Št. 15. V Gorici, v torek dne 6. februvarija 1912. febaja trikrat aa teden. i* sicer ? torek, četrtek in sobota ob 4. uri popoldne ter stane p° Pošti prejemana ali v Gorici na dom pdšsljana: vse leto . . 15 K V* "" V"- »* -tK^tet-žif Za Nemčijo K 16*60. —Za Ameriko in inozemstvo K 2©.— Posamične številke stanejo 10 vin. J58GA' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „KaŠipot po Soriškem in Gradiščanskenti m dvakrat v letu »fazni red že- iesnic, panike? ia poštaih mm*. la naročila Brez doposlanc aa- r eeaiae se ae oziramo. •-------------------------------------------------------------------------------------------------'¦----------------------------------------------- Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Tečaj XLII. Vse za navad, svobodo in napredek!« Ur. /(. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici st. 7 v Gorici v I. nadstr, na ttasae. Upraviiištvo , se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na leto v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. * Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin.t i»-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. —. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Kavčič v^Gotici. '' ' - i.....r ' ' Telefon Št. 83. -r- »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) ti*h* in |)r. Anton BohaČ: L19.*) (Konec.) Kakor že povedano, rezultati ljudskega štetja po narodnostih doslej še niso deli-nitivno objavljeni, vendar (Jr. Pfaundler**) m pozna statistično razmerje na Primor->kem, ter je navedel tozadevne Itev. v zadnji dvojni Štev. »Deutsche Brde«. 'Po ttjem smo Šteti: Na Goriško-Gradiščanskem: absoiutno; Slovencev 151.167. Hrvatov 180, Italijanov 93.143, Nemcev 4.48h, v odstotkih: Slovencev 60*50, Hrvati v 0W, Italijanov 37*30. Nemcev |'K0, V Trstu In okolici: absolutno: Slovencev 37*063, Hrvatov 1.422, Italijanov 142.113, itfciittcv 9.6B9. v odstotkih: Slovencev 19*41, Hrvatov 0*075^ ItaKJUncv 74*44, Neincev 5*08, V Istri: absolutno: Slovencev 57*576, Hrvatov 166,756, Italijanov 147.429, Nemcev 11.725. v odstotkih: Slovencev !4'89, Hrvatov #15, Italijanov 3816, Nemcev 3*03. Kakor sledi iz teh številk samoposebL je znašal na G o r i š k o - G r a d iS t a n-skem prirastek Italijanov več, nego prirastek Slovencev. Slovenski prirastek ie znašal 7*537, absolutni I0J85 duš, italijanski pa 14*80%,. absolutni' 12.007 dul. tako da je italijanski prirastek večji nego slovenski, dasi tvorijo oni manjšino. Vsled tega je tudi odstotno zastopstvo Slovencev zelo padlo, namreč od 62*37*1 na W)'50r/L, italijanski 'Odstotek pa U poskočil od Mt% na 3T3CP/V Tudi nemška manjšina kasže pomemben prirastek, namreč za '•) Iz rev:je .Shnansk.v Pfehtcd*. rot\ XIV., 5. 9. ltl\ preložil K. **> gn»§ki raoStlBki pnfwr. tnan kol spe-«»list za statistiko »IvreMfteg« pojemat));* In nemške rasti »B,at Jttgu, :28'3V„ in njibov odstotek vsega prebivalstva se je dvjgnil od VSSfr na 1'8Q7<. Vkljub temu rezultat štetja ni tako neug' 'en. Prej smo videli, da je (priraslo prebivalstvo slovensikih okrajev za 6*537', vendar je priraslo Slovencev 7'53%, torej za V/c več. Italijanski okraji so prirasli za 20*27fA, Italijani sami ipa le za 14'80'/r. Isti pojav zasledujemo v Avstriji povsod, odkar imamo narodnostno statistiko. Tako je priraslo v I. 1890—#00 prebivalstvo slovenskih okrajev za 3'59%, Slovenci pa za 4*12%, pri prirastku italijanskih okrajev za §'737' so oni sami narasli sajrto za 6'04%. To pomeni,, da na Goriškem v narodnostno mešanem ozemlju Slovenci nesporno napredujejo. Vziok temu »pa je izseljevanje iz slovenskega ozemlja, in tako nastaja samoposebi vprašanje, v koliko meri krije to napredovanje izgube, nastale z izseljevanjem »a italijanska tis«? Se zanimivejše in za Slovence ugodnejše so narodnostne razmere v Istri, Videli smo, da znaša prirastek obeh slovenskih okrajev v I. 1890—91)0 3*917', v I. 1900^1910 9*247. V isti dobi pa je število istrskih Slovencev naraslo prvič za 7*437» in sedaj za celih 20*667. Letošnje Štetje pomeni torej za istrske Slovence :. nepričakovan uspeh iti je tudi njihovo povprečno zastopstvo od 14*207 naraslo, na _ i4'89"/„. Slovenci v Istri se vzbujajo in njihovo ozemlje raste na. račun obeh dru-,gth naredov, zlasti pa Hrvatov, in prouča-vanje narodnostnih razmer v tej deželi bi nam prineslo morda marsikaj zanimivega. Kar se tiče drugega slovanskega naroda, Hrvatov, je tudi njihovo število naraslo tclj, nego italijanska, tako da je njihova kv3ta poskočila od 42*587 na 43*157", italijanska pa padla od 40*547 na .38*16°/»». Va&n je pa velik prirastek Nemcev. Od 7076 so poskoči'1 na 11.725, torej z^;6*$!77 njihovo odstotno zastopstvo se je od 2*117' tjy;*rnib ni 3*037. V Na Številke, ki jih navaja dr. Pfaund-ler za Trst, se sedaj ne moremo ozirati zaradi velikih sleparstev; provedena pa je revizija štetja, tako da je število Sloven- cev mnogo višje, nego prvotno. Pa tudi brez. tega kaze statistika prirastek Slovencev od I. 1900. Takrat so tvorili 16*34", „ vsega prebivalstva, sedaj (po prvotnem štetju) !9'417, v resnici pa je njihova sila v Trstu približno dvakratna (po provedeui reviziji nekoliko manj), [Revizija v Gorici tudi nekaj spremeni Številke za Goriško.j Treba je sedaj še čakati na končne uradne podatke, ki izidejo tekom tega leta. Novi občinski red. L Leta 1904, je b il sprejet v našem deželnem zboru načrt novega občinskega reda. V zbprnici ni bilo dostj Topotanja rudi novega občinskega reda, ampak potem, po sprejetju načrta, so vzdignili klerikalci velik krik in vik proti novemu občinskemu redu. Gibalo se je vse klerikalno prerekanje okoli občinskih tajnikov, katere naj bi nameščal deželni odbor. Klerikalci, ki v deželnem zboru niti z mezincem niso mignili, da bi ne Ml sprejet občinski red, so kričali na vse grlo, da je »pokopana avtonomija občin z novim občinskim redom te»* da" nikakor ne gre nastavljati tajnike v smislu takrat sprejetega občinskega reda. Neizmerno so se bali stalno nastavljenih občinskih tajnikov. Kaj bo, če tajnik umrje, so rekli; občina bo morala skrbeti za udovo in otroke; nastavljen bo nov tajnik in če še ta hitro umrje? Novi trošk!. Takrat sprejeti občinski red ni bil predložen cesarju v potrjenje. Predložen je deželnemu zboru nov načrt občinskega reda. Nahaja se v odseku. »Gorica« je povedala, da utegne priti v razpravo v deželni zbor še v tekočem zasedanju.* "" , Uradniška in služabniška mesta. Stalno tajniško mesto. Poglejmo najprvo, kako Je z občinskim! tajniki. § 29, pravi razločno: »Mesto tajnika1 se mora slstemlzlratl kot stalno mesto.« § 31, določa: Občinski zastop mora v šestih mesecih »po razglasitvi novega občinskega reda določiti v organičnent pravilniku število in značai uradniških in služabniških mest, iki naj se sistemizirajo, dalje pogoje in način imenovanja, službene pravilnike in disciplinarne predpis©, kakor tudi določiti posebne 'kvalifikacije, ki se zahtevajo za oddajo posameznih mest ter plačo in eventualno pokojnine in ipre-skrbnine uradnikov in služabnikov, Pri določevanju p I a č se mora ozirati na krajevne razmere in na v kraju 'Običajne plače; vsekakor mora biti Izmera plačo taka, da Jamči uradnikom In služabnikom njih stanu primerno eksistenco, § 29, kakor omenjeno, določa, da se mora mesto tajnika sistemizirntl kot stalno mesto, Ako se spozna za potrebno, da so ustanove in imenujejo tudi drugi uradniki ali služabniki, sistemizira občinski zustop dotičuu mesta aH stalno ali začasno. § 34. določa: imenovanje na stalno sistemizuana mesta je začasno ali definj-vitno. Osebe, ki v preteklosti in najmanj, leto dni niso bile nameščene v »primernem uradu ali v službi pri isti obi .ii, se imenujejo začasno za dobo enega leta, in šele ako službujejo v tej dobi zadovoljivo, jih« more stalno potraiti -občinski zastop oziroma županstvo, ako pritiče imenovanju poslednjemu v smislu organičnega pravilnika. V nobenem slučaju ne sme znašati začasno službovanje več kot dve leti; ko poteče ta doba, se smatra uradnik aH služabnik vsekakor definitivno potrjenim, ako . se ni bil med tem že razpisat natečaj za novo imenovanje. Imenovanje funkcionarjev na začasna mesta je vedno »provizo-rično; službena doba se uredi s pogodbo. Stalna je torej v glavnem le tajniška služba. Da se odpusti Iz službe funkcionar, ; pripadajoč kategoriji uradništva, je treba, da to sklene obč!nskf zastop z absolutno večino vseh svojih Članov. — Kdor za- Maksim Gorki. . w. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalie.) Tihi, čisto-tihi glasovi strun so mu priplavali nasproti; zdelo se je, da se rahlo in otožno sineje; tožili so o nečem in se dotikali srca tako nežno, kakor bi prosili za neka Čustva, čeravno ne upajo, da jih izprosijo... Foma ni rad poslušal glasbe, — delala ga je vedno otožnega. Celo, če je začela >mašina« v gostilni igrati kaj žalostnega, je začutil v gradili plahe hrepenenje in prosil, nai »mašino« ustavijo, ali pa je odšel ker je čutil, da ne more mirno poslušati tega jezika brez besed, a vendar polnega solz in tožba. In sedaj se je nehote ustavil ob salonskih vratii. Vrata so bita zavešena z dolgimi nitmi [pisanih biserov, ki so bili tako napeljani, da so tvorili fantastiški rastlinski vzorec; riiti so tiho kolebale in zuelo se je, da letajo pa zraku blede sence cvetlk. Ta pm >rna stena ni skrivala Fominiot očem salonove t.otrar. Medin- skaja je sedela v svojem priljubljenem koti «_ ležalki in igrala na mandolino., Veliki japonski solnčnik, ki Je toil pritrjen na steni, je obsenčeval malo ženico v temni obleki s pestroto svojih/ barv. Visoka bronaste svetilka z rudečkn senčnikom jo je obsipala s sojem večerne zarje, ^ežni glasovi finih strun s?* žalostno drhteli v tesni sobi, ki io je polnila mešhka, Vonjava pelutema. Sedaj je spustila žena mandolino na koleni in zdelo se je, da se je srepo zazrla v nekaj pred seboj, dočim so njeni prsti še dalje Prebirali strune. Foma je vzdihnil. Labki zvoki glasbe so se nosili okrog Medinske in njen obraz se je izpreminjal venomer, .kakor bi se spuščale odnekodi sence nafij, topeče se v;ft^sku j^jSjl^čl. Foma jo je pogledat in talko, sama, se mu je zazdela manj lepa, nego v navzočnosti drugih; — zdaj je bil njen obraz resnejši in starejši, v očeti ni bilo izraza prijaznosti in tnilobe, marveč zrle so dolgočasno in trudno. Tudi njena poza je bila trudna, kakor da se hoče dvigniti in se ne more. Foma je čutil, kakqr se vriva drugo čustvo na mesto tistega, s katerim je bil prišel k nji ... Popraskal je z nogo po tleh in zakašljal ... »Kedo je tukaj?« je vprašala žena in se prestrašeno zdrznila. Tudi strune so vztrepetale in zazvenele s plahim glasom. »Jaz«, je dejal Foma in razprl z roko tiste biserne niti. . . . »Ah! Kako tihi. ste ... Veseli me, da vas vidim ... Sedite! ... Zakaj vas tako dolgo ni bilo?« Podala mu je eno roko in mu »pokazala z drugo mal stolček poleg sebe; prijazno so se smehljale njene oči. »Bil sem v zalivu in gledal svoje parnike«, je odgovoril Foma s pretirano prostostjo ter primaknil stol bližje k ležalki ... »Je-li še mnogo snega na poljih?« »Kolikor ga ftošete ... A taja se že, da je veselje ... Povsodi po cestah je mlaka ...« Pogledal jo je in se nasmehnil. Zdelo se je, da je Me-dinskaja zapazila prostost njegovega vedenja in tisto novo v njegovem nasmehu;.— popravila si je obleko in;, se odmaknila od. njega. Njune oči so se srečale in Medin-skaja je povesila glavo. »Taja se!« je dejala zamišljeno in ogledovala prstan na svojem,mezincu. ^ ;,. »EMa~... povsodi so potoki...« je rekel Foma, občni dujč svoie čevlje. »To je dobro ... Pomlad bode prišla .,.« »Zdaj ne bode več dolgo ...« »Pomlad bode prišla ...«, je ponovila Medinskaja rfalahko in kakor ni prisluškovala zvoku svojih besed. ; »Ljudje se bodo zaljubili«, je dejal Foma, nasmehnhrši se, ter si hipoma krepko podrgnil'dl^ni. »Ali vi to nameravate?« ga je suho vprašala Medin-Skaja. »Mehi tega ni traba ... davno sem Že gotov '... zaljubljen sem za celo življenje . In Foma se je primaknil bližje, smehljaje' se široko fn nerodno. Pogledala ga je mimogrede in začela zopet igrati, zreča na strune in govoreča zamišljeno: »Pomlad ... kako dobro je, da začenjate Živeti šele sedaj ...' Srce. je polno sile .. in ničesar temnega ni "v njem ...« »Sofja'Pavlovna!« je nalatoko vzkliknil Foma. Ustavila ga je z laskavo kretnjo. »Počakajte, golobček! Danes vam lahko povem nekaj lepega ... Veste, čolvek. ki je mnogo živel, ima hfre, ko pogleda v svoje srce in najde tam kaj davno pozabljenega. Ležalo je leta in leta rekje na dnu srca, a ni izgubilo vonja mladosti in če se ga dotakne spomin, zaveje človeku nasproti — pomlad ... oživljajoča svežošt življeh-'sk'ega jutra ... To je lepo :«.-; a jako žalostno ...« ;-; -¦'¦¦¦' . (Dalje pri*.)'- 5 krivi feko I»«foWstvo, izgubi brez drugega s*9jo službo. - .„- - o \ Odpoved uradn&a aH služabnika pro- t stovoljno fJodaW«»»i^Wf^*fl tretjega meseca, i § 41. določa; V svrfao, da se da do-tičainfc osebam prSHl^ pridobiti si potrebno znanje za poslovanje kot občinski taj-rak, se morejo prirejati posebni učni te-ča& Podrobnosti o poduka določi deželni odbor sporazumno s c*kr. namestništvom. ' # * I * t TajniSko mesto je torej stabto, kakor . . v občinskem red« leta 1904. sprejetem. Samo po novem občinskem redu ne imenuje tajnikov dežemi odbor. Klerikalci hvalijo nov občinski red. Torej so se pri-jaznili z mislijo, da treba občinam stalno nameščenih taj&fcov, Leta 1904. so bili drugega mnenja. tike, ki so prekipevale hvale. — Nai navedemo le Jisžnoogrsko »Reformo«, ki je pK sala: »Samostojen, vMjub svoji ratedosti dozorel, talent tako dovfsW%sba0^i.vl-šenosti, da spada med vsemi veljam svojega pokliea v prvo vrsto. Srečno je združil na^taemteje predaos«, drugih moh strov-virtnozov, v razumevanju Joacbi- predfca. Dobro organizirana je.sociamo-demokratlena st-anka, ki beleži uspehe za uspehi Dobro organizirani: napredna stranka m sodatoc-iKrnokraticna, to bi bil jez proti klerikalizmu! V dobro organizirani napredni stranki bi se nahajali tudi oni fii&ie, kt stojijo sedaj v socialnodemo-kratJ^n9i vrstafc ali so blizu, ker ne vi- Le tedaj doteie k*ko?oit fina zrnato kave evojo polno Ttljivo, H voli eenjenega goapo-dlnja kot kavni pridatek najitnesli-vejfto vraio! najbolje storite, čo uporabljate izdelek, ki ee je izkazal le denettetja kot najbolj!, .pravega :Frauck«:* is tovarne Zagreb, vendar pa Uradno le onega • kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Jarsslav Kecidn. (H koncertu dne 10. februarja v Trgovskem Domu.) (Konec.) V aprilu 1905 je nastopil Kocian svoj tournGe po Italiji, V Genovi mu je dovolil mestni svet igrat! na gosli mojstra Paga-ninija, izredna čast, ki ni doletela do te« da] nikogar tekom 65 let od smrti Paga-ninijeve. O koncertu, ki so se ga udeležili zastopniki najvišjih uradov v Genovi, zlasti pa najizbranejša muzikalna družba vseh krogov, se je sestavil poseben spominski spis, ki so ga podpisali po koncertu kocian in najvišji dostojanstveniki in položili v omaro, ki so v njej branili slavne gosli, in postavili zopet vse skupaj v Pa-ganinijev muzej. Italijanska kritika je bila polna navdušenega občudovanja in slavo-• spevov Kocianovi igri, in imenovala ga je soglasno drugega Paganinfia. Tako je pisala »Gazetta di Parma«: »S svojim tretjim koncertom fe dosegel Kocian svoje največje uspehe. Spontano in burno ploskanje, ovacije, ki kar niso hotele poleči, so spremljale cel program slavnega mojstra, ki nam je pokazal duh in temperament Paganmijev, in ki zna ka-vkor ta s svojo očarujočo umetnostjo do-* vesti poslušalce k vriskanju, a jih tudi ganiti šote.« i Nato se je Kocian obrnil zo^et na An->gleš^o, kjer je posebno v Londonu prirejal koncerte. »Globe« tfravi: »Ko je bil pred dvema letoma mladi Kocian zadnjikrat tu; se je pokazal velikega virfubzV in .utnetrrika z veliko »priihodsoostjo. In š svojim koncertom včeraj popoldne je dokazal, da njegovo prednašanje ni ničesar zgubilo na svoji brilantnošti in da se je njegov umetniški talent visoko razvil, in pjav, mirno se more prištevati največjim umetnikom današnje dobe. S Paganhrije-vem koncertom D-dur, tki ga je igral z občudovanja vredno lahkoto, je pokazal svojo izbora© tdmlko, a še večji uspeh je dosegel z 'Bachovo »Air« na <5 struni; Njegov ton je zvenel skozinskoz polno in Čarobno krasno: Dokazal je, da si je tpri-svojil pravo razumevanje kiasičniti skladb.« - »N. "Y. Staatszeifcimg«: »Končno je pokazal Kocian svojo nenavadno tehnično ntojsterstvo v Pagantmjevlh »Plesih čarovnic«. Tu je spustil uzdo svoji vrctuoz-nostt in--občinstvo je izbrulhrnlo v prave orgije aplavza.« .Leta 1007 je nastopa Kocntri touriič po ijžnm deželaih Avstro-Ogrske, potem potOgrskeni in Oajjiciiti, Tourne po Ogr-s&em je bil zmagovalen pohod In čeravno niso Marijan prijatelji Slovakov, so vendar prinašali ogrski listi brez razlike kri- ma razpolaga z dosedaj nedoseženo^o- j d^o v stranki, kfc Jim je sicer bližja, delo- t_ vanla. kakorsnega si želijo...:. Razmere kažejo, da more napredna stranka, ki unafako lep program, le pri- dobtvati......kakor hitro- neha mrtvilo, ki jo duši že nekaj let. Ni tre*a namreč mišmi, da so klerikalci prav vsegamogoč-ni Res, da se znajo držati skupaj, da ne kažejo na zunaj vsak posebej svojih želj in željic. toda res je pa tudi, da sta med njimi dve stroji: Gregorčičeve^ starega kopita konservativci, in na novostruiarji, ljudje »Stovenčevega* duha; te slednje je »Slovenec« označil že večkrat za edino prave klerikalce. Gregorčič se jim sicer udaja, vendar drži vajeti Še trdno v rokah -~ te dni smo euh; da se govori o fuziji med obema strelama. Novostrujarji hočejo opustiti »Novi Čas«, ker stane preveč denarja; namreč plačujočih naročnikov je malo, jako malo, »Straža« v Ljubljani pa tudi nima denarja, da bi plačevala »Novi Čas«. Hočejo se polastiti »Primorskega Lista«, ki je še razširjen, dasi mu dela »Novi Čas* strahovito konkurenco in je bil radi tega že jok in stok v uredništva in upravniStvu »Prim. lista«. Prišli so že na dan s tako željo. Gre^rčič jih je sicer poslal k nekemu duhovnemu gospodu, ki se je odrezal na kratko: da naj bodo bolj pravični hi pošteni...,, da pa se že lah-ko kaj zgodi — kaže pa to, da se stroji zbližavata. Odtod tudi pisava »Novega Časa« nasproti italijrnskim krščanskim sociafcem glede* dež. zbora slična cm v »Gorici« m »Prim. listu«. Brez hrupa ho* telo priti na površje novostrujarji; uda-* »ost do dr, Gregorčiča na jim pomaga, i/ Česa pa Je treba v napredni stranki? ¦Treba je pcmlafenja, več močij. več ijudi. Odprta je »pot v napredno stranko vsakomur, kdor čuti v sebi voljo in moč; za iežko dela, ki stremi po vseobčem napredku med goriškimi Slovenci. Tu m treba zavratnostf in odpefiavanja, nič pri-lizovanja in hmavščme, odprto je delo. Široko polje. I/ Tako smo klicali v »Soči« že stokrat. Napredna stranka je vabita v svoje okrilje od svojega početka dalje vse delo-Ijubne elemente, bodrila k intenzivnemu delovanju na 'široki podlagi, da more vsak napreden pristopnik prinesti v njo kaj dobrega, novega, koristnega, da more iti stranka z duhom časa dalje po poti napredka — aH odziva ni bilo povoljnega. i Naj si zapomnijo enkrat za vselej vsi kritikastri in oštarfjski politiki, da za delo; treba ljudi. Par ljudij ne zmore vsega. — Tako je pri nas na Goriškem, tako pa tudi drugodi. Ljubljansko *Jutro« je priobčilo dnč 21. novembra lani članek »Edino orožje«, kjer je govora o potrebi enotne slovenske napredne stranke. Tam pravi meti drugim, da vodstvu narodno-napred-ne stranke noče ničesar očitati, ker ve, da si žeti dela. »aH — godi ni, delavnih in odločnih mož v vseh slovenskih krajin, ne samo v Ljubljani« Res je tako! Tudi na Goriškem. Jo j, »kunštrtih« polno, z nasveti za 5 košev vsak; tak?h smo imeli in jih še imamo obilo. Zabavljačev se ire manjka, delavcev nit In tistu ki je delal m dela Čez svoje mere, tisti, pa naj se imenuje tako ali tako, ki se je žrtvoval, ki se je trudil "za tru štiri, tisti ne sme računati tia kako priznanje, na kako prijazno besedo: na tistega pljuva vsak zaletel v oštarijt m niu daje imena, za katera zasluži mazilo, katero lahko vsak sam ugane___ Politično delo je trdo, nehvaležno. Že umevno potem, da se mu izogne marši-ikedo, ki hi deloval le, če bi bito vse lepo urejeno tn oglajeno, brez težav in žrtev. Potem bi jih ne manjkala. AH dokler je tako, kakor je, ostane pot nase politike trnjeva. Kdor stopi na njo, naj bo pripravljen, da se obode. bleso, ki jo sladko zaokreča s pevajpeun Sarasatovira tonom, njegov globoki izraz spominja Buttnestra in njegova omain-ljajoda tehnata je enaka Kubelikovi. č> je ne presega. To ni bHa več igra, ampak že pravo čarovanje. Kakor prikovano je po-Siušak) občinstvo grand^esaio prilazen blesteče utnetnosti.« Aradski Listi« so pisali: ».:. JCocian je izpolnil vse, kar je govorila reklama o njegovi velikosti. Ta mladi mož stoji na takt stopinji dovršenosti, da ga ne doseže nlkdo živečih umetnikov. Njegova prava velikost se kaže v slogu in globoki interpretaciji. Njegove gosli pfakaje, se smejejo in pojejo. Kocian je vzbudft Paganmijev dim. Take glasove je znal izvabljati le Paganinijev lok.« Ko je po koncertih na Ogrskem obiskal južno Italijo in Tunis, so tudi vsi listi soglašali v tem, da so mu priznavali prvenstvo v virtuoznosti na gosli in da so ga splošno cenili kot češkega Paganintja. V letu 190&-9 |e deloval Kocian kot profesor na konservafcoriju v Odesi ht pri tej priliki prirejal mnogo koncertov po Rusiji in Kavkazu. Vsi glavni ruski listi so ga občudovali v svojih dolgih, navdušeno pisanih kritikah kot največjega mojstra na goslfr. Leta 1910 se je Kocian obrnil zopet v Ameriko, kjer so ga tamošnji umetniški krogi in celo občinstvo sprejeli kot jako debro znanega umetnika jako iskreno in njegovo umetnost so skoro vsi listi slavili z velikim navdušenjem. I>a pokažemo sodbo ameriške kritike, navedemo le »Ccdar Rapid« (Jowa), ki je pisal: ...Kocian je igral v majestozm tišini tako mojstersko, tako spretno, cia...... čarokrasno, da je imel človek občutek, kakor bi se nahajal v bajki. Njegove gosli so plesale, so stokale, so dajale | vse domače češke skladbe, ki jih je igral. Navdušenje je bilo velikansko, ali popolnoma upravičeno. Kjer govori genij, privleče nehote za seboj vsakega poslušalca. Imeli smo nakrasnejši užitek, ki nant ga f je moglo nuditi glasbeno življenje našega mesta.« Novim časom naproti! — n. I- interesantna je Goriška dežela!-Vse pile o njej. Kot gobe po dežju rasteHrdo-pisntki, kt razlagajo tuintam ra^mj^na Goriškem. Prvi m drugi zadeneta kaj v. kakem članku, tietji pokaže, da je tujf$ v deželi. Prihajajo v svet razne vesti; r Goriškega, deloma dobre, deloma slabe'. Kdor piše z dobrim namenom, stvarno m pokaže, da je prav informiran* pa naj prše. Kdor pa 'hoče intrigirati, kdor ima slab namen, pa če ga povije v iše tako mikavno obliko, temu pa velja: Roko proč od goriške dežele!. Težke so naše gorišk^ razmere, težko umljive. Naše ljudstvo je posebnost, katero treba preštudirati, predno se ga sodi in piše o njem. le mnogo dobrega na . Goriškem, pa tudi mnogo takega, pri če-I mur vsklikneš: dežela ne verjetnosti I r Močan je napreden živelj na Goriš-j kem, aH ni obdelan. Pod klerikalno streho i tiči mnogo !krdi, katerih je sram na tmeni, da so tam; to so ljudje, ki bi ob prvi priliki storili korak izpod strehe črne stranke ter stopili tje na prosto pod zastavo na-^ Pravnemu odseku so izročili predtože. no spremembo dež. pravilnika, statuta za j osebje dež. uradov in pravHnika o potnic nah in dninah.— Sprehne se resolucija,! tičoča se vpisovanja javne imovine v zem. IjiSce knjige. — Odseku se odda predlog dež. cdrbora o ustanovitvi gospodinjskih šol na deželni kmetijski šoli. Za revne obiskovake se daje na razpolago 3000 K. — Sprejme.se resolucija, ki se tiče oška. dovanja občin za vpravljanje poslov prenesenega delokroga. — Peta točka je bila: Železnica: Gorica-Brda-Čedad. Poročevalec prof. Berbuč. Poročilo so odstopili tehn. žel. odseku. Zahteva se, naj vlada uvede avotomobHno vožnjo. — Na dnevnem redu je bilo potem poročilo dež. cdbora glede ddežbe dež. zaloga pri ustanovitvi ?.vz*7. društva za domačo obrt. Patent prezidava državnega mosta čez Sočo pri Zagraju in obnovitev dež, prispevka za porušenje hrš pri zagrajskem mostu. — Zalog za nujne potrebne naprave. Vodni čuvaj. — Sledile so obnovitve rn podaljšanj raznih podpor*, N^to poročila o raznih računskih sklepih od točke 25. do 72. Poslanec MariniČ ,je interpeliral radi dveh še ne razpisanih ustanov pok. dvor-rega svetnika Urbančiča, Prfesdnja seja bo v ponedeljek 12. t m. Deželni zbor. VHLseia. Včeraj, .kot navadno, po 4. uri se "je vršila osma seja deželnega zbora: Nav^ zoči: zavezniki. Domače vesti Osebna vest. — Inž. gozd, eleve g, Jqsip Kenda, sedaj službujoč v Klani v Istri, je imenovan za gozd. asistenta. Podpornemu društvu za slovenske vlsokosoice m Dunaju je došlo od 7, jan. do 1. febr. 1.1, darov 177 K. Med darovalci čitamo z Goriškega: dr. Drag, Trco, odvetnik 20 K, županstvo Ajdovščina 10 K, Anton Jakančič, veleposestnik v Gorici K. Društveni odbor se toplo zalivaf/itftr v*cm plemenitim darovalcem in opozarfo, da je tekoče šolsko leto razdelil med dijake že 2H15 -K, prejel pa na podporah Is 2626 K 06 v. Dotaknili se je moral, da ne odbije prepotrebnih prosilcev, razpoložni-i»e iz preteklega leta, ki pa bo tudi 'kmalu p~šla. Prosimo torej nadaljnih podpor. (Darove sprejema: Dr. Stanko Lapajue, dvorni in sodni, odvetnik na Dunaju i, Brauncrstrasse 10, društveni blagajnik. Inženir je postal g. Ovkk) Gulič, član in nekdanji predsednik »Kluba slov. tehnikov v Pragi«. Dne 3. t. m. je na češki tehniki v Pragi napravil z odliko drugi državni izpit iz strojnega inženirstva. Ča-stitamo! Smrtna kosa. — V Gorici je umrl gospod Franc Repič, star 57 let. Pogreb je bil danes popoldne. Preostalim naše so-žalje! V Ljubljani je umrl znani zdravnik dr. tjudevit Jenko, ustanovitelj in predsednik ruskega kružka v Ljubljani. Pdfojni dr. Jenko zapušča sina Ljudevita, Hi je zdravnik v Ajdovščini, profesorico hčerko Anico in zdravnico Elo, poročeno Grovct v Opatiji. Znana je tudi vdova g. dr. Jenko-ta gospa Terezija, ki je vrla propagatorica učenja ruskega jezika. Ko se je bii svoj čas ustanovil v Gorici ruski kružek, je bila navzoča na ustanovnem občnem zboru. — Dr. Jenko je bil specialist za očesne bolezni. Za Kocianov koncert vlada zanimanje tudi v neslovenskih krogih, zlasti aristokratskih. — Ker pa nastopi z dvemu točkama tudi mešani zbor P. in gl. društvo, moramo vse izvršujoče člane pra\r resno in nujno opozoriti, d** 'Hnes odteka zbora lahko z vso pravrco zahtevamo tako popolnega izvajanja, da bo tudi njihov nastop vreden Kodama in v čast goriškim Slovencem. — Čujemo pa, da se marsikdo ne zaveda važnosti tega nastopa; zato pri pevskih vajah nikdar ni polnega števila pevcev in pevk. Pravijo ,da jih je bila že komaj polovica. Danes manjkajo jedni. drugič drugi! — Umeje se, da v takih razmerah ni mogoč tak nastop, ki bi bii zares iv čast m ponos goriškim Slovencem. Ape-¦lujemo na vse sodelujoče člane, naj se zavedajo dolžnosti, katero so dokni Kodami m narodni časti: Njihovo pečje mora ,stat: na višku umetnosti! — Nekdo. Venček O. S. Ai — S plesnim venč-kom v Trgovskem Domu v soboto 3. t. m- je zaključila G. S. M. svoje lepo vspele plesne vaje kar najfepše. Dvorana sijajn*' okrašena, vdeležba nad vse zadovoljiva. neten Proiessoren der Anatomie un4 Zo-ologie ... erklaren hiemit, dasš ste"... den von Brass ... gegen Haeckel geiulhrten Kampf aufe sdharfste verurteiieii ... Sledi 46 podpisov in med temi je tudi — o jojt podpis prof; L. Grafia! * - Ta izjava je natisnjena v brošuri: Sčhmidt, liaeckelš Embrvonenbilder, Frankmrt, 1909 (Stane 1 K 20 h), ki jo to-se za to stvar zabava prisrčna in neprisiljena, kakor vedno na prireditvah O. S. M. K temu'ji moramo-te častitati, predvsem pa njenemu odboru z 4r. BaraSKSem na Žslu. -^*^' tančneiše poročilo sledi. Zahvala. — Odbor -goriške podružnice S. P. D. se najprisrcneje zahvaljuje vsem p. n. damam in gospodom, ki so s svojim sodelovanjem omogočili ves sijajni vspsh planinske^pjesa^&ela^i^^^ ki glavo že v pripravam in še vecna^fec1^*~^inia}o. "¦'* * , "' ~Z sam bodisi v »Hudem breznu«, kjer se "le" : Besede, ki jih je prof. Gra 5. febr. t. I. - Sneg leži po ulicah in strehah. Zasnsžena je cela Goriška. ' Včeraj dopoldne m mogel voziti tramvaj.. Opoldne šele se je preril skozi sneg in pcpoldne je mrge! zopet redno voziti. Videli smo včeraj zjutraj sani po Gorici. G. Tcsi se je peljal prvi. Sani na gor. ulicah se ne vidi vsako desetletje. — Snega so se prav razveselili razni mali in veliki razp~sajenci, kepe so letele okoli, Cesto tudi na ljudi, ki s3 šli čisto mirno svojo pot in niso pričakovali, da bodo v Gorici okepanL Tudi »poHcija je morala posvariti koga pred kepanjem. Na Ooriščeku so Včeraj ponoči postavili spomenik iz snega Zoruttiju. -- Živina trpi, ker z vozovi težko vozi pa snsgu. - Vreme kaže na dež. — Velik sneg v Gorici, katerega pomnijo tudi dobro, je bil o sv. Andreju 1879. Takrat ic trajal Še estf januvar. — Goriški magistrat je ukazal hišnim gospodarjem, da morajo zjutraj snažiti pred hišami ter spraviti sneg proč. — V mestnem proračunu je bila leto za letom tudi postavka za kidanje snega, Ji slednjič so jo odpravili: treba pa bode zopet postaviti tudi sneg v proračun. Telovadno društvo »Sokol« ki podružnica CirH-Metodove družbe v Pod-gori vabita na plesni venček, ki se vrši v jcboio. dne 10. t. m, ob 8\/» uri zvečer v d v-rani g. Breganta. Vstopnina: za ose« bo 2 K, dame preste. K obilni , udeležbi vabita odbora. Velike zamude so imeli včeraj vlaki vslcil snežnih žametov. Ajdovska železnica dopoludne sploh ni mogla prisopihati v Gorico. Prvi vlak na južni železmei je prišel v Gcrico okoli H. dop. Tudi z italijanske strani dotle ni bilo vlakov. Po državni železnici iz Trsta je prišel prvi vlak tudi šele profei 11., na črti Gorica-Jesenice se bile velike zamude, Odemštvo. — V Sežani so prišli, kakor že znano, na sled velikemu oderuštvu. V ospredju stoji notarski uradnik Rebec, ki je posodi nekemu kmetu 500 K proti 10S'f za en mesec. Denar je kmet zapravil. Prosil je P. S., naj mu pomaga. »Pomagalo« se mu je s tem, da je dobil pri C. Š..200 K posojila na memeo, glasečo na 400, dospevajočo v ZA urah. Obresti: p6000 odstotkov! Neverjetno. Slicno is oškodovanih št okoli 20 kmetov. Da je kaj vem vrtu, kjer so bile na prodaj planike ju druge cvetlice, nadalje zvoniki in plesni planinski odpustki, al pa v muzeju, ki je kazal planinsko opremljeno kmečko sobo. Zlasti sodelujoče gospe so neutrudno izvrševale prevzeto delo, tako gospa An-denvaldeva, dr. Dorčičeva, Kopačeva, dr. Pretnarjeva, Spinčičeva, dr. Stepan-čiL:va in Vazzazova*!. Me g.čne Dekle,-vova* KcrSičeva, Pirjevčeva in Ptfsegova. Izmed gospodov so krepko pomagali zlasti gg. Bajee, Bucik, Drufovka, Fabčič, Koren, Savntk (planinski Janez), dr. Sket, Strekelj in Udavč. Posebno zahvalo je odkar dolžan tudi domači planinski godbi z 2age, o kateri je bil čuti splošen glas pri- j znanja, potem »Slov, Čitalnici« za društvene prostore in pa prireditelje krasne kmečke ohceti, Pozabiti se pa tudi ne sme skritih sodslovalcev pri planinski sliki na odru. Vsem p. n. obiskovalcem tega rfesa pa kliče odbor: na svidenje pri prihodnji planinski prireditvi! Odbor. Železnice za goriške Slovence gradijo v našem delavnem deželnem zboru. Zgradili so zopet enkrat železniško črto od Sv. Lucije do Kcbar'da in potegnili so ;*; Jo Trbiža; zgradili so črto do kranjske meje pr:>ti Idriji; podaljšali so Vipavsko žebznico; zgradil? so Staniclsko in še iz Sežane do Opčin, Kcnrcitro se bodi) vo* /,1U klerikalci pri - prihodnjih deželno* zborskth volitvah po deželi. Kar po želez« tivd na vse strani. In tudi v Brda! O, v deželnem zboru je lahko giah dlti železnice; -po zemlji pa se izpelje pač ena iz Gorice v Cervinjan in iz Ronkov v Tržič. Za druge pa: spetta cavallo.... S,i!m^. Ja naHe ljudstvo pazna že za-d-^stne deželnozborske farbarje ter ne ver-iame nič njihovim železniškim načrtom. Prej nego se ti izvedejo, bomo letali v Brda in na Kras m v Gcre v aeroplanHi! Kaj mislijo o Haeckln učenjaki? Na to vprašanje navaja v »Gorici« s 27. jan. neimenovan pisatelj za odgovor neke besede, ki jih je »približno« izrekel vseučili-škt profesor dvorni svetnžk L. Grafi. Pisatelj navaja Graffove besede med narekovali (UŠesci) in ti naj bsdo menda priče za istinte^t kajti pisatelj sam noče biti perok za nje — ker se ni podplat To je gotovo nekaj sumljivega. Vsebina navedenih besed potrjuje snm v vsakem, ki stvar pozna podrobnejše. ProL Graff se je namreč — glasom neimensvanca — izjavil, da Je Haccfcel »nekdaj snncgo storil za vedo, t:da to je btb takrat, ko se je strogo držal le svoje stroke; zadnje čase se je vrgel na filozofska razrnotrivania, tam pa ?ii doma* M. Istina je namreč, in prof. Oraff brez dvojbe to listino dobro pozna, da je Haeckel začel znanstveno delovati 1.1862; že leta 1863. pa je v svojem govoru na zborovanja prirodosfovcev izrekel tisti bistvene Širše ideje, ki jim je zvest ostal ves čas svojega delovanja. O resnici tega pričajo — ne naše besede —nega tiskana Haeckk>va dela. Torej se pač ni zmotil prof. Grafi, ~ pač pa — pisatelj v -»Gorici«, ki je Graffove besede v doori ali v slabi veri pametno navedel, ceš. da ie treba razlikovati med veljavnostjo Haeeklove prve dobe, ko je bil zoolog, in "^vrednostjo poznejše iilozof&Ve dobe. Ker je pa. prof. Graff pisatelja v »Gorici« merodajna oseba v sodbi o riaecklu Kot »eden najuglednejši zooologov«, jiam °odi dovoljeno, da se tudi mi skHcemo nanj in $«eer ravno v tisti zadevi, katero so Haecklovi natoteevalci zadnje tclne hoteli izkoriščati v »Gorici«. Ta zadeva ie tista Haeckbva »gohim*}a«, ki mu jo »je dokazal učenjak Brass« — kakor pravi neMnenovanec v »Gorici«. Meseca februarja 1909. so namreč p0?* veščaki nemških in avstrijskih vseučilišč izjavo, ki se je moremo na tem roestu le dotakniti, ker se v podrobnosti ne spuščamo. Izjava pravi: »Die unteraeich- takega mogoče! — Pač žalostna slika s kmetov: tako zapravljanje, tako oderu- jtv6;!_-' . ' . .-;;„. . , ,___ _\ izgubljeno in najdeno. — Na večer pred planinskim plesom (v sredo) je. bil na galeriji v Trg. domu najden pokrovček, .srebrne žepne ure in pa majhen rnošnjiček ', 'z nekaj denarjem in maltm ključkom... Oboje hrani načelnik podružnice. S©k*lski «esfi>iV »Sokol« na Gradišču je imel svoj tretji, redni občni zbor. Za starosto je izvoljen br. Jožef Kerševan, krojač; enoglasno. Pcdstarosta br. Ciril ŽnklarČit., tajnik br. Viktor Kerševan, blagajnik br. Ivan Kerševan,. načelnik br. Venčeslav • Vodopivec. Odborniki: br. Konstantin Če.rne, br. Jožef Cerne; namestniki br. Aiidrej I. ŽnidarČrč, br.Ernest Skomina. Preglednika računov vbr. Alojzij Kerševan, gosti., br. Alojzij Štubilj gostilničar. Delegata sta izvoljena; br. Jožef Kerševan, brvi Anton V. Kerševan. Obenem gre zahvala starosti, podstarosti in blagajniku h Prvačine, da so se udeležili občnega zfoora. Iveza narodnih društev. Bralno In pevsko društvo »Napredek« v flor, Vrtojbi sklicuje s tem svoj redni letni občni zbor dne 11, februarja t. I, ob 3 in pol uri pop. v prostorih go&p. Ivana Batističa s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednikov. 2, Poročilo tajnikov«, 3, Poročilo blagajnikov©. 4, Volitev novega odbora. 5. Razni predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Se opomni, da ako ne dokle zadostno število udov ob določeni uri, se vrši občni zbor pol ure p-^tcm prj vsakem številu udov, Politični pregled. Štajerski deželni zbor \ odgoden. Ko'»o naznanili slovenski klerikalci, da niso pri volji odnehati z obstrukcijo, Je bi! deželni zbor odgoden. »Slov. klub« Je oddal tem povodom proglas na slov. prebivalstvo, v katersin pojasnjuje postopanje slov. poslancev. Razne vestt, Ak^ diiišrvo »Slovela« tfrDaffafH priredi svoj febravarski občni zbor v sredo, 7. t m. zvečer ob 8. v restavraciji »Zum Magistrat«. I. .Lidhtenfelsgasse 3 (poleg, rotovža). Gostje dobrodošli. Smrt 139 letnega starca. — Na ovojem posestvu v DorohoJu (Bukovina) Je umrl posestnik Mahal Cioniodol v starosti 139 let Njegova žena 'mm je' umrla pred 70 leti. Imela sta 18 otrok, od katerih ]e samo en sin živ. Bogati cigani. — Župan v Kečkemetu je dal dovoljenje neki ciganski tolpi, obstoječi iz 23 Članov, .da se tam naseli, Po rzpovedbi njihovega voditelja so prepotovali ves svet in skoro vsak Član govori Šest do devet jezikov. Gotovine in draguljev imajo za več nego milijon kron. Iz aeronavtike, — Francoski aviatik .Maguette je padel z aeroplanom ter obležal mrtev. ~- Zrakoplov Zepipelfoi namerava v kratkem času priplutii na Dunaj, Parnlk zgorel, — Uverpoolski paro-brod »Consolz« Je zgorel na odprtem morju. Moštvo je rešil drug paroprod. 21 športnih nesreč, — Z Dunaja* poročajo, da je bilo 4. t. m. 21 nesreč; zahteval Jih Je šport s skiji hi bob-sleigh. Zlom-Ijenih je več no« in rok, eden fto Je smrt-nonevarno pobil, »Scherlock HoJtnes detektivske pu* vesti« izhajajo prvič v slovenščini po Iz-vimeni angleSkem rokopisu od Ocmoji Oogiesa, kakor kaže oglas, Ta izdaja se razlikuje od raznih drugiJi, poflRccnili i /daj. Dsl)e na 4. strani. Mali oglasi. MilnujU ^rutojbiBi iUh no m, 4k» j« iglu ( t»Mt»tjlt n rslisi ti fiiko kmdo i via, HlpripnvstlM tSNrlrsiji n trgofoo li rtrtslk«. ¦tnjllh trgorMv In «bvtRlhoY * 9uM, Vojna med TurCijo m Iialiio. Nov spor. Med Italijo in Francijo je nastal nov spor. Francoska Železniška družba »Com- pagnie du Chemin de fer Hodeida Sanaa«, ki zida železnico med Hodeido in Sanaa, je dobila 27. januarja od iaške vlade ukaz, da mora v teku petC« dni vsa dela ustaviti, ker hočejo laške ladje ta del arabskega obrežja, ki je v turški oblasti, blokirati. Ker ni družba tega roka držala, s-> laške t lajje železniške naprave, dela, sploh vso ; naselbino poruSile. Naselbina je popolno-. i mu uničena, 40 Francozov, med njimi U ' inženirjev je brez strehe, družba sama pa ima ?k::dc okoli 12 milijonov frankov. | Francosko časopisje zahteva, da naj posije Francija nemudoma bojne ladje v Rdeče morje. Razno. fta Demo so naskočili Turki in Arabci pa so bili odbiti po italijanskih poročilih. — Oeneral Ganeva, poveljnik Tripo-lisa, se je vrnil v Rim. Zakaj se je vrnil, se ugiba. Vladni krogi molčijo. 1 Proda se razno pohištvo Tfi/BBT mnogo jnko lončen In AtnrlnHkcgn. 7,g\mil m j« v Vin Munldpl .17. Prodi $a dm vili N«tnnfin(»J«i ho Ikvo ni-t Jo«. r>t>klov»i, Via Mnnielpio M, l. Zahvala. Za mnogobrojne doknze ljubeznivega sočutja ob smrti moje nepozabne soproge in podaritev krasnih vencev se najsrčnejše zahvaljujem. GORICA, dne 6. svečana 1912. Anton Fras. Danksagung. Fur die viden Bevveise liebevoller Teihiahme m dem Jiinscheiden meiner imvetgessiichen Gattin und die schdnen Bhunenspenden sage ich meinen herzlichen Dank. ; ; G6RZ, den 6 Februar 1912. Anton Fras. §28. Iz zaupnikov občine sestavljeni posredovalni urad je pristojen, ostopanje radi prestopkov zoper varnost časti po §§ 487 do 497 k. z. pri sodniji še-le, ako je bil spravni poskus v posredovalnem uradu brezuspešen. Ako se o tem ne predloži potrdilo, ko se vloži zisebna obtožba, odstopiti se mora tožba uradnim potom pristojnemu posredovalnemu uradu, da poskuša pravo. To določilo se ne »porablja: 1, ako se je storilo kaznivo dejanje z vsebino tiskovine; 2. ako je Žaljcnec ali ialjirelj aktivna vojaška, domobranska ali orožniška oseba (člen H. § l. zakona z dne 27, febru-variia 1907 drž. zak. štev. 59). Ako je ustanovljenih v ozemlju iste občine več posredovalnih uradov, ki so pristojni, da vrše poskuse sprave za vse občinsko ozemlje (§ 1. odstavek 3), more poskušati spravo tisti posredovalni urad, v čigar okolišu ima obdolženec svoj dom ali bivališče. Ako je pristojnih več posredovalnih uradov, vrši poskus posredovalni urad, ki se mu je najprej predložila zadeva. §29. K spravnemu poskusu se morata povabiti ovaditelj in obdolženec. Stranke se pri tej obravnavi ne morejo dati zastopati po pooblaščenih. Obravnava se sme predložiti le s pritrditvijo obeh strank. Spravni poskus se smatra kot brezuspešen tudi, ako izostane od spravne obravnave ovaditelj ali obdolženec. Ako se ne doseže poravnava, ali ako ne prjde ena izmed strank k spravni obravnavi, mora posredovalni urad to okoliščino v treh dneh s pismeno izdajo potrditi. ., Ta izdaja mora obsegati: a) imena strank; b) napovedbo časa in kraja storjenega prestopka; c) dan, katerega se je zahtevala uvedba spravne obravnave; d) dan, katerega se je v resnici vršila spravna obravnava, ali na katerega se je brezuspešno določila. Ako je sodišče odstopilo tožbo posredovalnemu uradu, da vrši spravni poskus mora posredovalni urad, ako- je spravni poskus brezuspešen, vrniti tožbo s pismeno 'potrditvijo te okoliščine sodniji tekom treh dni. Pod Mt. c) oznrnnenjene navedbe Časa se ne sprejmejo v izdajo (§ 2, člena II. zakona z dne 27,'februvarija 1907. drž. zak. štev. 59). (Konec.) Književnost Veda: Leto H. Vsebina prve številke: B. V.: Zimski dnevi v Peterburgu. Ferd. Seidl: Mehanika duševnega delovanja. (Dalje prih.) Dragotin Lončar: dr.: Adolf Fi9chhof. Milko Brezigar Dr.: Konjunktura, kriza in depresija. ~\- Josip Vošnjak Dr.: Jugoslovanski spomini. The Slave Sdiolar: Angleška knjiga o južnih Slovanih. Gradivo. Ivan Prijatelj Dr.: fežfr-Ijenia kranjskega literata^Pregfedi in referati: Država in drazlia. — Pravo.— ©. V.: Radič: Savremena ustavnost — B. V.: Kelsen: Hauptprobleme der Staats-rechtslefere. — Narodno gospodarstvo. — V. K.: Sociainopolitični pregled. — Zgodovina. — V. K.: Kos, Gradivo k zgodovini Slovencev. — Politična zgodovina. — B. V.: Češka politika. — A. O.: Mi-chels, Russland als Vormacht. — Dokumenti. — B. V.: Iz dnevnika Crispija. — V. K.: Spomini socialistfnje. — Pregled revjj^ — b. V. Revne des sciences politl-que. — Kultura. — J. A. Gionar: Slovensko slovstvo. — I. H. Z.: VIL razstava. — Kidrič: Časopis pro moderni filozofi. — Prirodoslovje. Slovstvo. — Ferd. S^Idl: B. Baebler, Kemija. Hmterlechner: Herle, Kemija. - Publicistika ip polemika. -Bogumil Vošnjak: Odgovori I. »Veda« izhaja tekom vsakega dragega meseca ter stane na leto $ K (v obrokih primerno), za dijake (katerim se pa obroki ne dovoljujejo) 5 K, posam. zvezki 170 K. Slovenska žena. — Glasilo slovenskih žen. Letnik I. Številka L V Ljubljani 15. jan. 1912. Vsebina: Slika gospe Franjc dr. Tavčarjeve. 1. Slovenska žena. 2. AH-ce Salomon: Pregled ženskega gibanja v preteklem letu 1910/II. 3. A. Aškerc: Natalija. 4. Utva: Jadrnice. 5. Kmetamarija: Nekaj besed!, 6. Vera V. Sabska kraljica francoske revolucije. 7. Mara Tavčarjeva: Oj barčica. B. Mara Tavčarjeva: Zdravilo. 9. Mara Tavčarjeva: Čarovna roža. 10. Marica Milic: Papirnate vrečice * .- Rubinji. SIovenskG žensko gibanje. . 12. Ženski študij. 13. Ženski poklici. 14. j Žene v javnosti. 15. Razni paberki. 16. In- , sera*i. i.. ... ! ^Slovenska žena« izhaja v zvezkih po enkrat na mesec In sicer 15. dne vsakega meseca ter siane na leto 8 K, za učiteljice . in dijakinje 6 K. za vse neavstrijske dežele pa 10 K. Posamezni zvezki se dobivajo pa 70 v. - j * Izdajateljica. lastnica in urednica: • Marica Sega. Uredništvo in upravništvo 1 v Spodnji Šiški št. 2C8. • Dr. Frana Brnčič-a % Dr. Mateja Pretner^a v Trstu ulici Nuova št 13J1Lj sprejme izurjenega stenografa - strojepisca veščega slouensko - nemškega jezika Nastop službe takoj. Pogodba po dogovoru. $mm /W\ / > -/V/V/ \ /V/\/ \V.\ A f?Goriška ljudska posojilnica" fplssBft zadruga s omejenim Jamstvom. {* ?a«l«l MM, mmwmw**m alte* »t, 7* k MMtetr.) — T«lofo* it. 79. lsltft ftltat^ftnaitelct slav. 137.811. Ne obenem zboru dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hraalla« vi««« se obrestujejo po 4l/t % • Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentoi davek plačuje posojilnica i»B!8. ' m _, ' ' ' ' :' ' li^-iin«vloKee«*8pyel6m^!ocdya«JfcOB«r. Brezplačni MM kranilniki. r«e«[f*« m dajejo zadružnikom na vknjižba po 57,%, na varščino tli zastave in na menjice po 8%. etavat ^«l«tl se obrestujejo koncem leta 1909. t 6i. fttMJ* 31. dee.X9lO.; Zadružnikov 1886 z * deleži v znesku 73.642 kron. — Hranilne vloge: 1,42335126. Posojila: 1,488.919*—. — Beservni zaklad: ^Ht^AA, — Vrednost his: 372.0966«. ¦¦<¦L¦* mimmmmm&iamjk Vs<*m onim, ki so si nakopal' kn,ko Mnilfno bolezen * prelil*jfi&jw» *'* * pmM Človeka. Ze!iSčno vino odstrani nerednoati pri prebavljanjra in p<«pe-Suje tvorite« zdrave krvi. S pravočasno porabo se ndniijo želodčne bolezni že v balu. Za-^rej se ne sme obotavljati pri vporabi. Sitnptomi. kakor- glavobolj. kolcanje. 2ganjer napihnjeno*^, blirtvanje. ki se pojavljaja pfi »f3rib želodčnih lioleznib. pojenjajo večkrat po par požirkib tega vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca. slabo »p»r#j«v kakor tndi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreies s tem. da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krut* CklftilfHtt so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve irt bolne?* 3ICJUU3! stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljene. trpijo na glavobola, so bre« sna, hirajo in trpijo Zeliščno vino daje oslabljenemu življenj« novo moč. Zeliščno vino.rovzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja prememfco snovi, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražen«.- živce in vsttari nov* veselje do življenja. Maaga. priznavanja in zahvale spričojejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K t lekarnah sledečih ' krajev : (Jorica, Eormi", GradiSče, Romans, Aiel, Caropolongo. Ronke. Tržt«% Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma. Červinjan,' Ogej, Fiuroičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh dragih manjših in ve5jih krajih GoriSko-GradiSčanske v If,k*rnah. Tndi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse krajo Avstro Ogrske. ===== Svari se pred ponarejanjem!------1— Zahtevajte izrecna ¦JV~ fl 1.15 pri kavarn Jogana". V tej meitiiici se dobi ziniraj razna divjačiiiu, Izvrstno pitana perutnina in prašičje meso vseli vest. Na željo g. octjerrialcev pošilja' hieSo tgdi na dom. . Varstvena xnjunk«: „11410" > ||| ^ tmaA, Captici cmp. ft rfaiii-! le »«T«od fripouaio kot najboljio sretfstfo proti prehlijeala Itd. Za ceno SO vin., K 1*40 in 2»^: se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupa.tega, tako priljubljenega domaČega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko Msi-toQM'\ ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi \ Dr. RICHTERJEVA LEKARNA m isabethgaaBe JStev. 5 novi. On»vno' raipotujtni*. Sloueče detektioske pooesti Shetlock Holmesoue izhajajo Dobivajo se v žaložni knjigfarni Ig. pl Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani kakor tudi v vseh drugih knjigarnah. iin JIC