Poštnina plačana v gotovini. Leto IV. Štev. 12.
Posamezna številka stane 3 Din.
GOSPODAR*“
lisi V POUK IN ZABAVO
IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECU
Ceno inserotom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din
Uredništvo in upravo Marmor, Slomškov trg SL 20
Državni proračun za leto 1933/34.
V soboto, 19. novembra, je finančni minister dr. Milorad Djordjevič predložil narodni skupščini proračun za leto 1933-34. Skupna svota predloženega proračuna znaša 10.438,326.575 Din, za leto 1932-33 pa je znašal 11.323,200.000 Din, razlika torej znaša 844,873.421 D.
Proračun je tako sestavljen:
Splošni državni izdatki:
1.	Vrhovna državna uprava	151,553.223
2.	Pokojnine in invalidnine	915,738.432
3.	Državni dolgovi	1.187,228.820
4.	Ministrstvo pravde	358,514.186
5.	Ministrstvo prosvete	784,671.999
6.	Ministrstvo zunanjih zadev	120,973.717
7.	Ministrstvo za notranje zadeve 551,114.183
8.	Ministrstvo za finance	303,207.958
9.	Ministrstvo vojne	2.001,900.000
10.	Ministrstvo	za	gradbe	164,420.900
11.	Ministrstvo	za	promet	152,530.804
12.	Ministrstvo	za	kmetijstvo	61,886.584
13.	Ministrstvo	za	trg. in ind.	45,429.487
14.	Ministrstvo	za	soc. politiko	150,756.418
15.	Ministrstvo	za	telesno vzgojo	14,970.000
16.	Proračunski rez. krediti	25,000.000
Skupaj 6.989,896.910 lansko 7.575,120.665 letos manj 585,223.755 Izdatki državnih podjetij in ustanov
1.	Ministrstvo za prosveto	23,683.082
° Ministrstvo za finance	539,267.212
3.	Ministrstvo za promet	2.458,386.644
4.	Ministrstvo za kmetijstvo	55,343.195
5.	Ministrstvo za trg. in ind.	16,254.252
6.	Ministrstvo za šume in rude 31,711.489
7.	Ministrstvo za soc. politiko 53,783.395
Skupaj 3.448,429.669 lansko leto 3.748,079.135 letos manj 299,649.666 Splošni državni dohodki:
1.	Neposredni davki	1.808,000.000
2.	Posredni davki	2.880,000.000
3.	Monopol (višek dohodokov) 1.606,730.500
4.	Državno gospodarstvo	535,251.967
5.	Razni dohodki	159,914.443
Skupni dohodki	6.989,896.910
v letošnjem proračunu	7.575,120.655
manj kakor v prejšnjem	letu	583,223.755
Dohodki državnih podjetij in ustanov:
k Ministrstvo	prosvete	35,580.000
2.	Ministrstvo	financ	556,015.651
3.	Ministrstvo	za promet	2.843,151.047
4.	Ministrstvo	za kmetijstvo	55,343.195
5.	Ministrstvo	za trg. in ind.	54,000.000
6.	Ministrstvo	za šume in rude	53,783.395
Skupaj
v letošnjem proračunu
torej manj predvideno
3.983,681.363 4.501,034.297 517,352.641 nov.
Dve razstavi in poshnš-nia vina.
(Sadna razstava (5. do 7. novembra), ki jo je priredilo udruženje sadnih trgovcev in izvozničarjev v Mariboru.)
Sadna razstava.
Velika dvorana Unionske pivovarne je bila okusno okrašena ter razdeljena na dva dela, večji del je zavzela sadna razstava. Takoj pri vstopu na razstavišče je razstavila Sadjarska in vrtnarska podružnica Sv. Peter niže Maribora v 100 amerikanskih zabojih moderno pakovano sadje. Krasni sadni plodovi jabolke: kanadke, boskup, be-lefleur, mašancke, bobovec in druge boljše sorte, tudi nekaj hrušek in orehov, so obiskovalce naravnost presenetili, večina obiskovalcev si je ogledala po dvakrat krasoto sadja. Tu se je videlo, kaj pomaga pridno, strokovno, združeno delo.
Več kot polovico sadnega razstavišča je zavzel predsednik udruženja sadnih trgovcev g. Srečko Krajnc iz Pesnice. Kot sadni veleizvoznik je pokazal množici ljudstva na treh zanimivo izdelanih, s krasnimi jabolkami napolnjenih vagonih, kako se naše sadje na postajah naklada in v inozemstvo odpošilja. Zraven teh vagonov je razstavil tudi večjo množino v amerikanskih zabojih pakovanega sadja.
V sredini je razstavila tudi banovinska Vinarska in sadjarska šola, nekaj sadnih trgovcev in pab sadjarjev.
Naš marljivi in podjetni vrtnar g. I. Jemec iz Maribora je s pomočjo mestnega vrtnarstva zelo okusno okrasil celo razstavišče. En velik paviljon je pa razstavil sam in pokazal širšemu občinstvu krasoto svojega strokovno obdelanega vrta. Temu se truda in stroškov neustrašenemu gospodu vrtnarju gre najlepša pohvala.
Perutninska razstava.
Ena tretjina verande je bila predelana za perutninsko razstavo. Hvalevredna dobra organizacija perutninar-jev je množici obiskovalcev pokazala, kar se da v strokovni vzgoji perutnine doseči. Tukaj si videl štajersko belo kokoš, štajersko grahasto kokoš, štajersko kokoš sulmodolko, štajerske kapune, race, gosi in purane, in vse pripomočke moderne in dobičkanosne kurjereje. Cenjene obiskovalce in ogledalce je spremljal po razstavnem prostoru koncert in petje nebroj peteli-
I
Vinska poskušnja.
V	mali Unionski dvorani je bila vinska poskušnja. Tu sem so prav pridno hodili zanimanci za dobro vinsko kapljico vina poskušat. Že prvi dan, to je 5. t. m. so bila vsa najboljša vina po-izkušena in potrošena.
Zaključek.
V	splošnem je ta jesenska prireditev
prav dobro izpadla, kajti razstavo je nad 10.000 broječa množica ljudstva obiskala. Poleg Mariborčanov in okoličanov se je videlo obiskovalce iz vseh mest naše domovine, to je: Ljubljane, Zagreba in Beograda, pa tudi večje število inozemcev je bilo videti. Veliko zanimanje so kazali inozemski sadni kupci, slišala se je pohvala posebno od večjih nakupovalcev sadja iz Nemčije. Culi smo besede:	Mi v inozemstvu
imamo lepo sadje, pa takšnih plodov še nismo videli.
Iz tega vsega sledi, da je sadna razstava v Mariboru vsako sadno leto potrebna in želeti bi bilo, da bi naši sadjarji se za stvar bolj zanimali, da bi na ta način naš jugoslovanski Meran bil središče sadne trgovine v naši državi. Torej, prihodnjič na svidenje — dragi tovariši!
*
Pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrlo.
Ban dr. Marušič je 9. novembra t. 1. izdal pravilnik, ki določa, da se morajo vse kurilne naprave in dimni odvodi ometati v mestih, trgih, v industrijskih občinah in rudniških krajih vsaJk mesec, v vseh drugih krajih pa vsaka dva meseca. Vse kurilne naprave in dimne odvode sme ometati samo u-pravičeni dimnikar, ki opravlja dimnikarske posle osebno, če pa ne dela osebno, mora postaviti poslovodja po zakonu. Dimnikar ali poslovodja je odgovoren za delo pomožnega osobja. Dan in uro ometanja je dimnikar dolžen pravočasno razglasiti na krajevno običajni način. Dimnikarju se ne sme braniti, da ob določenem času ometa, niti se ne sme pri delu ovirati. Ta pa je dolžen, da izvrši delo hitro, kar naj-snažnejše in brez pokvare prostorov. Izvrševanje dimnikarskega obrta sme ban omejiti na ometalne okoliše, v vsa kem ometalnem okolišu smejo obrt izvrševati samo tisti dimnikarji, ki imajo tam določen sedež obrta. G. ban dr. Marušič je tudi izdal cenovnik za dim-
nikarska dela. Ta cenovnik določa za enkratno ometanje odprtega kuhinjskega ognjišča 4 Din, za ometanje navadnega prelaznega dimnika pritlično 3 Din, za vsako nadaljne nadstropje 0.50 Din, za ometanje ruskega ali valjastega dimnika pritlično 2 Din in za vsako nadaljnje nadstropje 0.50 Din, za ometanje štedilnika z eno pečico (in dimno cevjo do 1 m) 3 Din, z dvema pečicama 4 Din, s tremi pečicami 5 D, za ometanje železne peči z dimno cevjo do 1 m 2 Din, za velike železne peči 2.50 Din, za izredno velike pa 3.25 Din, za ometanje dimne cevi od 1 m navzgor 0.75 Din, za ometanje Lutzove peči (male, brez pečice) 6 Din, za ometanje pralnega kotla 1.50 Din, velikega 2 D. Ta cenovnik velja za redno ometanje. Če pa se delo izvrši po posebnem naročilu ali ob nevarnosti na nedeljo ali pa v hišah, ki so raztresene daleč iz vasi, se sme dogovoriti do 25 odstotkov povečano plačilo, v nočnem času (od 17. do 6. ure) pa se sme računati povišek od 50 odstotkov.
*
Poslovni davek tudi na kmetsko mlenje. Finančni minister je izdal u-redbo, s katero določa plačevanje poslovnega davka za žito, ki se zamelje v mlinih. Za trgovske mline je odrejena posebna tarifa. Tudi za kmečko mlenje je predpisan poslovni davek in sicer se plača vr mlinih dvaodstotni davek od zaslužka mlinarja.
*
Cene in setmska poroma.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 19. novembra so pripeljali Špeharji 85 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 11—12 Din, slanina po 14—15. Kmetje so pripeljali 19 voz sena po 90—95, 1 voz detelje po 100, 28 voz krompirja po 1—1.50, 4 čebule po 3 (česen 8—10), 30 voz zelja po 1—2. Kislo zelje 4, repa 2, ohrovt 1—2, endivija 1—2, motovilec (kup) 1, radič 1, špinača 1 Din, koleraba 0.50--1, jabolke 2—4, hruške 4—7, grozdje 4—8, celi orehi 4, luščeni 16—20, kostanj 1.25, pečeni 4—5. Pšenica 1.50, rž 1.50, ječmen 1.50, koruza 1.15, oves 1—1.25, proso 1.50, ajda 1.25, ajdovo pšeno 6, fižol 2.50—4. Srna 1 kg 8—10, zajec komad 20—28, fazan 15—18, kokoš 20—25, piščanci 20—50, gos 30 —50, raca 15—25, puran 35—60. Mleko 2—3, surovo maslo 20—24, jajca 1.50—1.75 Din.
Mariborski svinjski sejem dne 18. XI. 1932.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 212 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 110 Din, 7—9 tednov stari 150 do 180 Din, 3—4 mesece stari 250 do 280 Din, 5—7 mesecev stari 350 do 450 Din, 8—10 mesecev stari 480 do 500 Din, 1 leto stari 850 do 1000 Din, 1 kg žive teže 6.50 do 7 Din, 1 kg mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 134 svinj.
Živinski in svinjski sejem v Ptuju. Živinski sejem v torek dne 15. t. m. je bil precej dobro obiskan. Prignanih je bilo 288 krav, 112 telic, 140 volov, 32 bikov in 81 konj, skupaj:
653 glav. Cene so ble iste, kakor pri zadnjem živinskem sejmu in sicer: krave 1.25—3.25 D, telice 2—4 Din, voli 2.50—4 Din in biki 2— 2.50 Din za 1 kg žive teže. Konji so se prodajali po kakovosti cd 100—2800 Din. Svinjski sejem v sredo dne 16. t. m. je bil slabo obiskan in sicer je bilo prignanih 185 svinj. Cene so zopet nekoliko poskočile. Prolenki 6—7 D, polmastne 7—8 Din žive vage, plemenske svinje 200—400 Din, drobnarija pa 60—200 Din komad.
*
Vprašanja in odgovori.
L. M. v Šk. Koliko mora imeti kmet zemlje, da je veleposestnik? Ali je zloraba kažnjiva?
—	Dosedaj to še ni z zakonom določeno, pač pa pride to v zakon o zaščiti kmeta, kjer bo določeno, koliko zemlje mora imeti, da pride v območje zakona o zaščiti kmetov. Zlorabe v tem oziru ni, ker to ni nikak obvezen naslov: veleposestnik, pač pa se po krajevnih prilikah lahko vsak sam odlikuje in imenuje, če hoče.
Isti:	Ali je dovoljeno kmetu živino kupiti
in doma zaklati, meso dama in v sosednji vasi prodajati? — Kmet se ne sme pečati s klanjem živali kot obrtnik, ako te obrti nima. Dovoljeno pač je kmetu zaklati na domu živino, ki je njegova, brez ozira, kedaj jo je kupil, ali če je doma vzrejena. Pri sosedu v isti vasi ali v drugi vasi pa se meso ne sme prodajati. Izjemo imajo Špeharji v Mariboru.
F. T. v B. Kako postanem detektiv? — Detektiv je tajni policaj, ki ne hodi v uniformi, ampak oblečen kot drugi ljudje. Navadno ga ne poznaš, pa poleg tebe stoji. Detektivi so v službi policije in morajo zato imeti iste predpogoje, odslužiti že morajo vojaško službo. Sprejema jih policijska oblast.
T. Ž. v B. Ali moram plačati rentnino od deleža nedoletnih otrok? — Seveda morate. Pač pa stroške oskrbe tudi zaračunajte!
I.	K. v K. Kje se naj javim za graničarja?
—	Pri vojnem okrugu.
H. Č. v St. Ali mora res vsak obrtniški vajenec hoditi k sokolski telovadbi? — Dosedaj še ni izšel zakon, ki bi koga silil, da je kaznovan, če ne telovadi. Časopisi pa so pisali, da tak zakon izide, da bo vsak do svojega 26. leta moral telovaditi. Zdaj vašega učenca pa še nihče ne sme siliti.
P. F. v B. Kje se naroči »čebelarski glasnik«? — Dosedaj so bili kmetijski strokovni časopisi združeni v »Kmetovalcu«. A ko bo izhajal »Čebelarski glasnik« posebej, boste izvedeli od uredništva »Kmetovalca« v Ljubljani naslov.
J.	J. v P. Jaz imam 9 otrok (iz dveh zakonov), moja druga žena ne, ali mora ona od polovice posestva davek plačati? — Da!
*
Vlom v viničarijo. Vlomljeno je bilo v Grušovi pri Sv. Petru pod Mariborom v viničarijo posestnika Franca Senekoviča. Povzročena škoda znaša 3 tisoč Din.
Umestna obsodba za ukradeno kolo.
Radi tatvine kolesa je obsodil dne 18. t. m. mariborski mali senat brezposelnega trgovskega pomočnika Petra Smrekarja iz Krope na poldrugo leto
strogega zapc 'a,	4 leta častne zgube
in še na pridržek ^ prestani kazni.
Zasačen v trenutku vloma. Mariborski stražnik je aretiral Stanka Zeliča baš tedaj, ko je hotel vlomiti v neko hišo na Meljski cesti. Aretirani se je bavil predvsem z izmikanjem zimskih sukenj.
Vsled udarca s kolom mu je počila lobanja. Na cesti pri Sv. Andražu v Halozah je bil napaden od neznancev posestnikov sin Ivan Zula iz Belovša-ka. Vsled udarca s kolom preko glave mu je počila lobanja in je napadeni v smrtni nevarnosti.
Smrtna žrtev fantovskega pretepa.
Pri Sv. Barbari v Halozah so se stepli med seboj fantje. Pri tej priliki je bil zaboden v trebuh Ivan Sampolec iz Brezovec, občina Sv. Barbara. Zabodeni je drugi dan v strašnih mukah u-mrl. Smrtna žrtev fantovske brezmejne podivjanosti je bil miren ter pošten fant in je njegova žalostna smrt pretresla celo župnijo.
Tatvina vrbovega šibja. Pletarski zadrugi v Ptuju, ki ima vrbove nasade v mestnem logu, je nekdo pokradel 3000 kg šibja in povzročil zadrugi 2500 Din škode.
Potegavščine lažnega vinskega trgovca. Krog Ormoža, Jeruzalema ter Ljutomera se je zadnje dni klatil laži vinski trgovec, ki se je izdajal za Fr. Ruseka, diplomiranega inženerja iz Brna. Kupoval je staro vino po vagonih in pri tem poslu dobro jedel in pil. Obiskal je celo zadnjo mariborsko razstavo. Ko je pa začutil v Mariboru, da ga gledajo njegovi spremljevalci že z bolj kritičnim očesom, je izginil. Glavni namen tega širokoustnega pustolovca je, da dobro živi na račun boljših vinogradnikov, katere zna preslepiti z izredno zgovornostjo. Rusek bo star kakih 50 let, je osivelih lasi, obrit in dobro oblečen.
Hiša je pogorela posestniku Ivanu Arbeiterju v Malem Paradižu pri Ptuju. Na podstrešju je uničil ogenj dva voza krme in precej koruze. Ogenj je nastal vsled močneje zakurjene peči za peko kruha v bližini dimnika, kjer so bili leseni trami.
Utonil je pri kopanju jarka krog travnika Janez Molnar iz Lakoša pri Dolnji Lendavi. Vzrok smrtne nesreče je preobilni alkohol.
Krvav obračun med sinom in očetom
Viničar Franc Krajnc iz Gorenjskega vrha je bil na delu s svojim sinom pri žganjekuhi pri znancu v Halozah. Oče in sin sta se med seboj sprla. Sin je pričakal očeta pred domačo hišo, ga ranil s sekiro v levo roko in ga tudi sicer poškodoval, da se je moral oče zateči v ptujsko bolnico.
Lastno sestro zabodel v roko. V pijanosti in prepiru je zabodel v levo roL~ posestniški sin Ignac Černezel v Vintarovcih pri Ptuju svojo sestro Alojzijo, ki se zdravi v bolnici v Ptuju.
Kar s sabljo! V Doliču pri Ptuju se je zgodil v noči 18. novembra zločin, ki nas spominja na srednjeveške napade roparskih klatežev. Iz Doliča v Levanj-ce so se vračali kmečki sinovi: Horvat, Kramberger, Potrč in Zelenič. Četvo-
rico sta iznenada napadla dva neznana moška in sicer kar s sabljo. Najprej sta dobila par silovitih udarcev Kramberger in Potrč, nato je pa sunil neznanec Horvata s sabljo v trebuh in mu presekal devetkrat čreva. Horvat je obležal v nezavesti, še isto noč so ga prepeljali v ptujsko bolnico, a je malo upanja na okrevanje. Kramberger in Potrč se zdravita doma. Enega napadalca napadeni poznajo, drugega bodo pa izsledili orožniki.
Sreča v nesreči. Na cesti v Peklu pri Poljčanah pri Švelčevi hiši sta se srečala tovorni avto sodavičarja iz Konjic in voz. Šofer avtomobila se je v zadnjem hipu preveč ognil, avto se je pre-kobicnil na travnik ob cesti, se dvakrat prekucnil in obležal na sredini travnika s kolesi navzgor. Vsi, ki so gledali ta prizor, so bili uverjeni, da sta ob življenje šo’er in spremljevalec. Pa le vozač se je nekoliko opraskal, med tem ko je ostal oni drugi brez vsake praske. Avto je ob blatnike, razbile so se steklenice, ko so pa izvlekli težko vozilo zopet na cesto, je šlo dalje proti Konjicam, ker ni bil motor poškodovan.
Ponarejeni novci po 10 in 20 Din, iz
mehke kovine, so se pojavili po Celju in okolici.
Zabodljaj v levo lice. V pretepu je napadel dne 13. t. m. neki moški 291et-nega zidarja Ivana Maka iz Medloga pri Celju in ga zabodel z nožem v levo lice pri čeljusti. Žrtev surovega napada je morala radi znakov zastruplje-nja v celjsko bolnico.
Vlom v trafiko. V noči na 18. nov. so izkopali neznani storilci z železnim drogom luknjo v tobačni paviljon gdč. Milice Strovsove v Kapucinski ulici v Celju. Odnesli so gotovine 1500 Din, vso zalogo tobaka, cigaret in božičnih kart za dobrih 5000 Din. V to trafiko je bil poskušan vlom že pred dvema letoma in je lastnica tokrat bila zavarovana za slučaj nenapovedanega — nasilnega obiska.
Iz sobe ukradena ura. Dne 15. nov. zvečer je nekdo izmaknil iz sprejemnice celjskega zobozdravnika dr. Sadnika 1600 Din vredno zlato zapestno uro.
Prepodena vlomilca. V noči sta obiskala dva vlomilca krčmo gospe Kra-merjeve v Trbovljah. Izrezala sta pri kuhinjskem oknu šipo in odprla okno. Šum je čula domača hčerka, ki je bedela pri otroku. Zbudila je moža, ki je prepodil drzneža, ki bi bila sicer odnesla dober plen.
Samomor. Brezposelni tesar Florijan Bratun, po domače Zaviršekov, je legel v Podgradu pri Zalogu na tračnice in beograjski večerni brzovlak mu je odrezal glavo. Orožniki so našli pri žrtvi vrv z zanjko in britev. Bratun je bil udan alkoholu, je že večkrat govoril, da si bo končal življenje. Enkrat prej je že celo skočil v Ljubljanico, pa ni mogel utoniti radi prenizkega stanja vode.
Mlada ponarejevalca. Naenkrat je začel krožiti srebrni ponarejeni denar po občinah Smuki in Stari log na Dolenjskem. Zadevo je javil trgovec Hö-
nigmann iz Starega loga orožnikom, ki so začeli preiskavo in izsledili kot ponarejevalca 201etnega posestniškega sina Adolfa Königa iz Rdečega kamna v občini Smuki. Kot razpečevalec se je udinjal Königov prijatelj Josip Fink, raznašalec kruha v Starem logu. Mladenič je uporabljal za potvorbe svinec in aluminij. Oba fanta so seve zaprli in ju spravili v zapore novomeškega okrožnega sodišča.
Posebno krvava je bila Martinova nedelja v Dolenjskih toplicah. V Drga-njih selih je dobil mladenič Zupančič prerez po glavi, da je moral v novomeško bolnico. — Posestniškega sina Avguština iz Podturna je nekdo ob-klal z nožem po glavi in mu prerezal žilo, da je brizgala kri 1 m daleč. Odvedli so ga v bolnico. — Mladeniču Markoviču iz Gornjega Gradišča je razrezal hlapec Kobe z nožem lice. — V Gaberju pri Št. Rupertu se je ravsalo med seboj 12 fantov. ISletni Alfonz Berk iz Gorenje Jesenice je v tem boju slučajno kot nepristranski dobil s tri-oglatim rezilom globoko rano v levo stran prsi in od zadaj vbodljaj v levo nadlehtnico.
Požar je obiskal dne 15. novembra ob pol peti uri zjutraj posestnico Ano Rogljevo v Gotni vasi pri Novem mestu. Ogenj je uničil hlev, pod in list-njak. Zgorelo je 2000 kg slame, 500 kg krme, razno gospodarsko orodje in na podstrešju spravljeno pohištvo posestnika Janeza Hrastarja iz Pogane. Govejo živino in svinje so oteli, zgorelo je le 15 kokoši. Pri gašenju sta se težje poškodovala dva gasilca. Škodo cenijo na 25.000 Din.
*
Koledar
„Slov. Gospodarja“.
Med kmetskimi posestniki je že več let vpeljan žepni koledar. Do lanskega leta ga je izdajala bivša Kmetska zveza. Letos pa ga je izdal naš »Slovenski gospodar«.
Koledar je v celo platno vezan, ima svinčnik in je lepe žepne oblike. Ima sledečo vsebino:
Koledarski del.
Cirilica in latinica.
Poštne pristojbine.
Svet in domačija (članek).
Kr. banska uprava.
Kaj je s hmeljem (članek). Protialkoholno gibanje in naš vinogradnik (članek).
Oporoka (kako se napravi, da je pravilna).
Pamet je boljša kot žamet (povest, v kateri so pojasnjeni in rešeni vsi spori, ki lahko nastanejo zaradi mej med dvema sosedoma).
Prva pomoč v nesreči (človeka). Domača zdravila (za človeka). Zdravljenje domačih živali. Odplačevanje dolgov (članek in tabela). Kako se mešajo umetna gnojila?
Sejmi za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Prekmurje.
Tabele za preračunanje lesa.
Kako postopati pri zavarovanju in požarih? (članek).
Koledar brejosti (tabela).
Kako snažimo madeže? (tabela).
O prehrani (članek).
Prva pomoč pri porodih domačih živali.
Kmetijsko knjigovodstvo z raznimi tabelami.
Belježni papir.
Skupno 276 straniI
Koledar stane Din 10.—. Ako ga kdo naroča po pošti, naj priloži znamk za Din 11.—. Na naročila brez plačila v-naprej se žal ne moremo ozirati. Naklada je trikrat manjša od lanske in se ponatis radi višjih cen papirja in platna ne bo izvršil. Kdor hoče torej koledar imeti, naj ga takoj naroči pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
*
Galicija. Letos je sadje pri nas obilno obro-
dilo. Zlasti so jabolka prvovrstna mizna. Kup cev je malo in zato cene jabolkam niso prav zadovoljive. Razne renete in kanadke so pestre boje in nenavadno okusne.
Razbor pri Slovenjgradcu. Zopet nas je obiskal g. sreskii kmetijski referent Wernig, ki je imel dne 13. t. m. kmetijsko predavanje. Dal nam je lepe nauke in koristna navodila, za katera smo mu hvaležni. Kljub dobri volji, ki jo imamo Razborčani, smo vsled večletne suše in pomanjkanja krme in slabe živinske cene v zelo trpkem položaju. Kmetje koljejo doma, toda denarja ni. Drugod se čita o brezposelnosti, pri nas pa je pomanjkanje delavskih moči. Marsikateri kmet bi si še rad uredil kaj potrebnega pri svojem posestvu, si napravil gnojišče in popravil poslopje itd. Pa kako, ko je kriza, slaba letina in pomanjkanje denarja!— Dne 29. m. m. se je jako nevarno vsekal s rvkiro v levo koleno F. Knez, ko ^'e delal cokle. Zdravi se v slovenjgraški bolnici, ima skrbeti za ženo in za šest otrok. Bog mu dpj skorajšnje ozdravljenje!
Sv. Jurij v Slov. goricah. Velika žalost je zadela starše edine hčerke Mimike Zaletinger na Malni, katera je po daljši in mučni bolezni dne 11. t. m. izdahnila svojo blago dušo, stara komaj nekaj čc 14 let. Upamo, da se njena duša že veseli v nebeških višavah, žalujočim staršem pa n"še sožalje!
Poljčane. Lepe so naše Poljčane. Toda še lepša je bila v nedeljo dne 13. t. m. Lušečka vas pri Poljčanah, ko je naša Tončka dobila ženina in moža. Ta dan sta bila namreč poročena v naši župni cerkvi g. Nace Pihler iz Volovljeka pri Ptuju in Tončka Čoki iz Lu-šečke vasi pri Poljčanah. Oba sta znana kot pridna in delavna člana naših prosvetnih organizacij. Nevesta je poleg predsednice dekliškega krožka bila tudi prednica Marijine družbe. In kako ganljivo slovo so ji članice pripravile! Saj ni ostalo nobeno oko navzočih suho. Priči pri poroki sta bila g. Rober, gostilničar in posestnik v Lušečki vasi, in g. dr. Pihler, zdravnik iz Maribora. Poročal je č. g. France Modrinjak, kaplan v Pišecah pri Brežicah. Nevesta pa je tudi znana bralcem »Našega doma«, zlasti ugankarjem, pod imenom Tončka iz Poljčan. Saj se je na vseh poljih
prosvete udejstvovala. Na njeni gostiji se je tudi nabralo za mariborsko bogoslovje 135 D. Bilo srečno
Sv. Lenart v Slov. goricah. V Zamarkovi je umrl priden in povsod priljubljen mladenič Jožef Sehönwetter v 24. letu svoje starosti. Pr..d letom je odslužil svoj kaderski rok pri konjenici v Slavoniji. S kaljo bolezni se je vrnil na dom k svojim ljubim starišem ter je vidno pešal, tako da ga je bolezen pred 4 meseci vrgla na bolniško posteljo, katere do svoje smrti ni več zapustil. Prenašal je vse muke in trpljenje /dan v božjo voljo. Rajni je vedno bil vesel in je rad prepeval, tudi še na bolniški postelji je °vojima sestricama, ki sta mu požrtvovalno stregli in bili noč in dan ob njegovi postelji, zapel kako kratko pismi-co, najrajši to: »Ko meni zares bo zvonilo, še tebi oko bo rosilo, umrlo bo meni srce, umrle bodo nađe sladke.« Bog daj, da bi sedaj s svojim lepim glasom prepeval med angelci v nebesih! Pogreb rajnega Pepeka se je vršil v nedeljo dne 13. t. m. popoldne ob obilni udeležbi občinstva, posebno mladine, ki je z venci in šopki okr -ila njegovo krsto in njegov sveži grob. On pa jim je iz groba klical v slovo: Glej mladini! Truplo moje mlado pa bo strohnelo, vedi, da tudi tvoje bode odcvetelo. Kak ) je bil rajni priljubljen, so pokazale solze, ki so močile njegov prezgodnji grob. Počivaj mirno, dragi Pepek, ki si se tako zgodaj ločil od svojih za teboj žalujočih staršev, bratov in sester, ki te ne bodo nikdar pozabili. Na sedmini so gostje darovali za novo knez. semenišče 125 Din, katera svota se je oddala v Cirilovi tiskarni.
Sv. Andraž v Slov. goricah. Tužno in žalostno so zveneli andraževski zvonovi in njih glas je šel tja v Smolinsko vas do hiše žalosti, kjer je ležalo na mrtvaškem odru mrtvo truplo pridnega mladeniča Feliksa Zorkota. Nikdo skoraj ni verjel, da je kruta smrt pretrgala nit življenja že tretjemu bratu. Pa žal je bilo res. Umrl je v soboto dne 12. t. m., previden s sv. zakramenti za umirajoče. Postal je žrtev jetike. Svojo mučeniško bolezen je boguudano prenašal, zato je bila njegova smrt lahka. Ko je ležal pokojni Feliks na mrtvaškem odru, so ga prišli kropit od blizu in daleč njegovi prijatelji in drugi znanci. Pogreb, ki ga je vodil domači vlč. -g. župnik, je bil žalosten in turoben. Pretresljivo je bi-lo gledati žalujoče stariše, ko so stali ob odprtem grobu tretjega sina, ki bi bil njim o-pora na stara leta. Pa ljubi Bog je storil drugače! Dragi Feliks! Zapustil si nas in svoje ljube stariše v cvetu mladosti, star komaj 17 let. Počivajte mirno, vi trije bratje drug ob drugem v hladni zemlji in prosite za nas, ki gremo vašo pot. Žalujočim starišem naše iskreno sožalje! — Letošnje leto je bilo pri nas hvalabogu še precej rodovitno. Najbolj je Bog blagoslovil naše sadonosnike, ki so našemu kmetu pripomogli, da je marsikatera svota zletela v že skrajno oslabelo denarnico. Tudi vinogradi so dobro obrodili. Pa kaj pomagajo polne kleti vina, ko pa kupcev ni! Upajmo na boljše čase, morda pa le še pridejo za nami. Edino, za kar se imamo zahvaliti Bogu, je to, da nas niso obiskale večje vremenske nezgode
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Okoli 701etni hlapec Mihael Adam, uslužben že okoli 30 let pri Stojnškovi rodbini v Cerovcu, je dne 13. t. m. napajal pri vodnjaku živino. Živina se je zbodla in ker je bil vodnjak slabo ograjen,
je govedo vrglo hlapca v vodnjak. Na ubogega hlapca je pa še razgrajena živina vrgla v vodnjak eno živinče. Hlapca so potegnili mrtvega iz vodnjaka. Dragi Miha, kljub svoji visoki starosti si bil vedno delaven in skrben hlapec svojemu gospodarju. Daj Bog pokoj tvoji duši!
Bizeljsko. Na pobudo tukajšnjega župnika Brvar Ignacija so zbrali bizeljski župljani, sočustvujoč z brezposelnimi rudarji in njih nepreskrbljenimi družinami v Trbovljah, 58 velikih vreč živeža: fižola, koruze, krompirja in repe, in poslali ta živež prehranjevalnemu odboru občine Trbovlje. Tako so Bizeljani na plemenit način pokazali svojo hvaležnost do Boga za še precej dobro letino. Vsa čast radodarnim Bizeljancem in iskrena hvala! — Vinska kupčija se le počasi razvija. Doslej prodano vino je doseglo po kakovosti ceno od 2 do 4 Din liter. V splošnem se pričakuje, da se bo letos gibala cena med 3 do 4 Din za liter. S tem bi bili za silo pokriti pridelovalni stroški. O kakem plačilu vinogradnikovega dela pa pri teh cenah ni govora. Letošnja kap Ijica je dobra, ker ni bilo tu nikake toče, a poletje izredno vroče. Kupci, na Bizeljsko po dobro kapljico!
Pišece. V kratkem nas zapusti gdč. Julka Hladnik, učiteljica na osnovni šoli v Globokem. Kolo sreče se ji je obrnilo in je z 21. t. m. nastavljena v Brežicah in dodeljena za poučevanje na meščanski šoli. Kljub temu, da jo bomo tu zelo pogrešali, posebej se bodo od nje težko ločili njeni malčki, ji na novem službenem mestu želimo vso srečo, razumevanje pri otrocih, stariših in predpostavljenih ter obilo ljubezni pri vseh. Saj vsega tega zasluži vsak, ki hodi po stopinjah Njega, ki je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje. Ko
gdč. Julki na pot "’a novo mesto želimo sto sreč in obilo blagoslova, ji tudi kličemo: Ne pozabite, gospodična, na nas! Vsaj Vaše molitve naj ostanejo z nami in pri nas!
Celje. Franc Taškar, kleparski mojster v Celju, je izdelal bakreni kotel za kuhanje žganja in za varenje sodov z verigo v brzo-parilniku po najnovejšem sistemu. Ta brzo-parilnik je izvrsten in ga je priporočati vsakemu. Petkrat zvita kača iz bakra nudi prav izborno kuhanje. Cena je mala.
Pohodi rodi lakote po celem sveto.
V Ameriki je pričelo. Bojevniki izza svetovne vojne ali veterani so korakali proti prestolici Zedinjenih ameriških držav — Washingtonu. Mesta, skozi katera se je pomikal lakotni sprevod, so pozdravljala veterane, oblasti so se potrudile, da so poskrbele za prehrano in brezplačni prevoz. Dospel je slednjič, 30.000 mož broječi oddelek, v Washington. Tudi tukaj so jih najprej gladili z rokavicami in so postopali z njimi previdno ter popustljivo. Veterani so se nastanili po starih barakah, kjer so pričakovali, kar jim gre na invalidnih prejemkih. Prišlo pa je v resnici povsem drugače. Policija in vojaštvo sta naskočila taborišče veteranov z — bombami za solzenje, zažgala kočure ter barake. V nekaj urah so odpremili veteranski oddelek nasilnim potom vsakega posameznika v domovino. —
Omenjeni brezplodni pohod veteranov je zelo mnogo škodoval Hoovru pri zadnjih presedniških volitvah.
Par tednov zatem se je ponovila ista igra v kanadskem dominijonu v Neu-fundlandiji. Preko 5000 mož je vkorakalo v St. John, kjer so demonstrirali, pretepli nekaj uradnikov in policija na konjih je morala razpoditi nasilne demonstrante na vse štiri vetre.
Ko je zborovala gospodarska konferenca v kanadski prestolici v Ottawi, se je pojavilo nekaj tisoč brezposelnih pred ministrskim predsednikom Bene-tom in so zahtevali delo in kruha. — »Ako boste zakone kršili, boste plačali«, se je glasil odgovor z najvišjega mesta in 200 mož brezposelnih demonstrantov so vtaknili v zapore.
Kanadi sta sledila angleška domini-jona Avstralija in Nova Zelandija, ki spadata k najbogatejšim pokrajinam angleške svetovne vladavine, nista še preobljudena in nista imela doslej ni-kakega opravka z brezposelnostjo. Po večjih avstralskih mestih:	Sydneju,
Melbournu, Kiirstonu in Brisbani — povsod je morala ' istopati policija. V Wellingtonu so Oropali demonstranti trgovine, v Brisbani so uporabili proti nasilnežem ok’opne avtomobile. Še le nato so krenile izčrpane množice demonstrantov vsak na svoj dom.
Nato so se še le pojavili pohodi izstradanih v Evropi. Prvi je bil vprizor-jen na Romunskem, kjer so se podali na pot po vzgledu Združenih držav veteranci in njim na čelu vpokojeni podčastniki. Tritisoč mož je po večtedenskem potovanju doseglo Bukarešto. Slovesno so prisegli, da ne bodo tako dolgo zavžili nobene hrane, dokler ne bo odobrila vlada njihovih pravičnih zahtev. Oblasti so zbrale z vso naglico nekaj milijonov, jih razdelile med najbolj potrebne, nakar so se razšli veteranci.
Lakotni pohod na Poljskem so zatrli koj ob pojavu. Na Poljskem so postavili ob cestah strojnice, ki so zagrozile tako temeljito z obračunom, da se invalidni demonstranti sploh niso upali uvrstiti v pohodne vrste.
Na Grškem so postopali v očigled parlamentarnim volitvam z veterani veliko milejše. Potujoče množice, pred vsem svoječasne maloazijske begunce, so zastonj prehranili, podarili vsakemu par drahem in so jih pregovorili z dobrim, da so se razkropili zopet vsak na svoj dom.
Za Grčijo je prišlo na vrsto lakotno gibanje na Angleškem. Pomanjkanje trpeči moški, ženske in otroci so preplavili londonske ulice, kjer jih je pa sprejela strogo pripravljena policija.
Tekom 10 mesecev so se pojavili pohodi izstradanih po vseh delih sveta. Edini, ki je pozival na te pohode, je bil — prazen želodec. Demonstracije stradajočih so dale celemu svetu ta dober nauk, naj store na odgovornih mestih za bodoče leto vse, sicer se bodo ti pohodi ponovili in v večjem obsegu ter z nepregledno opasnimi posledicami.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Isdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj,
novinar, Maribor.