se bojimo in v sili zberejo celo toliko poguma, da zbežijo.
DRŽAVNI PRORAČUN
Iz resorjaekonomistovje prišla rešitevza polnjenje državne blagajne. Preložiti problem na ramena drugih.
Proračun so izvozili po ruskem modelu in sedaj čakajo na prve finančne injekcije.
Državo Slovenijo so prepisali pod Rusijo, bančni račun pa pod Švico.
ZUNANJAPOUTIKA
Naša zunanja politika se obnaša, kot da se ne bo nikoli več vrnila v Slovenijo. Podprla je NATO-ve napade na Srbijo, pri tem pa spregledala, da se bodo Srbi, ko obračunajo z Ameriko in svetom, spravili še na nas.
KMETIJSKI NASVETI
Čas kolin bo kmalu tu. Ni ga prasca, ki se ni poredil.
Svinja je prašičku najlepša žena. Ne pozabite, da morata narediti male prašičke za drugo leto, preden ju boste povabili na koline.
KOMENTIRAMO
Socialne razlike se večajo. Ubogi bogatini, kako jih bo šele sedaj sram!
Da bi preprost človek v naši državi dosegel pravico hlapca Jerneja, mora svoj problem obelodaniti pred vsemi. Pisati mora v časopise, svojo nesrečo objavi preko televizije, najbolje zanj pa je, da gladovno stavka. In potem se ga kdo reklame željan mogoče usmili.
Pred parlamentom se bo počasi zvrstil ves reven sloj Slovenstva.
Študentje, ki ne dobijo plačila za opravljeno delo, delavci, ki ne dobijo niti zajamčenih plač, upokojenci, ki dobijo položnice večje od prejemkov. Ljudje, ki so jih inštitucije ogoljufale tako ali drugače...
Državni "ubožčki” imajo v parlamentu kosila cenejša, kot delavci malice v menzi. Šli smo in pogledali v njihov lonec. Lonca nismo našli. Bilo je marmorno korito.
Jesen je, listje odpada z dreves. Mar ni čas, da pade še kaj drugega?
Alaxocniki ^adračkik novic imajo 95% popusta pxi pax/uxanju prati uredništvom.
Morda vas je iskalo prav to...
I SERVIS ZA ŽENSKE	I
I Ste izmučene? Vas bolijo noge? Vaših problemov je konec. Pustite naši | i možitveni posredovalnici, da vam najde moža in ne bo vam več treba tekati i
■	za moškimi.
j SERVIS ZAMOŠKE	|
i Ste izmučeni? Vas bolijo noge? Vaših problemov je konec. Pustite naši i
■	ženitni posredovalnici, da vam najde ženo in bežanju pred drugimi. . ponudnicami bo hipoma konec.
URAD ZA IMENA
■	Biradizamenjaliime?Vamnivšečvašpriimek?Jepoštnadostavapredvašo . j hišo izgubila velik paket na ime Peter Petek? Bi se radi pisah Peter Petek?
' Priditeinuredilibomovašedokumente.
! PDA-Privatnadetektivskaagencija
1 Za ljubosumne žene preverimo, če jih mož vara. Za ljubosumne može I preverimo, če so najeli detektiva, da bi nam sledil, ko tolažimo ljubosumne ' I žene.
I VOLILNE STORITVE
I Ob lokalnih volitvah podprite našo stranko Razdraženi Zdraharji. I I Obljubljamovam,dabomodobiliboljšepoložaje,čenasbostezrinilinanje. I
I NAUŽUTE SE UŽITKOV!
I Česar ne bodo zmogli vaši možje, bo naredila naša električna postelja. Če s I I posteljonebostezadovoljne.priditenadnašegadirektorja.	|
I TESNENJE PAMETI
I Radi pogledate globlje v kozarec? Se radi vozite z avtomobilom? Vam I I policajiradi pišejo kaznizaradivožnjepodvplivomalkohola? Pridružite se | i naši terapevtski skupini in pozdravili bomo vašo odvisnost od | i avtomobilov.
I NEZASEDEN OGLAS	|
i Poceni prodamo nezaseden prostor za malo večji mah oglas. Vpišete ga i , lahkosami.
Mladenka, seksi stasa, išče starejšega možaka s polno denarnico.	Prodam knjige za prvi razred. Ponje naj pride odrasla oseba, ker so res težke.
Mlajša šestdesetletnica išče mlade-ničas polno mošnjo.	Izgubljeno pasje krdelo išče starega lastnika. Psi slišijo na ime: Izgini
Ponovno oddajamo v najem dvosobno stanovanje v tretjem nad-	pasjazalega.
stropju z balkonom brez ograje.	Prespite noč v najdražjem hotelu v Savinjski dolini. Mrliška vežica
Vedežujem iz kurjih kosti. Če vam usoda ne bo všeč, lahko uporabim	Ljubno vabi.
tudi karte. Kuro prinesite s seboj.	Vljudno naprošamo bralce malih oglasov, da ne kličejo več na
Vas zbada v križu? Vam zatekajo noge? Mogoče vas boli glava ali imate težave s prebavo? Pojdite k zdravniku.	številko: 063/ 4321- 4321, da bi dobili avto za 30.000 tolarjev. V oglas je skočil tiskarski škrat. Prodam žolno, ki govori. Ob nakupu
Ob nedeljah zjutraj dostavljamo kislo juho v vse policijske postaje v	podarimslovarmorsejeve abecede.
Savinjski dolini. Tel: 063/4321-1234	Poročno obleko in prstan prodam.
	Dragega moža ugodno prodam.
Išče se lastnik velike doge. Javite se čimprej, že tri dni ne moremo iz hiše!	Možnost odkupa na obroke brez obresti. Zainteresirani z malo denarja glejte še pod rubriko PODARIM.
Nasmejte se in postanite ponosen	
lastnik kartice PASIVA in uporabnik naših gegomatov, ki so vam na voljo na prodajnih mestih Zadrečkih novic.	Izkoristite ugodno priložnost! Naročite se na Zadrečke novice. Če nam pošljete denar za tri naročnine, vam drugo položnico plačamo mi!
—										KANAL ZA		AMERIŠKI IGRALEC SHARIF		ŽENSKA KI ŽIVI SPOKORNIŠKO ŽIVLJENJE
	MIrePSiaiBi ; ■ : : ' : ^ ifil! !*§jp? 'jn| — aMMp. ILjI WS mm .... ülff 'W MVjlfr8 §f|§ 1111 ■. Wimmiff 1 i’lpfSlll ■■■ : ■ 4: i. ’ ■; ”							SESTAVIL: METOD ROSC	SESTAVINA BENCINA	ODTEKANJE SOLZ V NOSNO VOTLINO	NOVI SAD		MAJHEN VALJ	
								TEMELJ. BAZA						
								ČEŠKI KRONIST, AVTOR ČEŠKE KRONIKE (1045-1125)						
								TINE LORENCI			PTIČ SEVERNIH MORIJ			
								RT PRI VALENCIJI			MESTO V KALIFORNIJI			
								>						
														
SAVINJSKE NOVICE		INDIJANSKA ŽENSKA	TV NAPOVEDOVALEC (TOMAŽ)	KAVČUKU PODOBNA MASA								ČEDOMIR TURK		
				ERMIN ŠILJAK								FRNIKOLA		
KEMIČNI ELEMENT (Ag)									ČEŠKI PISEC (KAREL) ČASTNI VENEC ZA UMETNIKE					
PROSTOR ZA HRAMBO ŽITA								ŠALJIVO PREDVAJANJE TISTEGA, KAR VZBUJA SMEH FR MOŠKO IME						
VILI NOVAK				POKVEKA, SPAKA KAR JE OKRNJENO									NEKDANJI FRANCOSKI KOLESAR (DANIEL)	BOLGARSKI PISATELJ (CVETAN)
AMERIŠKI IGRALEC (DONALD)										ČEŠKI TENISAČ [MARTIN) DRUŽABNA PRIREDITEV				
SAVINJSKE NOVICE		MEHKA SNOV ZA LOŠČENJE	LESNI SLADKOR VRTINČAST TROPSKI VIHAR									OLGA IRMAN IME NORVEŠKE ATLETINJE HATTESTAD		
OTOK OB JUŽNI OBALI FINSKE											RASTLINSKA BODICA, OST JAJČASTA POSODA			
INDIJSKI BIVOL						NABRAN OVRATNIK								
						KITAJSKI IZUMITELJ PAPIRJA (LUN)								
NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI					LEK JANEZ LIPUŠČEK									
IGRALKA RIBIČ								RUSKI PESNIK IN DRAMATIK (VSEVOLOD 1895-1963)						
LETOPIS								SLOVENSKI PISATELJ (JANEZ, 1891-1966)						SAVINJSKE NOVICE
/IME in PRIIMEK: > NASLOV (ulica, kraj): V J								£M Sli©'	3j|| DAMM: Češki teniški igralec (Martin) |5Q[J IVANOV: Ruski pesnik in dramatik (Vsevolod) '3 O'CONNOR: Ameriški igralec (Donald) OPANOL: Kavčuku podobna masa *PORKKALA: Otok pred južno obalo Finske					
														
Rešitev prejšnje križanke:
kalorika, amazonit, rap, jata, atom, čin, verižica, udar, Lucas, ekran, sipa, Jablanica, pp, etat, Orantes, enosed, jeti, Adana, Alarih, Are, ikre, leo, lamela, polip, Slaven, aleja, Tanaro, kanat.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Rešeno križanko iz 21. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 23. oktobra 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,
3331 Nazarje s pripisom »nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica.
VRTNARSTVO IN	SfA - X Loke pri Mozirju 24
CVETLIČARSTVO	Tel. 063/832-740
VAM v jesenski sezoni po ugodnih cenah nudi:
MAČEHE v 15 različnih barvah,
TRAJNICE in GRMOVNICE za grobove in
obhišne vrtove ter
LONČNE KRIZANTEME in KRIZANTEME ZA 1. NOVEMBER.
Za vse informacije lahko pokličete na številki: 063/832-740 ali 041/745-231
'Veneti Como-	o&idAa!
Morda ste iskali prav to...
SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A
Hladilniki, zamrzovalniki, pralnistroji, štedilniki. Tel. 720406, GSM041 661-309.
TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA
Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu...Možnos t plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848.
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoder-ji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424.
ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p.
Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747.
MIZARSTVO KRZNAR BRANKO
Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843462.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
ROLETE
aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 06l 722-645.
AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE
Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovlekain pooblaščen servis Zavarovalnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOST JE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377.
MAKE - UP
Tečaji ličenja in ličenje za posebne priložnosti. Tel. 063/8444 47, 061/ 1337-337.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE, Ljubno
Novo! V akciji LEGO vedra in LEGO tehnik motor! Velika izbira puzlov z Diznijevim motivom. Tel. 841-084.
KOLESARSKI SERVIS PROFI LJUBNO
Ugodna posezonska ponudba koles SCOTT, SCHWINN 98 (10 - 15% popust). Strokovno svetovanje ob nakupu. Zagotovljen servis. Tel. 841-055.
DELNICE INVENSTICIJSKIH SKLADOV
Cinkarne, Telekoma in druge odkupim. Tel. 063/483-970 ali 041/745-635.
PIC- Pravno-informacijski center
Brezplačna pravna pomoč in svetovanje nevladnim organizacijam in posameznikom na področju človekovih pravic, humanitarnega prava, ugovor a vesti, družinskega, delovnega in socialnega prava, varstva okolja in pri registracijah društev, zavodov in ustanov. Metelkova 6, Ljubljana, tel.: 061 13 23 364,13 23 358.
NEPREMIČNINE
Za nakup nepremičnin nudimo ugodni aranžman leasinga. Informacije President d.o.o. PE ŽALEC, Šlandrov trg 5, tel. 063/716-883.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Posojila na zastavljene vrednostne papirje (delnice, čeki), ODKUP DELNIC - President d.o.o, PE ŽALEC, Šlandrov trg 5, tel. 063/716-883.
GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ
Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke,skupinske obroke, ohcetpo domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje in novoletni ples. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725430.
Prodam opel kadett C, letnik 76. Reg. do 8/99- Cena po dogovoru. Tel. 841-667.
Gorsko kolo Schwinn high plains, zeleno, redno servisirano, cena po dogovoru. Tel. 841-089.
Prodam fotoaparat Yashica. Tel.
833-349,041 71 61 80.____________
Gorsko kolo Scott 20.5” zxt opremo, SPD, z veliko dodatne opreme ali menjam za manjšo. Tel. 833-349-Inštrukcije iz angleščine nudim. Tel.
831-357._________________________
Ugodno prodam yugo 45, letnik 89, cena po dogovoru. Tel. 844-318. Tiskalnik Epson, računski stroj, pisalno mizo in fotokopirni stroj prodam. Tel. 832-335.
Prodam hišo v Novi Štifti (ob cerkvi, 360 m2). Tel. 843468, po 20. uri. Kupim PC računalnik 486/133 MHz, disk 850 Mb, RAM 18 Mb. tel. 831-063, dopoldan.
Nudim inštrukcije nemščine in angleščine. Tel. 841-116.
Prodam suh rabljen tesan les 20x20x700. Tel. 831-985.
V Mozirju dam v najem poslovni prostor za pisarno, trgovino, cvetličarno, šiviljstvo... Tel. 831-648. Prodam večji količino hlevskega gnoja. Tel. 843-492, zvečer.
Hišo v Gornjem Gradu, l63 m2, prodam. Tel. 061/14-22-330, mob. 0609/628-876.
Za ozimnico nudimo 1. vrstna jabolka sorte ajdared in jonagold po
ugodni ceni. Tel. 845-341 (popoldan) ali 833448.
Prodam posteljo 190x90, nočno omarico, element za posteljnino. Cena 10.000 SIT. Tel. 843-146. Prodam tenor saksafon firme Hiller za 65.000 SIT. Tel. 882-130 po 15. uri.
Prodam neškropljena jabolka. Inf. na tel. 831-985.
Prodam 4 mlade ovce jezersko ro-manorska pasma. Tel. 845-142. Prodam ali zamenjam yugo 60 za cenejše vozilo. Tel. 831-602. Prodam R4, reg. do 18/3-99, v voznem stanju. Tel. 832-207. Prodam oljni gorilec. Tel. 832-190. Fiat 126 PGL, 1.90, reg. do 9/99, prodam. Tel. 833-527.
Prodam brejo kravo. Tel. 844-298. Borove stopnice 3,30 x 1,06 m, bojler 1001, vse v dobrem stanju. Tel. 841-123.
Prodam golf JXD, L 87, model 88. Cena po dogovoru. Tel. 844442. Podarim psičko staro 8 tednov. Tel. 843-215 po 15. uri.
Nudim varstvo otrok na domu. Tel. 832-784.
Pujske od 30-110 kg prodam. Tel.
702-194.
Prodam Segamegadrive2 in 7disket za 20000SIT. Tel. 845-471.
Prodam osnovnoploščo za PC do 500mhz procesorje, lmb predpomnilnika, lOOmhz vodile, AGP, nova, za AMD K6/2 in nižje. Tel. 833-086.
KIII’ O IM za brezplačni mali oglas do I» besed v 22. številki S N
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.
rrm
j
ULTRA,
d.0.0. NAZARIE
pršut z olivami ali avokadom, sardelice v olivnem olju, solata iz morsldM sadežev.	/ \	\~7	. .■
• brodet	(	\\	1
-	rižota z morskimi sadeži	, -\	C;>.
-	lignji, škampi in školjke pripravnem na različne načine -"11
-	morski list, škarpina, orada, brancin in zobatec,
- ribja plošča za dve)osebi	^_____\	^ st_________________:
Ceiyene rezervacije pričakujemo na telefon 831-022.
V	naših trgovinah pa smo se že pripravili in vam v prihodnjih dneh po super cenah nudimo nagrobne svečke, pesek in zemljo.
V	teh dneh ii
-	BANANE, HLSJGER PO .......................99.00 SIT/KG,
-	LIMONE..................................199.00 SIT/KG IN
-	MAJNIŠKO SOLATO PO .......................199.00 SIT/KG.
VABLJENI!!!
Spodnja Rečica 14,
3332 Rečica ob Savinji, tel.: 063/833-233 in 833-177
fax.: 063/ 833-381	...........—
Vsem trgovinam-maloprodajam sporočamo, da lahko poleg že ustaljene prodaje živil, galanterije, gradbenega materiala, žit, krmil itd., v tem času pri nas ugodno kupite SVEČE, ki so različnih velikosti, oblik in kar je zelo pomembno, po ugodnih cenah.
so&čke in spentinjajnte s& ljudi, ki se bili z nanti.
ACD
©ENTER
^LJUBLJANA d,d.
Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011
PONUDBA V OKTOBRU
OGREVALNI PROGRAM:
-peč SIME AR3 ......................64.130	SIT
-	peč na petrolej ...............od 46.040 SIT
-	peč sobna INFRA ..................15.870	SIT
-	oljni radiator........................17.900	SIT
-sobna plinska peč......................21.812	SIT
-	kocke za vžiganje 48/1 ..............250	SIT
ZELO UGODNO RADIATORJI KORADO
ZAMRZOVALNA SKRINJA 300 I samo .....66.102 SIT
Vse za centralno, vodovod, kanalizacijo in gradnjo.
VABLJENI V NAŠO BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO
V zimskem času nov delovni čas:
pon. - pet. od 7.00 do 17.00 ure; sobota od 7.00 do 13.00 ure
PLAČILO NA KARTICE IN ČEKE BREZ OBRESTI
GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ
Celje - skladišče
Cenjeni kupci!
Verjetno je skrb za ozimnico in kurjavo že za vami, zato je skrajni čas, da poskrbite zase in za vašo družino. Kaj boste nosili to jesen in zimo, da boste v koraku z modo, obenem pa boste izkoristili tudi ugodne plačilne
pogoje, Vas vabimo v MANUFAKTURO.
Poleg oblačil za šport in prosti čas vam nudimo proizvode znanih slovenskih modnih konfekcionarjev. Prav te dni pa vam nudimo brisače
po zelo, zelo ugodnih cenah.
K pravi garderobi gredo tudi pravi čevlji in primerna torbica, vse to pa najdete v prodajalni SA-MO, kjer vam ALPINA in TOKO nudita pester izbor modnih barv in modelov, tako za šport kot za eleganco.
/v//
V_____________________________________________________________________J
d. o. o.
LEVEC 54, 3301 PETROVČE
Tel. 063-452-403, faks: 063-452-057 http://www.rsl.si
VOLVO ZA POPOLNI UŽITEK IN VARNOST

	CD
O	
d 'd	.8 Us
	o -= C=>
Q_	O- °-S3
	CO
	
M
G*2

	
cd	N
Oi	PC
v	
S3	
	
c» EP	
	CO
«s	CO
CA2	CO
CD
!
‘u
C
CD
>
_o
co
CD
CD
>
CD
CD
>00
o
Q_
CLl
-O
o
Q_
CD
Q
.k
OSREDNJA KNJ. CELJE