UDK 808.63-2»1564« :929 Trubar P. Ada Vidooič-Muha Filozofska fakulteta, Ljubljana STRUKTURA G L A G O L S K I H TVORJENK Y TRUBARJEVI CERKOVNI ORDNING1 Skladenjska podstava glagolskih tvorjenk je posebna glede izbora prcdmetno- pomenskih sestavin — zvrstna vezanost besedila onemogoča čustvenorazmerne modi- fikacije — ter glede pretvorbene poti skladenjskopodstavnih krajevnih in načinovnih prislovov: nemška predloga je vplivala na ohranitev njihove izrazne podobe tudi v besedotvorni podstavi in tako nastajajo strukturno sopomenske tvorjenke — poleg jeziku ustreznih sestavljenk še navidezne zloženke. Besedotvornopodstavne poseb- nosti so predvsem premenske, posebnosti obrazil pa zlasti razvrstitvene glede na izraz- no podobo ali pomen podstave. The underlying syntactic bases of the derivative verbs used by P. Trubar in his Cerkovna ordninga have distinct characteristics as regards the selection of denota- tional components (e. g., there are no inodificational derivatives expressing emotional attitude because they would have been incompatible with the text type to which C. ordninga belongs) and as regards the transformational processing of the adverbs of place and manner present in the syntactic base: due to the influence of German, these adverbs tended to be carried over unchanged to the word-forming base, thus producing apparent compounds, sometimes alongside of the corresponding verbs formed by prefixation (and more appropriate to the Slovene language). The most important particularities of the word-forming base pertain to alternations, while those of the formants, to distribution with regard to the shape and/or meaning of the base. 1 Normativna jezikovna ambicija, ki j e lastna že prvi slovenski knjigi,1 bistveno določa tudi Cerkovno ordningo (CO), za katero velja, da je prvo izrecno predpisno besedilo.2 Prav zaradi te, že v naslovu izražene zvrstnosti, postaja zanimivo vprašanje o strukturnih, izraznih, slogovnih idr. lastnostih poimenovanj, ki jih tako besedilo prinaša. Razčlenjevanje ene izmed pomembnih poimenovalnih možnosti, poimeno- vanj s tvorjenkami,3 potrjuje spoznanje, da je jezik naših prvih knjig norma- 1 Prim. J. Rigler, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1968, kier je za Trubarjev jezik dokazana glasovna urejenost na osnovi pomenske razločevalnosti zlasti v prvem obdobju (do leta 1574); prim, še razpravo istega avtorja Problematika lasovnih in oblikoslovnih variant v Trubarjevi Cerkovni ordningi, SR 1977, 465—490, jer (proti neki drugi tezi) dokazuje tudi za C O ohranitev že v prvi knjigi uveljav- ljenega glasovnega pomensko razločevalnega sistema. 2 F. Kidrič (Die protestantische Kirchenordnung der Slovenen im XVI. Jahr- hundert, Heidelberg 1919) imenuje Cerkovno ordningo »praznično razglasitev sloven- skega liturgičnega jezika za vse namene cerkvenega življenja / . . . / « , 149; J. Rajhman (Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarnozgodovinskih, jezikovnih in zgodo- vinskih raziskav, Ljubljana 1977, 104) meni, da so od Trubarjevih teoloških razprav v slovenščini j predvsem pomembne Ena dolga predguvor, Cerkovna ordninga in Catcchismus z dvejma izlagama«; B. Pogorelec (Razvoj slovenskega knjižnega jezika. Seminar slovenskega jezika, literatura in kultura, 1974, 7) omenja med jezikovnimi zvrstmi protestantskih besedil tudi cerkveni red. 3 V zborniku Obdobja , ki bo letos posvečen protestantizmu, bo izšla še razprava iste avtorice o strukturi imenskih tvorjenk v Cerkovni ordningi. — Izpisano gradivo sem imela možnost primerjati tudi z alfabetarijem Trubarjeve Cerkovne ordninge (tipkopis) ter s popolnimi izpisi tega dela pri Komisiji za historične slovarje na In- štitutu za slovenski jezik. t ivni . Us ta l j ene b e s e d o t v o r n e možnost i s l ovenskega j e z i k a 16. sto let ja so b i l e v b i s tvu s p o z n a n e in v ve l ik i m e r i spre je te t u d i za nove , zlasti p o j m o v n e izraze.4 O d m i k a n j e od sp lošn ih s l ovensk ih t v o r b e n i h zakoni tost i , n p r . v t ip ih k o t gori vzdigniti, j e m o g o č e v več in i p r i m e r o v p r e d v i d e t i in utemel j i t i ( p r im . 1.1.2) . V o k v i r u f u n k c i j s k e b e s e d o t v o r n e sk ladn je 5 so i z o b l i k o v a n a in us ta l j ena zlasti r a z m e r j a v s k l a d e n j s k i p o d s t a v i — p r e d v i d l j i v a j e t o re j p r e t v o r b a v vrs to (g lede na razvrst i tev ) , p o m e n in v e č i n o m a tudi i z razno p o d o b o o b r a - z i la — sa j i m a m o o p r a v i t i z e n a k i m i b e s e d o t v o r n i m i m o ž n o s t m i k o t v s o d o b - n e m j e z i k u : v C O so n a j p o g o s t e j š e i z p e l j a n k e ( tudi k o n v e r z n e ) , nato sestav- l j enke , t v o r j e n k e iz p r e d l o ž n e zveze , m o d i f i k a c i j e , z l o ž e n k e , s k l o p i ; 6 de j s tva , da v C O n i m a m o tistih m o d i f i k a c i j , ka ter ih o b r a z i l o j e p r e t v o r b a k a k o v o s t n i h p r i d e v n i k o v ali i z k a k o v o s t n i h p r i s l o v o v s p o m e n o m p o z i t i v n e g a ali n e g a t i v - n e g a r a z m e r j a (s labšalnost i ali l j u b k o v a l n o s t i ) , j e m o g o č e utemel j i t i p r a v z zvrs tno v e z a n o s t j o besed i la . V s i l j u j e se v p r a š a n j e , k a k o j e b e s e d o t v o r n e možnos t i s l ovenskega j e z i k a p r e d s t a v i l a p r v a s l ovenska s lovnica . 7 Iz k o n k r e t n e ( tudi) b e s e d o t v o r n e r a z - č l en i tve (mol i tev o čenaš , 166—178) j e r a z v i d n o , da B o h o r i č l o č i p r e d v s e m d v e b e s e d o t v o r n i vrst i — i z p e l j e v a n j e in z l a g a n j e , v ka terega u v r š č a tudi sestav- l j a n j e ; p r i t v o r j e n k i sami l o č i obraz i ln i de l , zlasti p r e d p o n o o d p o d s t a v e , n p r . po-svečenu (168), iz-idi (169), od-pustimo (172) idr . Z a n i m i v o p a je , d a j e t eore t i čna i zpos tav i tev b e s e d o t v o r j a s k r o m n e j š a , v e z a n a p r a v z a p r a v le na del i z p e l j a v e (nekatere samosta ln i ške in p r i d e v n i š k e tvor j enke ) . 8 4 F. Kidrič v delu, cit. v op. 2, v poglavju o jeziku (123—139) razvršča poimeno- vanja nekako v naslednje skupine: a) komaj sprejemljive nove oziroma višjestopenjske tvorjenke (Weiterbildungen), ki jih morda lanlco pripišemo Trubarju, npr. bogastvo, farstno, izlaga, možica, ohranjenih, predguvor, pridigarstvu (126); b) tujke (Fremd- wörter), nastale pod vplivom izvirnika, navadno tudi pisane v izvirniku, npr. Abso- lutio, adplicirati, antifona, eksempel, himnus, mordar, summa (126); с) ponesrečene nove tvorbe in dobesedni prevodi nemških predlog, npr. doli postaviti inu djati, proč djati inu zavreči, gori povejdati, gori narediti, vunkaj diliti, nadložiti, doli zatreii, vkupe zmešanje (127—130); č) domače besede, npr. milost, betež, bramba, dokonati, dušica, hlapčič, pomor, poročiti, iztolmačiti, zapopadik (130—133); d) tujke, ki jih je Trubar verjetno imel od doma, npr. oltar, biblia, brumen, cuprati, klošter, šula, vaga, vice, žlahtnik (133—134). Sein se uvrščajo tudi tuja poimenovanja, ki pa imajo svojo sopomenko, npr. falšija — hudoba, ferdamen — preklet, zglihati se — zmiriti, gnada — milost, gruntan — zapopaden, kunšten — ume(i)telni (134—137); e) stara (znana) liturgična in hierarhična poimenovanja, vendar z novo, prevrednoteno vsebino, npr. maša, mašni ofer, mašnik, škof, večernica, farmošter. — Kidričeve liste primerov so seveda lahko le osnovna orientacija, saj so narejene brez jezikoslovne utemeljitve, več. ali manj le po občutku. — Trubarjevo zlasti teološko besedišče je predvsem s pomen- skega ali pomenskoizvornega vidika predstavil J. Rajhman v delu, cit. v op. 2. Avtor povezuje nujnost iskanja novih besed z zvrstno vezanostjo besedila (104—125). 5 Pojem besedotvorna skladnja je določen v razpravi A. Vidovič-Muha, Tipološke lastnosti besedotvorne skladnje, XX. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (dalje SSJLK), Ljubljana 1984, 305—319. 6 Naštete besedotvorne vrste so utemeljene s strukturo skladenjske podstave — prim, razpravo iz op. 5. — J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 1976 (dalje SS 1976) loči izpeljavo (v katero uvršča kot posebni skupini tudi modif ikaci jo in izpeljavo iz predložne zveze), sestavo, zlaganje, sklapljanje in konverzijo, 114—174. 7 A. Bohorič, Arcticae horulae, Wittenberg 1584. 8 Prim. J. Toporišič, Oblikoslovje v Bohoričevih Zimskih uricah, XX. SSJLK. 189—191, kjer so predstavljene tudi skupine izpeljank, ki jih prinaša Bohoričeva slov- nica (190—191). 1.1 Y Trubarjevi Cerkovni ordningi j e od približno 2400 tvorjenk 800 glagolskih.9 V skladenjski podstavi teh tvorjenk je podredita glagolska besed- na zveza, kar je mogoče zapisati kot xj,/x2 ali xa/xi, pri čemer je xi jedro, X2 pa njegov določilni člen. Razvrstitev хг je odvisna od besedotvorne vrste: pri izpeljevanju, tvorjenju iz predložne zveze ter deloma sestavljanju in zla- ganju je хг desno, torej xi/x2, pri modificiranju, deloma sestavljanju in zlaga- nju pa levo — X2/X1: kljukati \pritiskati] kljuk[-o}, [] -e- -ati; izročiti \clati\ {iz} rok{-o}; [] -» -Ш, { } -> iz-, -rok-; iznajti najti \ven\, [| -> iz-; zrasti <- I končati} rasti, |] ->-z-; obljubooati [večkrat] obljubiti, [] -ova-. 1.1.1 Najštevilnejše glagolske tvorjenke v C O so sestavljenke. Razčleni- tev njihovega pomena nas bo pripeljala do globljega razumevanja nekaterih za Trubarja in tudi za kasnejši čas tipičnih oblik (goribuditi); z dejstvom, da je vloga predpone včasih zlasti vidska — tvorba dovršnikov iz nedovršni- kov10 (z-bati se, z-goditi se) — bo vsaj posredno upravičena tudi predstavitev izraznih in deloma razvrstitvenih posebnosti glagolske pripone v primerih, ko je ta, sicer zlasti vidski glagolski morfem, posledica besedotvornega procesa (vzdih-a-ti, naklonj-ova-ti). Pri razčlenjevanju izhajamo torej iz spoznanja, da so sredstva glagolskega vida — predpona in glagolska pripona — v pri- merih, ko so pretvorljiva v sestavine skladenjske podstave v najširšem pomenu besedotvorni morfeini11 in zato bodo obravnavana v tem okviru: z-rasti ч- }končatij rasti, [] -»• z-, -rasti; ob-ljub-ova-ti ч- [večkrat] obljubiti, || -> -ova-, obljub-(ti); iz-roč-i-ti {iz} rok{-e}, [| -> -iti, { } -> iz-. Kot je znano,12 je sestavljanje besedotvorna vrsta, pri kateri se načeloma pretvarja v besedotvorno podstavo jedro skladenjske podstave, v našcin pri- meru torej vedno glagol, v (predponsko) obrazilo pa njegov razvijajoči člen, npr. iz-vleči ч- vleči [iz], [] 'ven' -> iz-, -vleči; v primerih, ko je v jedru fazni glagol (začeti/končati), ko gre predvsem za vidsko spremembo glagola, pa se vsaj površinsko obrazili jedrni glagol skladenjske podstave, ki pa ga je po- mensko mogoče opisati, npr. na začetku/do konca in dobiti tako spet pod- redno obrazilno podstavo, npr. z-bati se ч- [začeti] bati se, [) -> z-, -bali se. 1.1.1.1 Besedotvorna podstava je večinoma pretvorba nedovršnika, lahko pa tudi dovršnika; dovršniki, ki jih izkazujejo sestavljenke v C O (netvor- jeni ali tvorjeni — predponski) so naslednji: dati, deti, konatin (Hiakimu nih Sakonu, de ga vboshym Imenu fazhneta, inu Vbosliy Gnadi dokonata (131 a)), ločiti, pasti, počiti, takniti; najti, odeti, popasti, povedati, vprašati, zabiti; 0 Tvorjenost je pojmovana sinhrono — med tvorjenke so uvrščene tiste besede, katerih morfemske sestavine so pretvorljive v sestavine definirane besedotvorno- skladenjske enote — skladenjske podstave. 10 Prim, pomen predpon pri glagolu v delih F. Miklošič, Vergleichende Syntax der slavisehen Sprachen, Wien 1868—1874, 125—249; A. Bajec, Besedotvorje sloven- skega jezika IV, Ljubljana 1959 (dalje BS] ) ; J. Toporišič, SS 1976, 161—169; Slovar slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) 1—3. Ljubljana 1970, 1975, 1979. 11 Pri (navadnih) izpeljankah iz imenskih besed ter pri izpeljankah iz predložne zveze gre pravzaprav samo za prenos vidske lastnosti (jedrnega) glagola iz skladenj- ske podstave v tvorjeni glagol. Ker pa mora jedrni glagol skozi besedotvorni proces, lahko obravnavamo glagolsko pripono kot obrazilni morfem; kot možno besedo- tvorno prvino pojmuje glagolsko pripono že J. Toporišič, SS 1976, str. 159, J. Dular, Napovedljivost vezave iz morfemske sestave glagolov, SR 1983, 281—287. 12 Prim. SS 1976, 121—122, besedotvorni algoritem za samostalniške sestavljenke. 13 F. Kidrič v delu, cit. v op. 2, uvršča glagol dokonati med domače besede (131), gl. op. 4, č. vse netvorjene, razen ločiti, navaja SS 1976 (286). Sicer pa nastaja besedo- tvorna podstava tudi iz prevzetih glagolov, npr. gruntati, glihati, goišati, špo- tati, sonati, žmaliati, šacati, rajtati. Premensko ali sploh oblikovno posebne so podstave glagolov po-groziti (-grez-), nad-ležiti (-leg-), o-pomeniti, na-pušiti (-pili-), iz-pusati (-pus-): enkrat oli duakrat fto Vodo oblijti, oli vto Vodo pogrofiti, oli le fto vodo pokropyti (87 b ) ; kai on ner vezh toshi, kai shaluie, kai nemu neruezh nad- leshi, te telefne bolefni, oli ty Grehi (137 а); je taku dilene inu iemlene tih Sacramentou gori poftauil, da nas imaio opomeniti inu faguishati od vfiga Nouiga Teftamenta (29 b) ; On nema biti en Nouiz, de se ne Napushi, inu ne pade utu ferdamnane liga opraulauza (76 a); inu ie te naslie grehe ispuffal, plazlial inu fturil f a nee fadofti (133 а). Izrazna podoba podstave se je premenila, če je predpona ob- prišla v stik s podstavo na začetni v — soglasniški sklop bv ni bil obstojen in v je rad izginil, npr. obariti, obarovati, obeseliti, obleči;1* tudi zev na šivu med pred- pono in podstavo se je na videz zapolnjeval z v, npr. zavupati, navučiti (v resnici je ta v protetični). 1.1.1.2 Predponskih obrazil glagolskih sestavljenk v C O j e 21: ab-, ad-, dis-, eks-; do-, iz-, na-, nad-, ob-/o-, od-, po-, pod-, pre-, pri-, raz-, se-Js-, u-, v-, DZ-, z-js, za-, ter kombinaciji dveh predpon s-po-, o-po-; SS 1976, 161—169, ima še a-, am-, de-/dez-, e-, in-, inter-; pred-, pro-. Y Miklošičevi Primerjalni slovnici slovanskih jezikov (dalje MPS)15 je še predpona v у- z dopolnitvijo, da ima vy »v novi slovenščini samo posamezne sledove« (201). Tako kot v sodobnem knjižnem jeziku izražajo ta obrazila ob nedovršniški podstavi samo faznost glagolskega dejanja, lahko pa imajo še kak drugačen pomen. Samo faznost dejanja izražajo predpone v primerih, ko so pretvorba enega od faznih izrazov, npr. začeti, končati, ali pa količinskega prislova enkrat, npr.: z-bati se \začeti\ se bati, [] -*• z-, -bati se, z-rasti [končati] rasti, [] -> z-, -rasti, z-motiti <- [enkrat] motiti, [] -> z-, -motiti. Strukturo skladenjske podstave (SPo) lahko zapišemo SPo [F| Glag, pri čemer je F 'začeti' (simbol z), 'končati' (simbol k), enkrat, 'trenutno' (simbol t). Pred- pone, ki imajo še kak drug pomen, pa j c mogoče ločiti prav na osnovi tega podstavno razvidnega pomena vsaj v dve skupini: (1) Predpona ima pomen prislova, navadno krajevnega, lahko pa tudi ča- sovnega, načinovnega ali količinskega; v skladenjski podstavi je ta prislov lahko izražen ali neizražen (samo pomenskopodstavni). Izražen je v primerih, ko gre za predpone pre-, raz-, u-, ki so, vsaj s sin- hronega vidika, izrazno samostojne: pre-bosti bosti [skozik], [] -> pre-, -bo- sti; raz-dejati -e- dejali [dol, narazen/<], Ц -> raz-, -dejati; u-bežati ч- bežati [sträng, I] -* u-, -bežati. Glagolska vezljivost je v teh primerih implicitna. Strukturo skladenjske podstave lahko zapišemo SPo [Prislrl/[Prislj Glag (druga možnost, če je v skladenjski podstavi dovršnik). Neizražen, tj. samo pomenskopodstavni, pa je tak prislov v primerih, ko je predpona homoninina s skladenjskopodstavnim predložnim glagolskim 14 F. Ramovš, HGSJ II, Konzonantizem, Ljubljana 1924, 135, navaja primere za asimilacijo bv, pv tudi iz СО, sicer pa veže pojav na Gorenjsko. 15 Prim, delo iz op. 10. morfemom. Tak morfem lahko tudi na površini izraža glagolsko vezljivost,18 zveza z neimenovalniškim samostalnikom je prislovnodoločilna, npr. iz- bljuvati 4 - kljuvati [iz/c R\, [] 'ven' -> iz-, -kljuvati (R = rodilnik, T = tožil- nik itd.). Skladenjska podstava glagola izkljuvati ima torej pomensko pod - stavo kljuvati ven clo konca (končati kljuvati ven),1'' iz-vleči ч- vleči [ iz k R\, [I 'ven' -* iz-, -vleči\ na-peljati ч- peljati [na/c T ], [] 'zgoraj' -> na-, -peljati; po-kropiti ч- kropili [pot/k M], |] 'zgoraj' -v po-, -kropiti; pod-vreči <— vreči \pod T\, [) 'spodaj' -> pod-, -vreči.18 Nekoliko posebni so primeri kot iznoreti ч— noreti [izk 72], kjer je R po- vratnoosebni zaimek sebe. Strukturo skladenjske podstave lahko zapišemo SPo ч— Glag (MOF Sam I|/]Mo Sam.I), pri čemer je Mo predložni glagolski morfem. (2) Podstava predpone je sicer prosti predložni glagolski morfem, ki pa površinsko ni zamenljiv s prislovom; izraža iztek časovnosti ali krajevnosti, nujne za uresničitev česa, za dosego cilja, je skratka nosilec razmerja med glagolskim dejanjem in njegovo uresničitvijo. Mogoče ga je dopolniti s kra- jevnim ali časovnim oziralnim zaimkom, ki uvaja ustrezni (prislovni) odvis- nik, npr. do-čakati <— čakati \do/< takrat, ko[, [] -> do-, -čakati ipd. Y ne- katerih primerih je mogoče predložni glagolski morfem skupaj z zaimenskim prislovom pretvarjati v samostalnika kraj/čas oziroma v različna variantna poimenovanja teh dveh samostalnikov (trenutek/mesto ipd.), npr. do-čakati ч— čakati [do takrat, ко] ч - [trenutek, ко]. — Strukturo skladenjske podstave zapišemo: SPo Glag [Mof Prislz] / [Mo Prislz]. Skladenjsko podstavo predpon glagolskih sestavljenk je torej mogoče za- jeti nekako v štiri pomenskostrukturne tipe: SPo -»• 1. |F] Glag, F - > k/z/t (velja za vse F) : z-bati, z-rasti, z-motiti; 2. Glag [Prisb]/[Prisl[ : u-bežati; 3. Glag |Moi.- Sam_i]/[Mo Sam.]): iz-vleči/iz-noreti; 4. Glag |Moi.- Prislz]/ |Mo Prislz] : do-čakati. Po teh predstavljenih tipih bodo razvrščene tudi predpone glagolskih se- stavljenk v Trubarjevi С О (znotraj posameznih tipov bodo predpone raz- vrščene abecedno). 1.1.1.2.1 SPo - > [F] Glag, a) [F —> k] : lu 10 Ce sc pomen predponskega obrazila ne ujema z nobenim od pomenov predlož- nega glagolskega morfema, je seveda tak morfem vezljivostno mrtev, npr. ob-liti <- lili [ob], I] 'okrog', sicer (liti) ob 'zraven, tik' — torej predložni morfem ob nima pred- ponskega pomena 'okrog', prim. SSKJ 3, 172. 17 Tudi v primerih, ko jc ta predpona nastala iz t. i. prostega predložnega glagol- skega morfema, je ta morfem »predložni« samo po skladenjski vlogi (sklonska vpliv- nost), pomensko pa je vedno prislov; pri tipih kot npr. strop iz lesa : vleči [iz] (jame), [] 'veri' iz-, sta predlog in prosti morfem dejansko samo homonima. 18 J. Dular, v razpravi, cit. v op. 11, pojmuje zvezo glagolov s prostimi morfemi kot možno skladenjsko podstavo predponskega glagola; prim, še A. Bajec, R. Kolarič, M. Rupel, (J. Šolar), Slovenska slovnica, Ljubljana 1956, 175, primere kot skočiti na (utrdbo) : naskočiti (utrdbo), pasli na (sovražnika) : napasti (sovražnika), v okviru poglavja o menjavanju prehodnosti, 175; J. Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljub- ljana 1982, ima v poglavju o zvezah s predložnimi glagoli (93—100) med obsežnim številom primerov tudi take, ki so lahko podstava predpone, npr. (na)pasti na, (na)- jeziti na, (od)iti od, (iz)brati iz, (od)ločiti se, (od)trgati od, (z)lesti z, (pod)vreči pod. la Y ta tip gredo še primeri, ko konec dejanja pomeni tudi njegovo izpolnitev, prehod v stanje, npr. zdravili — ozdraviti (<- končati/nehati zdraviti) — (biti) zdrav, polniti — napolniti — (biti) poln. do- dokonati; iz- izmeriti, izpačiti, izpolniti, izpresti, izdržati, izglihati, izgubiti, iz- trohneti; na- napolniti, navaditi, na(v)učiti; ob- /o- obnoriti, obleči, obariti, obeseliti, obreči, oblagati, obdeliti, obprati, omečiti, ozdraviti, oskrbeti, obuditi, očistiti, oropati, ohladiti, oslepiti (tudi trenutnost — t). Predpona ob-/o- v glavnem ne izraža samo končnosti, ampak tudi izpolnitev dejanja (do konca) in potem prehod v stanje. Razvrstitveno je posebna predpona ob-: če ji sledi podstava z začetnim v, ta v odpade, npr. ob-(v)ariti, ob-(v)eseliti;20 če se podstava začenja z zapornikoma p, d, nimamo pričakovane predponske variante o-, ampak ob-,21 npr. ob-prati, ob-deliti (tudi obpustiti, prim. 1.1.1.2.3). Razvrstitveno glede na pomen podstave je posebno predponsko obrazilo ob- v primerih ob-reči,22 ob-lagati: >inu Ker- fzlienike, fratuio, obreko, oblasheio preganeio, loue inu more« (68 b) ; tvorjen- ki pomenita izpolnitev glagolskega dejanja, zato moramo tudi reči, *rekovati razumeti v pomenu iztekanja dejanja. Y primeru obeseliti je predpona ob- sinonimna z raz-, v primeru obdeliti pa je razvrstitveno posebna: »Ena dobra brumna Shena, Mosha obeffeli inu ga ohrani da ie dolgu sliiu.« (97 b), т>1пи ie niyu kmallu fteim S. Duhum obdeilil inu poterdih (13 b);23 po- požreti, poginiti, postati, pogubiti, pogroziti, npr. »o/i vto Vodo po- grofiti, oli le sto vodo pokropyti« (87 b);24 pri- prilesti, pripeljati, priti; u- ubiti, umoriti, usahniti, umreti, utopliti; Z-/&- zgoditi se, zmiriti se, zrasti, zmočiti, zmešati; z n- zagvišati, zamuditi, zasaditi, zaslužiti, za vršiti; b) [F —> z] : ob- obtičati; z- zbati se; zn- zagledati, zaslišati, zaspati, zamerkati, za(v)upati, zašpotati, zašonati; c) [F —>• t] : po- poklicali, povabiti, pogledati, podeliti, ponuditi; raz- razsrditi, razžalovati; u- ukrasti, ukazati, užgati, ustrašiti; z-/s- zmotiti, spoznati; za- zapopasti, zatajiti, zateptati. 1.1.1.2.2 SPo - > Glag [PrislF]/[Prisl] p r e - a ) [skozik/t]: prebosti, predreti, prestrašiti, prešacati; b) [do kon- ca, skozik): prebrati, pregledati, prestati, pretrpeti, premeniti, prelomiti; 20 Neobstojnost soglasniškega sklopa na morfemski meji predvideva za sloven- ščino tudi F. Miklošič, saj v MPS navaja obliki obeseliti in oveseliti (219). 21 O razvrstitvi predpon ob-/o- piše A. Bajec v B S ] : */V/ slovenščini nastopa preverb ob- redno pred vokali, pred bilabialnima zapornikoma pa o-. Pred vsemi dru- gimi glasovi srečujemo obe obliki, včasih celo pri istem glagolu« (94). 22 F. Miklošič v MPS, 220, navaja obliko obreči, obrek s pojasnilom, da jc pomen predpone nejasen. O predponi ob- prim, še J. Toporišič, Zakaj ne po slovensko, 1969, str. 217—218. 23 Glagol obdeliti ima tudi SSKJ 3, 180, z razlago »dati komu njegov del« in s poja- snilom, da je beseda knjižna; glede na rabo že pri Trubarju je verjetno prej starinska ali, po podatku J. Toporišiča, narečna (Mostec). 24 Besedo ima še M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1894 (dalje Plet) 2, v pomenu 'potopiti, pomočiti ' (Meg., Boli., Krelj., Dalin.). c) [drugamk] : preliti, prepeljati, pregnali, preobrniti, prestopiti, predati; č) [drugačekj : premisliti, prerajtati, pregovoriti; d) [prevečt/-]: pregrešiti, premagati, prevzeti; raz - •<— a) [narazenk/.] : razdeliti, razdreti, raziti se, razlomiti, razložiti, razsvetiti, raztaliti, razvezati; razdejati, raztegniti, razločiti, razpočiti se; h) [povsod , dokončnok] : razgledati, razmisliti, razrajtati; c) [stran]: razdeli; razodeti ( d v o p r e d p o n s k i ) ; u - a) [uspešnok]: uslišati, usmiliti, ujeziti, ubraniti, utolažiti, utožiti se,25 npr . » inu vom fe nema vtoshiti sleteim Ditetom okuli hodyti, de onu bo timu Gofpudi reienu« ( 9 4 b ) ; b) [strank]: ubežati, (v)ujti. 1.1.1.2.3 S P o - > G l a g [MOF] S a m . i ] / [ M o Sam.il : a b - [abk] 'stran' : absolvirati; čez - •«— [čezkl ' zoper , v e č kot ' : čezpričovati, čezostati; a d - [adkl adplicirati; diš- •<— [dišk] 'narazen, stran' : dišputirati; e k s - [eksk] ' ven ' : eksaminirati; i z - [izk/- ' ven ' : izvleči, izkljuvati, izkopati (se), izliti, izpeljati, izva- biti, izpustiti, iztrebiti, izbljuvati, izdreti, izgnati, iziti, izpeti, iztolmačiti, iz- šteti, izpustiti, izreči, izvreči, izdati, iznajti. — Posebna je tu p r e d p o n a pr i g lagol ih iztolmačiti, npr. »Temuzh letaku bi fe imeile istolmazhiti« (22 b) . Pri korenu -lag-/ati (in -tolm-ačiti) se je za ta p o m e n uve l jav i la p r e d p o n a raz- 'narazen ' , v več ini drugih s lovanskih j e z ikov je ostal iz- oz i roma v y-, npr . s rbohrvašč ina iz-, češč ina vy-, rušč ina vy~. Pri g lago lu izšteti gre za p o m e n p r e d p o n e se-/s- ' skupa j ' , npr . » d e vti Ifpuuidi fe imaio vfi grehi ishteti« (52 a). G l e d e na p o m e n p r e d p o n je n e p r i č a k o v a n d v o p r e d p o n s k i g lagol iz-v-prašati: »Sakai vtaki fe mogo ty mladi preprofti ludy ifuprašati inu poduuzhyti vti praui Veri« (108 b ) ; na- -<— а) [пак T ] 'gor ' : napeljati, najti, naložiti, namalati; b ) [na] 'ma lo ' : nakloniti; n a d - 4 - [nad M] 'v iš je , zgora j ' : nadležiti; o b - / o - a) [obk/. M] 'okol i , o k r o g ' : obliti, obiti, objeti, oklicati, oznaniti, omisliti, oživeti, omiti; b ) [ob] ' p o p o l n o m a ' : opustiti/ob pustit i (o razvrstitvi pr im, še ob- v 1.1.1.2.1). Pri d v o p r e d p o n s k e m glagolu opotakniti28 j e p o i m e n - sko in razvrst i tveno posebna p r e d p o n a o - : »de fe kei na en kamen ne opotak- nesh inu neudarish« (136 b ) ; o d - 4 - [od t/. R] 'stran' : odgnati, odpeljati, odpoditi, odvleči, odvezati, odsvetovati, odučiti; odločiti, odpehnitif-pahniti, odstopiti, odpustiti, odpove- dati; p o - а) [pok/. M] ' zgora j , p o v r h u ' : pokriti, pokopati, postaviti, potreti, pokvariti, poviti, pokropiti, potrditi, pokazati; poklekniti, popasti; b ) [pok/-M| ' z a p o r e d o m a ' : pomoriti, popadali, posesti; c) |pot/.[ ' po tem, nato ' : posoditi, povrniti, poreči, pobegniti, počutiti; č ) |pok/.] 'ma lo ' : pokloniti, poriniti, pomi- sliti, pojemati; pr i - [prit/- M] zraven, po l eg ' : privezati, pristati, pridejati, primorati, prisoditi, primešati, prigoditi, prisesti, pridati, pristopiti, pritaknili; v - -e- a) [vk/- T] 'noter ' : vlesti, vliti, vpeljati; vprašati; b ) [vz] ' gor ' : vstati; 25 Plet 2, 740, v enakem pomenu — 'postati siten' (C., M.). 20 Plet 1, 840, v enakem pomenu — 'zadeti z nogami, spotakniti se' (Trub.. Dalm., Boh.). z-/s- 4— а) Ы 'skupaj ' : znesti; b) [skl 'ven' (s je samo varianta iz-): spo- vedati; za - •<— a) [zaz/1 ' z a d a j ' : zakleniti, zakriti, zamašiti, zavezati, zapečatiti, zapreti, zazidati; začeti, zapustiti, zastopiti, zadeti; zavreči; zapovedati; b) [zat,-] 'napačno' : zagovoriti, zapeljati, zaiti; c) [zat] 'malo, nekoliko': za- držali. 1.1.1.2.4 SPo - > Glag [MOF Prislzl/[Mo Prislz] : d o [dok/. R ] : dočakati, doiti; doseči, dotakniti. 1.1.1.2.5 V obrazi lo so prctvor l j iv i predvsem krajevni pa tudi časovni in kolikosini prislovi ter prislovi pravega načina. Največ prislovov je k r a j e v n i h , 2 7 ki so pogosto v antonimnih parih: ven eks-, iz- (MPS iz, 211; SS 1976 eks-, iz-, 162; SSKJ 1 eks-, 555, SSKJ 2 iz-, 83) ; noter v- (MPS, 198, SS 1976, 167); prislova imata vprašalnico kam; gor na-, v-, z- (MPS na-, 214; SS 1976 na-, 162, v-, 167, z-, 168; SSKJ 2, na-, 886); C O nima sestavljenk s predpono s- 'dol' (MPS s-, 246—247; SS 1976 s-, 167); vprašalnica je kam; zgora j nad-, po- (MPS nad-: »das praef ix nad scheint unbekannt zu sein«, 217; SS 1976 nad-, 173, SSKJ 2 nad-, 898, SSKJ 3 po-, 650); spodaj pod- (MPS, 231; SS 1976, 165; SSKJ 3, 668); vprašalnica kje; zada j za- (MPS, 206; SS 1976, 168); vprašalnica kje; C O nima sestavljenke s predpono pred- 'spredaj', prav tako ne MPS; SS 1976, 166; SSKJ 3, 990; stran diš-, od-, u-, raz- (MPS od-, 223, raz-, 242, u-, 247; SS 1976 od-, 164, u-, 167, raz-, 166, dis-, 161; SSKJ 3, od-, 253, SSKJ 1, dis-, 413); vprašalnica kam; zraven (blizu) pri-, do- (MSP pri-, 233, do-, 203; SS 1976 pri-, 166. do-, 161; SSKJ 1, do-, 427); vprašalnica kje; nazaj od- (MPS, 233; SS 1976, 164; SSKJ 3, 253). Posamezni obrazilno prctvorljivi k r a j e v n i prislovi so še: okoli oh-/o- (MPS, 219; SS 1976, 163; SSKJ 3, (172); vprašalnici kod, kje; skozi pre- (MPS, 238; SS 1976, 165; SSKJ, 976); vprašalnica kod; drugam pre- (MPS, 238, SS 1976, 165 — pomena 'skozi in drugam' sta tu združena (1); SSKJ 3, 976); vprašalnica kam. Med č a s o v n e prislove, ki so v podstavi glagolske predpone, lahko uvrstimo: ves čas, skozi pre- (MPS, 238; SS 1976, 165; SSKJ 3, 876); vprašalnica je kako dolgo; do konca, zraven do- (MPS, 203; SS 1976, 161; SSKJ 1, 427); vprašalnica j e kako dolgo. Podstavni k o 1 i k o s t n i prislovi so: nekol iko (malo) na-, po- (MPS na-, 214, po-, 227; SS 1976, na-, 163, po-, 164; SSKJ 2, na-, 886; SSKJ 3, po-, 650); preveč pre- (MPS, 238; SS 1976, 165; SSKJ 3, 977), vsaj globinsko pa tudi vse, do konca: iz- (MPS, 211; SS 1976, 162; SSKJ 2, 83); vprašalnica je koliko. 27 Prim. M. llajnšek-IIolz, O pomenih slovenskih predpon, XTV. SSJLK, Ljub- ljana 1978, 33- 58, kjer je kot najpogostejši predstavljen krajevni pomen predpon, sledi načinovni in kot redek časovni. 2I! V oklepaju so navedene predpone z enako pretvorbeno podstavo iz Miklošičeve Primerjalne slovnice (MPS), cit. v op. 11, 195—257, iz Toporišičeve SS 1976, 161—169, ter iz SSKJ 1—3 (do Pren, nedokončano). V predponski podstavi je tudi več prislovov p r a v e g a n a č i n a :29 s k u p a j iz- ko t var ianta se-/s- ( M P S se-/s-, 245; SS 1976, se-Js-, 167); narazen ob-, raz-, (MPS raz-, 242; SS 1976, raz-, 166); zaporedno po- (MPS po-, 277; SS 1976, 164, ima za enake primere — tip pomoriti — pomen 'vršiti dejanje z raznimi subjekti ali na raznih mestih'; SSKJ 3, 650); drugače pre- (MPS pre-, 238; SS 1976, 165; SSKJ 3, 976); napačno za- (MPS, 207; SS 1976,169); vprašalnica je kako. Vsaj površinsko bi se med prave načinovnc prislove uvrščala podstava, ki izraža uspešnost dejanja; globinsko gre za uspešnost glede na časovnost ali krajevnost. Takšne predpone so npr. do - v tipu do-čakaii — čakati do uspešnega konca — d o k d a j ; i z - v t ipu iz-prositi — prositi do uspešnega konca. 1.1.1.2.6 Posebnosti predponskih obrazil sestavljenk v C O se kaže jo : (1) v razvrstitvi glede na podstavo: a) obrazilo s svojo izrazno podobo vpliva na izrazno podobo podstave; opraviti imamo z neobstojnim soglasni- škim sklopom bv med predpono in podstavo, npr. obariti, obeseliti, verjetno hiperkorekturnimi zaporniškimi soglasniškimi sklopi bp, bd, npr. obprati, obdeliti, obpustiti; b) obrazilo se razvršča na pomensko nepričakovano p o d - stavo, lahko tudi tvorjeno, danes ga nadomešča drugačno (sopomensko) obra- zilo, več obrazil ali pa ima tvorjenka sopomenko v netvorjenki, npr. zmiriti — pomiriti, utolažiti — potolažiti, iztolmačiti — raztolmačiti, premeniti — spre- meniti, pojti — iti, izvprašati — izprašati; (2) v izrazni podobi, npr. rez-, ne-, ze-;30 na izrazno podobo vpliva lahko tudi podstava — prim, razvrstitveni varianti ob-/o-, ter oblika prevzetosti, npr. diš-; (3) v pomenu ali pomenski distribuciji: s- 'skupaj' - > iz-, npr. izšteti, z-/s- ' k ončnos t d e j a n j a ' —У iz-, npr . izpačiti, izglihati; spo—> opo-, n p r . opotakniti. 1.1.2 Tvorbo glagolskih sestavljenk j e mogoče vsaj deloma pomensko povezovati s posebne vrste »zloženkami« v С О , s t ipom gori postaviti, gori vzeti, gori buditi, doli leči, doli priti. ( V C O so vsi t ipi p isani narazen , t o re j tudi gori buditi). Te vrste po imenovanja , ki j ih zasledimo v prece jšnjem številu že pri Trubarju in ki se vsaj v slovarjih vlečejo v 19. stoletje,31 so res posledica kalkiranega (moiTemskcga) prevajanja32 in niso nikoli postala del slovenske- 2B Prislovi kolikosti in pravega načina so v SS 1976 (str. 344—345) podskupine lastnostnih prislovov. 30 J. Rigler, Glasovni razvoj predlogov in predpon na, za, nad, SR 1959/60, 230—248, razlaga e-jevski samoglasnik predpone (in predloga) z vokalno harmonijo: a pred zlogom s prednjim samoglasnikom preide v e, prim, tudi njegovo razpravo, nav. v op. 2 (str. 480). 31 Prim. II. Megiser, Thesaurus polvglottus, J. Stabej. Slovensko-latinskoncmški slovar, Ljubljana 1977; tu so npr. pri geslu doli primeri kot doli iemati, doli vreči, doli teči, doli priti, doli tlačiti, idr. (26); O. Gulsman, Deutschwindisches Wörterbuch, Celovec 1789, 201, dolpogniti, doltišati, dolpočeniti, dolsesti, dolpotoniti, dolpotreti, idr.; M. Murko, Slovensko-Nemški in Nemško-Slovenski ročni besednik, Gratz 1833, Slovensko-Nemški Del, 46, doldevati, dolpadati, dolpoložiti, dolvzeti, dolpertisniti idr. 32 F. Kidrič v delu, cit. v op. 2., uvršča tvorjenke tipa dolipostaviti, doli vdariti ipd. med >ponesrečene nove tvorbe in dobesedni prevod« iz nemščine (127); J. Topo- rišič, Dinamika razvoja slovenskega knjižnega jezika, J iS 1980/81, 6, 193—199, uvršča med skladenjsko napake slovenskih protestantov tudi primere kot gori vstati (doli sesti), kjer gre za »nepotrebno dodajanje prislovov glagolom, ki s prislovom izraženo podajajo že s predpono (ali z notranjo pomensko določenostjo) / . . . / « (193). ga stilno nezaznamovanega besedišča. Natančnejša razčlenitev teli poimeno- vanj v C O pa vendarle kaže, da ne gre niti za pomensko niti za slogovno izenačena poimenovanja. S stališča pomenske vloge določujočega glagolskega člena, tj. prislova, je mogoče govoriti nekako o treli tipih takšnih poimenovanj. (1) Prislov je lahko pomenska, če ne celo skladenjska podstava predpon- skcga obrazila. V bistvu ima torej v teh primerih prislov pomensko vlogo predponskega obrazila glagolske sestavljenke, npr. naprejpostaviti ч - posta- viti [naprej,] [| -> naprej-!pred,-, -staviti, narazenločiti — razločiti, goristaviti — postaviti, vkupemešati — zmešati, vuniostati — izostati, vunkajiti — iziti, naprejvzeti — predvzeti, vunkajriniti — izriniti, vunkajvzeti — izvzeti, gori- buditi — zbuditi, dolipriti — sniti, dolipustiti — spustiti, dolijemati — od- vzemati, gorirediti — vzrejati; predponsko obrazilo ima seveda še dodatno, predvidljivo, besedotvornopomensko (oblikotvorno) vidsko vlogo — nedovršni- ška podstava postane dovršniška; (2) »zloženka« ima sopomenko, navadno je to sestavljenka, npr. doli de jati — položiti, doli postaviti — položiti, gori jemati — pridobivati, proč devati — odlagati, gori narejati— ukazovati, gori postaviti — dvigniti, gori vzeti — upo- števati, naprej iti — napredovati, naprej vzeti — upoštevati, proč dejali — odstraniti, vkupe dati — zložiti, zoper staviti — nasprotovali ipd.; skupina je posledica izrazite odvisnosti od tuje (nemške) predloge; (3) prislov je samo ponovitev in s tem podkrepitev pomena glagolske pred- pone, če pa je glagol nepredponski, pa njegovega celotnega pomena. Verjetno gre pod vplivom nemške tvorbe za občutek, da je glagolska predpona pre- malo povedna. Primere je treba obravnavati kot dvobesedne; besedotvorni proces je zajel samo v predpono pretvorjeni prislov, ohranjeni prislov pa ima pravzaprav vlogo poudarnega členka: doli izmiti — izmiti, doli poklek- niti — poklekniti, gori obuditi — obuditi, zbuditi, gori ostati — gori vzdig- niti — vzdigniti, vkupe skladati — skladati, vkupe sniti — sniti, vkupe spra- viti — spraviti, vkupe zavezati — zavezati, vkupe zbirati (se) — zbirati (se), tako še: vkupe zbrati, vkupe zložiti, vkupe poročiti (se), vkupe zmešati, vku- pe zvezali; doli zatreti — zatreti, doli brisati — brisati, doli leči — leči, doli- pasti — pasti, doli poklekniti — poklekniti, gori kojiti — kojiti, gori rasti — rasti, gori rediti — rediti, gori zidati — zidati Določujoči člen takšnih tvorjenk je predvsem krajevni, nastal iz krajevne- ga prislova, npr. gori — doli, skupaj — narazen, naprej — nazaj, proč, zo- per, vuni idr. Trubar se je verjetno zavedal, da so kalkirani izrazi premalo povedni, saj je primere iz vseh treh skupin velikokrat pojasnjeval, npr. z dodajanjem vsaj se enega podobnega poimenovanja, navadno za veznikom in, npr shnim le troshtala mu gori dershala (14 a), inu pod eno ozliito Cerkou sbijral inu gori dershal (14 а), tu Iefufouu Diane oli dellu, Terplene inu Goriustaiene inu Gonhoiene 17 b) doli diati inu faurezlii (30 b), inu tu Meniliftuu gori naredili mu poftauili (51 b), 1543 Leit gori dershal inu ohranil (55 а), od famiga Boga doli vershene inu refdiane (56 а), inu Mohjtue fo doli pryshle inu pogasliene (59 а), tu / ndigar/tuu gori dershi inu ohrani (61 a), zhloueski shlaliti gori naredi inu pojtauil (61 b), nemaio obeniga Nauuka poslusliati, ne gori vfeti (bj b, 66 а); vec ali manj sopomenski izrazi so včasih tudi za pojasnjevalnima veznikoma to je, oli: ta Satisfactio, tu je, tu fadoftidiane (36 ), tu fadoftidiane oli Pokura (36 b ) , ta vezhna Poftaua, nei ena minezha oli gori vfdignena Po- faua (11 a). Obravnavane tipe piše Trubar — kot rečeno — načeloma narazen. Y zapisu torej ni razločka med morebitnimi zloženkami in dejansko glagolsko zvezo s pr i s lovom, npr . gori deržati : gori gledati, nesti. T u d i f o rmalno kot besedne (torej s pisavo skupaj) je Trubar pojmoval samostalniške (glagolniške) izpe- ljanke iz takšnih besednih zvez oziroma zloženk. Več ali manj dosledno piše s k u p a j pr imere kot goridržanje, gorivstajanja, zadostidjane, vkupezbranje, go- rigledanje idr. 1.1.3 Izpeljanki iz prostomorfemskih glagolskih zvez v skladenjski pod- stavi sta v C O samo dve, in sicer iz-ročiti <- |da-iti, { } -> iz-,-rok-;po-oblastiti Ч— [da/ i ] {/JO} oblast{-i), [] -> -iti, { } -> po-, -oblast-. 1.1.4 Med (navadnimi) glagolskimi izpeljankami j ih j c 30 iz samostalni- kov ter 7 iz pridevnikov. 1.1.4.1 Med izsamostalniškimi glagoli j e na jveč »laistnostnih« z glagolom bili v jedru,3 3 npr . prerokovati ч - prerok{-e}, [] ->• -ovali, prerok-; gospodovati ч - [bili] gospod\-o\, kraljevati, fratovati, cvesti, ofrati se; poseb - na glagola sta babiti ч - [ЬШ| bab[-aj34, dežiti ч - [biti\ dež|о].35 Poleg glagola biti so v jedru skladenjske podstave tudi glagoli imeti, delati (narediti), go- voriti, prijemati, npr . razumeti ч - [imeti] гагит[о], mašovati ч - [imeti] ma,š[-o], grešiti ч - [delati] greh]-o], krstiti ч - ]narediti] krsi[-0], kljukati ч - [prijemati]3" kljuk[-0], bogati <— [govoriti[ bog]-o[. 1.1.4.2 Neka j primerov izpridevniških tvor jenk, k j e r sta v j edru skla- denjske podstave glagola biti (lastnostnost), delati: blazneli ч— |biti[ bla- zen]-o], divjati, polniti [delati] poln[-o], glihati ч— ]delati] glih[-0], ferdam- nali<- I delati] ferdamn [-0]. 1.1.5 Pri tvorbi nedovršnikov iz dovršnikov (34 primerov) gre v bistvu za modifikaci jo, saj se pretvarja v obrazilno glagolsko pripono razvijajoči č len sk ladenjske podstave , npr . izroč-ova-ti [večkrat] izročiti, || —> -ova-; obljub-ova-ti <- [večkrat] obljubiti, |] -> -ova- ipd . 1.1.6 Za obrazilne glagolske pripone velja dvoje, in sicer: a) nepremenje- nost glagolske pripone za c, j, č, ž, š; imamo torej samo obliko -ova-, npr. izkuš-ova-ti, izroč-ova-ti, izpraš-ova-ti, konč-ova-ti, kršč-ova-ti, kupč-ova-ti, naklonj-ova-ti, napelj-ova-ti, poboljš-ova-ti; maš-ova-ti; b ) pogostnost g lago l - ske pripone -ova-, tudi -ava- namesto pričakovane enozložne (enoglasne), npr. obljub-ova-ti (glagolska podstava ostane nepremenjena) , vrač-ova-ti, izkuš- ova-til-ava-ti, naklonj-ova-ti, napelj-ova-ti/-ava-ti, obrač-ova-ti, poboljš-ova-ti/ /-ava-ti. Glagol vzdih-a-ti bi morda lahko uvrstili med izsamostalniške. 33 Prim. SS 1976, 158—159, kjer so predstavljene skupine izpeljank po različnih pomenskopodstavnih opisih; takšnih skupin je po SS 1976 dvanajst. 34 Besedo navaja Plet. v pomenu 'opravljati babištvo' (M., Cig., Jan.). 35 Besedo ima tudi Plet., 137 (Trub., Krelj). 36 Ob natančnejši razčlenitvi glagolskih tvorjenk v sodobnem jeziku se bo verjetno pokazalo, da je prijemati lahko le pomenskopodstavni, v skladenjski podstavi bo lahko le pomensko širši (hipernimni) glagol. SUMMARY The syntactic base structure of the derivative verbs in P. Trubar's Cerkovna ordninga allows word-formational procedures identical to those in modern standard Slovene. But its denotational components are particular, and so are their transfor- mational possibilities. The Cerkovna ordninga belongs to a type of professional texts which precludes the use of derivatives with a modifieational meaning of the (affectionate/pejorative) type stop-ic-ati -<- [ljubko ...] stopati; the modifying element of the syntactic base can therefore never be a qualitative adverb. l o a n translations reflect the disturbances in the (trans)formational processes; in particular, the adverbs of manner and place (present in the base of the verbal pre- fixes) tended to remain untransformed; the result at the surface level was a number of compounds (rather than prefixations) whose syntactic base was structurally iden- tical with the one of the corresponding prefixed verbs: |narazea] ločiti, |] —> raz-! narazen-, -ločiti; |vunkaj] riniti, [) -* iz-Jvunkaj-, -riniti; [doli] pustiti, (] -> s-ldoli-, -pustiti; [gori] rediti, [] oz-fgori-, -rediti etc. In such compounds, the original adverb (whose shape remains unchanged throughout the process of composition) has no influence on the verbal aspect of the new word: the new verb retains the aspect of the verb in its base. The "compounds" of this sort probably stimulated the use of many tautological phrases in which the adverb is a modifier with the apparent function of strengthening the prefix or the entire meaning of the (simplex) verb: gori vzdigniti, vkupe zbrati, doli poklekniti, gori kojiti etc. A few particulars pertain to the components of the derivative verbs, i. е., to their derivational base and their formants (affixes). Their derivational base can be seen as particular when it consists of borrowed verbs, such as -glihati, -gruntati, -sonati, -špolali, or when it exhibits special morpho- nemic alternations or special forms in general: !po/-groz-iti, /па'-puš-iti; such alter- nations can be a consequence of the distribution of the prefix, e. g. JobJ-ariti. The préfixai formants can be seen as particular because of (i) their shape (the vowel harmonv: rez-, ne-, ze-; the form adopted: diš-), (ii) their distribution, e. g. ob-prati, (iii) their meaning, e. g. iz-tolmačiti, raz-deti). — In the derivation of verbs from verbs, the (verbal) stem-suffix, too, is treated as a word-formational formant, when it is possible to determine the syntactic base of such derivatives, e. g. obljub- ova-ti •*- [večkrat] obljubiti, [| -ova. The stem-suffixal formants have, at the level of expression, a particular shape: о is preserved after с j č ž š (e. g. maš-ova-ti, napelj-ova-ti) and tliey are mostly dissyllables (obrač-ova-ti, obljub-ova-tï).