BofctnAna plačama v gotovim
Cena din 3.—
Glasilo Osvobodilne fronle okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje
Leto II. — Stev. 10
NOVO MESTO, 9. marca 1951
Izhaja tedensko
Volitve v Ljudsko skupščino naj bodo mogočna manifestacija enotnosti našega ljudstva, ki se v skupnih delovnih naporih nenehno krepi in utrjuje. Visoka zavest in politična zrelost naših delovnih ljudi, ki je sijajno prestala že nešteto preizkušenj, naj se pokaže tudi na volitvah!
Z množično udeležbo na volitvah, z glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte bomo dokazali vsemu svetu, da so naše ljudstvo, naša Partija in tovariš Tito neločljiva celota, dokazali bomo, da ni sile, ki bi nas mogla odtrgati od našega vodstva.
(Iz volilnega proglasa OF Slovenije)
LOVRO GRDEN, predsednik Okrajnega odbora OF Trebnje:
Dolenjska se z delom pripravlja na volitve
Organizacije OF in društva se tudi v trebanjskem okraju pripravljajo na vo-Ivtve, o čemer govori živahna razgibanost.
O volitvah razpravljajo na vaških sejah OF, na množičnih sestankih članstva Osvobodilne fronte in na sestankih raznih društev. Volivci razpravljajo o kandidatih za bodoče poslance in njihovih namestnikih. Želijo, da bi jih kandidati obiskali in se z njimi pogovorili.
Povsod se ogromno razpravlja o gospodarskih nalogah okraja in države; kmetje govorijo o setvenem planu, gozdarstvu, o odkupih, o naših gradnjah, prav posebno pa jih zanima naša zunanja politika, ki jo prebivalci okraja Trebnje z zanimanjem spremljajo.
Predvolilni sestanki so dobro obiskani. V Sv. Križu je bilo na sestanku n. pr. čez 200 volivcev, v Moravčah 150, na Prim-skovem blizu 150, na Sela-Šumberku čez 50 itd. So tudi redke vasi, kjer sestanki niso tako dobro obiskani kot n. pr. Veliki Gaber; kulturna in gospodarska zaostalost je v takih krajih glavna ovira, da volivci nimajo dovolj zanimanja za reševanje domačih nalog na skupnih vaških posvetih.
Med najdelavnejšimi je pred volitvami organizacija OF v Sv. Križu pri Litiji. Ta kraj je dal med narodnoosvobodilno vojno precejšnje število dobrih partizanov, prav tako pa je prebivalstvo pomagalo partizanskemu pokretu. Tudi po osvoboditvi so pridno delali in že v letu 1949 ustanovili kmečko delovno zadrugo. Kraj je precej . »i od prometnih zvas, zato je dobil avtobusno zvezo. Stara želja, da bi dobili t' vas elektriko, se jim zdaj uresničuje. Naredili so že 1320 prostovoljnih ur, •pripravili drogove, posekali del gozda, kjer bo tekla napeljava in podobno.
Naš okraj je izrazito poljedelski. Ni čudno, da volivci v teh tednih precej govorijo o zadružništvu. V posameznih krajih kaže, da nekateri vidijo samo slabe ztrani kmečkih delovnih zadrug, dobrih pa ne. Na tak način skušajo odvračati kmete od vstopanja v zadruge. Imamo pa vedno več poštenih, naprednih kmetov, ki gledajo zadružništvo s pravilnimi očmi. Dobro se namreč zavedajo, da bomo v kmetijstvu lahko dvignili proizvodnjo, hektarski pridelek in s tem dali večjo pomoč v surovinah naši industriji, če bomo utrdili kmetijsko zadružništvo.
Naj govorijo primeri! Na občnem zboru kmečke delovne zadruge v Št. Janžu je tovarišica Sonc Marija, zadružnica, dobila za 9 mesecev dela v zadrugi kot krmilka svinj 58.916 dinarjev. Ko je dobila denar, je rekla zadružnikom: vsak drugi bi lahko prav toliko zaslužil, če bi tudi toliko delal. Sončeva ve, kaj je delo; nekoč je služila pri bogatem Repovžu, ki jo je izkoriščal. Danes je samostojna zadružnica. Posvetila se je reji prašičev in je za svoje delo pošteno plačana, je solastnica zadruge in z zaupanjem gleda v bodočnost. Nimajo prav tisti, ki mislijo, da se v zadrugi živi od brezdelja. Primer zadružnice iste delovne zadruge, ki je dobila za svojih nekaj deset dni, ki jih je lani opravila v zadrugi, komaj 4000 dinarjev na zaključku leta, nam to pove dovolj prepričljivo. Zaslužek v šetjanški delovni zadrugi je največji v okraju: vsak zadružnik je dobil za vsak delovni dan po 152 dinarjev.
O takih in podobnih primerih razprav-t ljamo s člani Fronte v trebanjskem okraju. Resnejše kot doslej bomo morali začeti skrbeti za dvig poljedelske proizvodnje, bolj se poglabljati v zadružništvo na vasi. Pred spomladansko setvijo smo, zato ne bomo pustili, da bi ostal neobdelan na,manm košček zemlje.
v okraiTrr^C1' kar raz,Prav\jajo volivci v okraju Trebnje v teh tednih na svojih sestankih, sem zapisal samo nekaj rov. Ni pa dovolj, da o tem samo govorimo. Vsa vprašanja, ki so življenjsko važna za nas, bomo morali rešiti in iti na volitve tako pripravljeni, da bo uspeh stoodstoten. Svoje glasove bomo oddali kandidatom Osvobodilne fronte in s tem glasovali za mir, za neoviran razvoj naše domovine in za napredek našega gospodarstva in kulture.
Odgovori predsednika izvršnega odbora Viktorja Zupančiča
na vprašanja dopisnika "Dolenjskega lista
Predsednik izvršnega odbora OLO Novo mesto tov. Viktor Zupančič je pred dnevi sprejel dopisnika Dolenjskega lista ter mu dal na več vprašanj naslednje odgovore. Tovariš Vikr tor Zupančič, znan aktivist OF iz prvih dni narodnoosvobodilne borbe, kandidira za poslanca Ljudske skupščine LRS v St. Jerneju in njegovi okolici.
Vprašanje: Katera gospodarska vprašanja štejete v tem času med najvažnejša za novomeški okraj?
Odgovor: Med najvažnejšimi vprašanji, ki se zdaj obravnavajo na vseh krajevnih ljudskih odborih, so prav gotovo plani odkupov za leto 1951. V teh dneh predpisujejo KLO popravljene odkupne plane. Posebna kontrola je pred nedavnim ugotovila, da so posamezni KLO delali letos spet iste napake kakor v prejšnjih letih, se pravi: večje obremenitve so predpisovali malim gospodarstvom, manjše pa večjim kmetom. Te napake so bile zlasti velike v KLO Prečna in Brusnice. Najbolj občutno posega v naše gospodarstvo na splošno plan odkupa mesa, ki je v resnici precej napet, vendar pa ga bomo lahko izpolnili brez škodljivega vpliva na številčno stanje živine.
Potrebno bo, da se bodo kmetje v večji meri posluževali ugodnosti, da lahko namesto govejega mesa oddajajo mršave prašiče ali pa perutnino. Letos bodo kmetje n. pr. pri obvezni oddaji lahko oddali namesto 25 kg masti mesnatega prašiča v teži približno 100 kg, poleg tega pa bodo prejeli še nakazilo za usnje kakor pri oddajah svinjskih kož. Ta ugodnost je v našem okraju posebno pomembna, ker nismo s stalcžain goveje živine, predvsem plemenske, v preveč ugodnem položaju. V tem pogledu so odločno premalo delovale splošne kmetijske zadruge s svojimi živinorejskimi odseki, kar bo treba zdaj nujno popraviti.
Vprašanje: Kaj pa lanski odkupi?
Odgovor: Lanske odkupe smo v glavnem izpolnili, zaostanke imamo le pri maščobah in pri mesu. Pri maščobah so glavni vzrok zaostankov nepravilne obremenitve s strani KLO in seveda tudi razne špekulacije. Pri oddajah mesa so vzroki isti, poleg teh pa so v zaostanku z oddajo mesa tudi mali kmetje, ki imajo predpisa le po 30 do 50 kg, pa za takšno količino ne morejo oddajati celega živin-četa; naši KLO so še vedno vse premalo prožni, da bi v takih primerih posredovali in bi se oddaja enega živinčeta porazdelila na več obveznikov, kar se v vasi z medsebojnimi obračuni in zamenjavami da urediti. Značilno je, da potekajo zdaj pred volitvami odkupi prav tako kakor sicer, ponekod pa oddajajo kmetje pridelke še bolj dosledno.
Vprašanje: Tovariš predsednik, kako gledate na spomladansko setev?
Odgovor: Ta je zdaj med najvažnejšimi vprašanji. Pri vseh krajevnih ljudskih odborih so postavljeni posebni setveni odbori, vendar moram priznati, da nam še ni uspelo vzpostaviti točnega pregleda nad potekom setvenega plana. Vzrok za to leži delno v neredu pri nekaterih KLO, delno pa tudi na samem poverjeništvu za kmetijstvo. Po evidenci je bilo v jeseni premalo zasejanih 553 hektarov, kar pomeni v okraju 663.000 kg manj belih žit. Seveda bo to treba pri spomladanski setvi
popraviti in storiti vse, da bo vsa zemlja obdelana. Okrajni izvršni odbor je na svoji seji 24. februarja razpravljal predvsem o setvenem planu. Potrebe po semenih bomo lahko krili v večini iz krajevnih virov, potrebno pa bi bilo več agitacije za medsebojno zamenjavanje semen med posameznimi gospodarji in med posameznimi vasmi in kraji.
Vprašanje: Kako je z zadružništvom v okraju?
Odgovor: Bilo je precej napak in kritike na račun kmečkih delovnih zadrug, vendar pa so obračuni pokazali, da so posamezne zadruge dosegle prav dobre uspehe. Občni zbori, ki so se v obdelovalnih zadrugah pravkar zaključili, so s svojimi sklepi in predlogi za bodoče delo pokazali odločen korak naprej. Pereče vprašanje zadrug je v tem, da imajo veliko zemlje in premalo delovne sile. S pristopanjem novih članov se stanje izboljšuje.
Na občnih zborih nekaterih splošnih kmetijskih zadrug so ponekod nezavedni gospodarji izražali mnenje, da bi jih bilo dobro ukiniti; tako je bilo n. pr. v Gradišču in Št Jurju, kjer kmetje podcenjujejo kmetijsko zadružništvo. Nasprotno pa so se v največ primerih, kot n. pr. na Ratežu, v Šmarjeti, Smolenji vasi in v vrsti drugih krajev kmetje odločno zavzeli za razširitev splošnih kmetijskih zadrug, kar je edino pravilno.
Vprašanje: Komunalna dejavnost še ni dovolj razvita v okraju; kako gleda okrajni ljudski odbor na to?
Odgovor: Res je, razen nekaj izjem je s strani krajevnih ljudskih odborov še vse premalo zanimanja. Naši KLO so dejansko zelo zaposleni z najrazličnejšimi nalogami, vendar pa bi jim dobro razvita krajevna podjetja in ostala komunalna dejavnost lahko prinašala največ dohodkov, hkrati pa bi vse to koristilo ljudstvu. Posebno slab odnos imajo KLO do popravil vaških potov, kjer včasih ne izkoristijo niti dodeljenih kreditov. Tako n. pr. lani KLO Mirna peč ni izkoristil kredit 100.000 dinarjev, ki ga je okrajni odbor težko izposloval. Vse premalo ali pa nič se KLO ne poslužujejo možnosti samoprispevka za izboljšanje svojega gospodarstva, kakor tudi ne možnosti za izkoriščanje krajevnih virov surovin, kar velja predvsem za različen gradbeni material.
Vprašanje: Se besedo o decentralizaciji.
Odgovor: Z ukrepi v zvezi z decentralizacijo se je okrajni administrativni aparat zmanjšal za 50 odstotkov, sorazmerno s tem pa tudi v podjetjih. Okrajni ljudski odbor odločno zagovarja stališče, da se vsi, ki so prišli neposredno iz kmetijstva in nimajo posebnih pogojev za sedanje službe, vrnejo nazaj v kmetijsko proizvodnjo. V zvezi z decentralizacijo pa je nujno, da KLO posvečajo vso pažnjo izvolitvi svetov državljanov, kateri bodo prevzeli nekatera dela dosedanjih upravnih organov pri okrajnem odboru in bodo tudi sicer v veliko pomoč krajevnim ljudskim odborom pri izpolnjevanju njihovih gospodarskih in ostalih nalog. (p)
Predvolilni sestanki v Beli krajini
Poročali smo že, da je bila na zasedanju okrajnega zbora Osvobodilne fronte, ki je bil v Črnomlju prvo soboto v februarju, bela krajina razdeljena na pet volilnih enot! Belokranjisko ljudstvo ni pozabilo tovarišev, ki so ga vodili v najusodnejših dneh od leta 1941 pia do osvoboditve in si je za kandidate pred volitvami v ljudsko skupščino LRS izbralo znano javno dielavko in pomočnika ministra za prosveto Ado Krivic, podkoikov-nika Jermana Draga, ministra vlado LRS tov. Sušteršičai Toneta, ki je rojak iz Gra-daca, Unha Ivana, prcdisednika najboljše belokranjske kmečke delovne zadruge v Metliki in Zuniča Janeza, sekretarja okrajnega komiteja KPS v Črnomlju.
Kakor Inam poroča naš dopisnik, so v zadnjih dneh vse pogostejši m živahnejši sestanki frontovcev po raznih vaseh Bele krajine, katere obiskujejo tudi 'kandidati za republiško ljudsko sloipščino.
Posebno živahni so sestanki v IV. volilni enoti, v kateri kandidira tov. Urh Ivan iz Metluce. Na predvohuiih sestankih, ki so bili dloslej že skoraj v vseh krajevnih ljudskih odborih, ki so vključeni v IV. volilno enoto, razpravljajo volivci o raznih važnih politici-nih in gospodarskih vprašanjih, na katera daje odgovore tov. Urh Ivan, v medsebojni diskusiji pa se razčiščujejo problemi, ki so življenjske važnosti za posamezne sektorje te volilne enote. Poročajo nam, da je bil zelo živahen predvolilni sestanek v Dobravicah, ki so med narodnoosvobodilno borbo mnogo pretrpeje, saj je okupator požgal več ko polovico vasi in iz bližnjih Giršič pobil ali
V Stopičah so zapeli krampi vaških delovnih brigad
Ponos   Podgorja   in   celega   novomeškega I soli. To so potrdili s požrtvovalnostjo pridni
okraja bo obnovljena, pravzaprav sola v Stopit, kjor bo ustanovljena nižja gimnazija.
Začeli smo delati že 23. januarja. Dela 12 vaških brigad in brigada voznikov. T€ren je kamenit, delo težko, navzlic temu pa je narejenih že 1536 prostovoljnih ur. Veliko pomaga mladina, pa tudi ostali- Dragoceno pornoe nam nudijo tudi naši vojaki ki so rade vol je priskočili Stopicam na. pomoč pri naši največji letošnji nalogi. Poleg vojaka delata njegov mlajši in starejši vodnik, tu ni razlike med njimi — kakor ena družina so. S pesmijo so prišli na delo, s pesmijo odšli. Čeprav tudi v naših vaseh nekateri stikajo glarvie in šepečejo, da zdaj ni Čas za obnovo, delo lepo napreduje. Velika večina vaščajnov je že spoznala, za kaj gre pri novi
Crmošnjičani in ljudje iz Dolnje Težke vode. O njiih borno še pisali v kratkem. Ves Mali Orehek in še nekaj posameznikov pa stoji ob strani in gleda, kako ostali vaščani in zavedni fantje iz Makedonije, Srbije, Banata, Zagreba in drugih krajev naše domovine vihtijo krampe in z veseljexn pripravljajo njihovim otrokom zdrave, svetle šolske prostore.
Trdo delo nas še čakaj. jFisoč kmbikov zemlje in kamenja borno morali iztrgati iz neder hriba nad vasjo. Toda ta številka ne pomieni nič- Volja je trdnejša kakor so skale, ki jih drobimo, piš nasprotnega vetra pa veliko preslab, da bi nam obrnil dežnik-Gradimo za svoje otroke, za lepšo, srečnejšo bodočnost mladega rodu pod Gorjanci.
F. N.
odgnal v internacijo prav vse moške. Sestanka v Dobravicah se je udeležilo preko 80 volivcev.
V Borštu je bil predvolilni sestanek v zadnjem tednu februarja- Udeležba je bila sicer manjša kakor v Dobravicah, toda volile i Boršta so na sestanku zaupali svojemu poslanskemu kandidatu marsikaj, o čemer menijo, da bi se lahko izboljšalo. Dotaknili so se vprašanja davkov, odkupne politike in obvezne oddaje. Tov. Urh je z ozirom na (Nadaljevanje na 2. strani)
Zastava SOOF Slovenije v rokah gradbincev »Pionirja"
Preteklo soboto je delovni kolektiv novomeškega »Pionirja« prejel kar tri priznanja. Popoldne mu je v Bršljinu zastopnik rep. odbora sindikata gradbincev izročil zastavo za uspehe, ki jih je lani dosegla delavsko-usluž-benska restavracija, ki je najboljša med vsemi tovrstnimi podjetji v gradbeni stroki Slovenijo
Nato pa se je čez 200 delegatov delavskega sveta in delavcev podjetja zbralo v svečano okrašeni dvorani sindikalnega doma k izročitvi republiške zastave IO OF Slovenije. Tekmovalni referent »Pionirja'« tov. Jože Ropot ar je poročal o dosedanjih uspehih 6-me-sečnega tekmovanja na čast 10. obletnice ustanovitve OF. Podjetje, ki je lani doseglo povečani letni plan s 107,7%, je v januarju in februarju doseglo nove pomembne uspehe. Cilan Glavnega odbora OF, pomočnik ministra za notr. zadeve tov Niko Šilih je nato pozdravil požrtvovalni deiovni kolektiv, mu čestital k visokemu priznanju in ob navdušenem pritrjevanju vseh navzočih izročil krasno zastavo v roke delavcem — zastopnikom podjetja. Pn-dsednik sindikata se je zahvalili za zastavo in priznanje ter obljubil da »Pionir« zastave ne bo dal več iz rok. Navzoči zastopniki glavne direkcije gradbenih podjetij LRS, republiškega odbora sindikata gradbincev, tovairne igrač, tekstilne tovarne iin sindikata isplošne bolnišnice so nato česti, tali »Pionirjevim'« uspehom, pravtako pa jih je pozdravil in jim dal vse priznanje tudi navzoči sekretar OK KPS tov. Martin Zugolj, ki je želel podjetju nove nadaljnje uspehe.
Potem, ko so bUe prebrane pozdravne brzojavke GO OF Slovenije ter podpredsedniku vlade in ministru za gradnje tov. I Mačku, je celoten delovni kolektiv ob zvokih vojaške godbe odkorakal skozi mesto v Bršljin.
Osvobodilna fronta novomeškega okraja se pridružuje čestitkam in pozdravlja zavedne delavce »Pionirja«!
Za pošteno razdelitev bremen
Te dni so posebne okrajne komisije pregledale, kako so krajevni ljudski odbori razdeljevali odkupne plane za leto 1951 na posamezna gospod'arstva. Ugotovile so mnogo napak, ki smo jih grajali že lani in v prejšnjih letih. Tako so n.pr. v Prečni (novom, okraj) predvideli, da bodo mali kmetje lahko oddali povprečno večje količine krompirja s hektara zemlje kakor veliki kmetje... Kmetu II. skupine so n. pr. pri oddaji mesa predvideli 63 kg, kmetu III. skupine, torej večjemu posestniku, pa 61 kg, tistim iz pete skupine pa slamo 51 kg. V Prečni je predsednik KLO ščitil večje kmete — to je razumljivo brez vsake nadaljnje razlage.
Podobne napake so delali v Brusnicah pri razdeljevanju obvez za oddajo mesa in žita. V tem ljudskem odlborui je predsednik sebi »pozabil« predpisati oddajo mesa. Je večji posestnik, ima pa* slučajno tudi gostilno in računa, da bo meso lahko porabil, tudi če nič ne oddla.
V novomeškem! okrajni pa. je tudi vrsta krajevnih ljudskih odborov, kjer oddaje niso breme, temveč razumi j i v a. dolžnost in obveza posameznika do sikuronosti. Taki KLO so D«l. Toplice, Kamence, Skocjan in drugi. V Zbu-
rah je odbor dober, le tajnik nekoliko zavira še uspešnejše delo V dveh mesecih ni utegnil poslati seznam, kako so obremenili kmete za oddajo vina. Morda se boji, da1 bi ga Zburčanoim zmanjkalo?
V zadnjem času se opaža, da odborniki v KLO vedno .bolj skrbijo- zat redno izpolnjevanje odkupov. Lahko gre tam, kjer so bile obveze pravično razdeljene po gospodarski meči posameznih kmetov. V PodlgradU, Stopičah in Gaber ju so precej na tekočem; z odkupi. Slabši pa so odbori v St. Jerneju, St. Jurjiu, Orehovici in Smarjeti. Zanimivo je, da kmetje iz Suhe krajine bolj redno izpolnjujejo svoje obveznosti pri oddajah masti, kot p.a kraji; okoli St. Jerneja. soim St. Jernej in Smarjeta, kjer je prašičereja doma.
Kaj so nam pokazali pregledi? Obvezne oddaje je treba razdeljevati s skrajno poštenostjo pravično in nesebično. To je dolžnost KLO, kmetov ha organizacij. Nikjer na svetu ni pravic brez dolžnosti, nujno pa je, da so to dolžnosti dO skupnosti pravično razdeljene na posameznika!
»Vsak po svoji sposobnosti,, vsakemu po njegovem delu!« To velja tudi pri poštenem razdeljevanju bremen.
Žene trebanjskega okraja čaka še mnogo dela
Pred letošnjim tednom žena so se pogovorile tudi žene okraja Trebnje o> nalogah svoje organizacije. Ni malo skrbi, ki so pred žensko organizacijo na Dolenjskem, kjer se je treba boriti z zaostalostjo in žalostno dediščino starih, predvojnih razmer.
Vprašanje zaščite matere in otroka je stalno delo AFZ, ki zahteva mnogo vztrajnega in vzajemnega dela. Tak primer je v Krmelju. Žena bolnega aktivista in borca, miti dveh
Lepo je bilo na kuharskem tečaju v Trebnjem
Čevljar RovinSek Franc še ni seznanjen z zakoni
V okraju Trebnje je skupno 205 učencev v gospodarstvu. Od tega šltevila jih je pri privatnih obrtnikih 113. Izgleda pa, da nekateri privatni mojstri še ne poznajo zakona o učencih v gospodarstvu, kajti drugače se ne bi mogle v naši socialistični družbi dogajali take nepravilnosti kot se še. Rovinšek Franc, čevljar iz St. Jamja še vedno zapo-sljuje svoje učence preko določenega časa. Kar po 10 do 12 ur na dan mu morajo delati. A tudi mizar Kccian Matjaž iz KLO Vel. Gaber bi moral vedeti, da je po zakonu dolžan omogočiti učencu obisk obveznega strokovnega tečaja, česar dbsedaj, ni delal_ Na letni konferenci vseh učencev v gospodarstvu se je ugotovilo še več takih nepravilnosti s štreni mojstrov- Pokazala se je potreba, da bi bile podobne konference večkrat in bi povabili nanje tudi starše učencev.
—VF—
(Nadaljevanje s 1. strani) položaj, ki vlada v svetu pojasnjeval zbranim frontovcem težkoče, v katere je zašla naša država zaradi info.rmbirojske politike Sovjetske vlade, poudaril pa je, da bodo težave odpravljene, ker ima ljudstvo oblast v svojih rokah.
Na predvolilneim sestanku) v Podzemlju, je uslužbenec OLO v Črnomlju, tov. Tome, podal zbrrntm frontovcem zunanjepolitični pregled, tov. Urh pa je nanizal nekaj misli o gospodarski politiki Bele krajine. Prisotni so načeli mnogo važnih gospodarskih problemov, tako v pogledu pridobitve industrijskega toka, ki bi bil za Podzemelj nujno ro-treben, popravila potov, razdelitve brezplačnega živilskega fonda — pomoči Amerike itd.
Ko je okrajni zbor OF v Črnomlju predlagal kandidate, ki bodo zastopali Belo krajino v republiški ljudski skupščini, je pravilno poudaril, da predlaga tiste najboljše ljudi, ki jih belokranjisko ljudstvo, ni pozabilo. Sodeč po dosedanjih predvolilnih sestankih, ki jih obiskujejo tudi kandidati, pa sklepamo, da tudi izvoljeni ljudski poslanci svojega ljudstva ne bodo pozabili in da bodo svoje volivce tudii po izvršenih volitvah še često obiskali ter se z njimi pogovorili! o. gospodarskih nalogah, ki jih mora Bela. krajina še rešiti v bližnji bodočnosti, da bo tudi delovno ljudstvo deželice ob Kolpi doseglo tisti življenjski standard, za katerega so se Belokranjci borili v času NOB in za katerega se bore v povojnih letih socialistične izgradnje naše vasi.
2 - »DOLENJSKI LIST«
otrok, tov. Murovčeva je bila zaposlena v četrt ure oddaljeni' stavbi, v hiši. kjer je stanovala., pa je imela uprava, rudnika, zaposleni dve samski ženski. Sele ko so žene na zborovanju zahtevale, da se mora zadeva urediti, je bila pravilna namestitev rešena.
KLO St. Jamž nima n. pir. razume van j a. za bolehno družino Punigerčič. ki ima 3 otroke, a ne dobiva, živilskih nakaznic.
Za praktične tečaje žena in deklet je bilo v zadnjem času sicer mnogo narejenega1, a še premalo. Lahko bi pripravile 9 predvidenih tečajev in še več. vendar na so preveč čakale, če se bo dobilo kaj tekstilnih ostankov za1 šivanje. Prav podobno ie bilo s kuharskimi tečaii. Zene nm Priimiskovem. v St. Jan-ŽU in V Trebnjem pa n,il«o samo čakale. Začele so s tečaji in povsod je bil dober obisk.
Na Primskovem se je prijavilo 30 žena ini deVlet za šlvalno-krojni tečaj, v katerem tudii pileteio in delajo copate, Začele so tudi s kuharskim tečajem, kakor poroča tov. predsednic a Markovičeva.
V St. Janžu se je prijavilo 40 žena in deklet, zaradi pomanjkanja prostora pai so jih sprejele samo 16, poroča tov. Elizabeta Kosova Tudi v Trebnjem, niso« mogle spreleti, vseh prijavi j enk. Sprejetih je bilo 26 deklet, niti rolovico vseh prijavi jenk. ki bi rade tečai obiskovale. Tečaj v Trebnjem je bi' celodneven v dijaških počitnicah. Politična in strokovna predavanja so bila zelo zanimiva, saj bodio miairsikaj: prenesle v domačem krogu na sorodnike in znance. Da je tečaj
tako dobro uspel, je zasluga tov. Springer-Arkove, ki je z ljubeznijo in, veseljem pomagala mladim, tečajnicam.
Vse delo organizacije AFZ pa je,-posvečeno 10. obletnici ustanovitve OF. Zene v Trebnjem so pridobile 26 novih članov za Fronto in je v območju odbora AFZ samo še 16 ljudi, ki niso člani OF-
Precej dela pal čaka 'žene trebanjskega okraja; v borbi proti umrljivosti otrok. Vse premalo je še pazljivosti in vestnega dela s strani mater, saj je n. pr. v 1. 1949 umrlo v okrajiu 44, lani pa 57 otrok, od teh 45 dO enega leta starosti. Več zdravstvenih in vzgojnih predavanj na vas — tak je načrt dela trebanjskih žena. S. F.
V Smarjeti so se dobro izkazali — posnemajte jih!
Vsa leta po osvoboditvi se je gledalo na Smarjeto in njene vasi zelo kritično, kakor da v teh krajih ni mogoče nobene naloge pravilno in uspešno rešiti. Kazalo je. da živijo tu ljudje, ki jim ni mar napredek našega gospodarstva.
Na zadnjem predvolilnem sestanku v Smarjeti se je zbralo nad 60 ljudi iz Dolenje vasi, Strelca in sairne Smarjete. Ljudje so se marsikaj poeovoriill in. pokazali, din si želijo napredka. Pri kmetijski zadrugi hočejo ustanoviti razno gospodarske odseke, o čemer bom še p.isa.1 drugič.
Ko so obravnavali popra.v.ilo krajevnih in vaških potov, se je raizvil živahen razgovor. Kmetje iz Slrelaca in Dolenje vasi so se odločili, do ibodO momr^viili cesto, ki nelie skozi niihove vaisi v Belo cerkev i>n |e dolga, ori-bllžino 1.500 meitrov. SMeiniiM «o 6V" b* v nedeljo popoldne ob eni v vasi Strelac se-utanefc, kjer se bodo pogovorili o tetn delu. Pedta, ia bila okoli leta 1935 z-dnV'krat 6W>ro
pir;mr]-avl ^ ema.
V nede,lio so hi:'i vsi vaščani iz Dolenje vas? in Strelacai točno ob eni zbrani. S tovarišem s katerim' sva obljubita., da' bova vo. dtila sestan,"k. sva zamni.HiiKiai 15 minut. Ko sva nrišla v Strelac, sva dobila zbrane gospodarje oibeh vasi. ki so Slrjoraizuimnio med sobot določevali koliko bo kdo prvnravil cesto. V dobrih 2 urah je bila oe*ta raizmeriena in sklenjeno, da bo popravljena dio 10. marca, v kolikor seveda ne bi nagajalo vreme.
Ce se pelieš čez Dolenjo, vas. že lahko vidiš kako. resno so zgrabili ljudije zal delo. Cesta, je očiščena debele skoraj neprehodne plasti blata,, nai njo pa že vozijo gramoz in čis'fiio obcestni jarek
Kakor povsod', je tudi v Smarjeti nujno potrebno:, da se večkrat skiličejo vaški sestanki, na katerih je treba govoriti o vseh gospodarskih in političnih vprašam.jih>. Ljudstvo je po. trebno sproti seznanjati z raznimi nalogami in vprašanji in se z njim oi vsem. pogovoriti, pa> bo delo uspešnejše, marsikatera napaka, pa bo odpravljena ali preprečena.
M. Zu^an
KMETIJSKI SVETOVALEC
Kmetic, le gori vstan...
PRED POMLADANSKO SETVIJO NA DOLENJSKEM
Letošnja zima ni nudila našemu kmetu skoraj nobenega oddiha.. Kmet ima vedno dovolj dela, dokler ne pokrije dobola plast snega domači krov in zemljo. Snega pa letos razen v redkih dneh na Dolenjskem skoraj ni bilo. Nič čudnega ni, da je lepo vreme že v januarju zvabilo kmetovalce na delo v priljubljene vinograde, katere je treba vsaj obrezali in niaikoliti, predno se odpre delo. na polju.
Po stari navadi odreže naš kmet prvo spomladansko brazdo okoli Gregorja, to je 12. marca, ko se ženijo ptički. Po nekaterih belokranjskih vaseh imajo staro navado, dai se je jo zeljno seme, imenovano pire sad;, na Gregorjev dlan; čo ga se jejo pozneje, trdijo, da ga radi napadaioi škodljivci.
V teh dheh so maša gospodarstva prejela od krajevnih ljudskih odborov odločbe koliko bodo .letos odldiaN skupnosti ?ai prehrano nekmečkega prebivalstva. Prav je, da kmet prej zve za svoje obveze, preden začne orati in sejati; lahko bo zračunal, koliko bo oddal skupnosti, koliko porabil za. sebe in družino ini koliko mu bo ostalo za prosto razpolaganje. Seveda je še vse odvisno od! vremena in drugih okoliščin, vendar pa kmet, ki dobro pozna, zemljo in zna računati tudi z nepredvidenimi težavami, laže naredi načrt, kje in kako bo se j al to in drugo.
Poročila o doseženih planih jesenske setve iz raiznih okrajev niso nič kaj zadovoljiva. Res se na ta poročila ne moremo popolnoma zanesti, vsaj do neke mere pa jim moramo verjeti. Kar 553 hektarov je bilo v jeseni v novomeškem okraju premalo zasejanih! Nad to številko se je treba pred' pomladansko setvijo resno zamisliti. Na iej površini bi lahko pridelali skoraj 70 vagonov belih žit, to pa je skoraj toliko, kolikor znaša obveza za cel okraj. Napeti bo treba vse sile, dai bo obdelana pri spomladanski setvi vsaka ped Obdelovalne zemlje.
»Kdor seje, ta žanje«, pravi ljudski pregovor. Zato je danes najpomembnejša naloga kmetijskih poverjeništev, krajevnih ljudskih odborov, vseh množičnih organizacij in samih kmetovalcev, da z združenimi močmi storimo vse, da bo pravočasno obdelana in zasejana plodna zemlja*-
Pri večini krajevnih ljudskih odborov so že postavljeni tako imenovani setveni odbori. Le prevečkrat se je doslej že zgodilo, da so bili in živeli taki odbori samo na, papirju1, posebno, če niso imeli pomoči odi KLO, organizacij in razumevanja samih kmetovalcev. Proč z napakami iz preteklih let! Sleherni kmet mora razumeti, da bo padla* mi*>. njega toliko večja obveznost pri odkupih, kolikor njegov sosed ne bo obdelal zemlje,- Zato je potrebna mediseibo.jna. pomoč, posebno letos, ko ie živina marsikje slaba zaradi pomanjkljive prehrane. Pomagati si bo. treba tudi z za-menjavanjem dobrih semen in izkušenj.
Ko serm sinom!adi 1945. leta na nekem sestanku v belokranjski vasi med drugim vprašal predsednik^ vaškega odbora, kako je s setvijo, mi je dejal:
»Ja. v naših dveh vaseh smo ^reorali vse njive zda. j pa moramo na pomoč v sosedni vaški odbor, ker imajo v vasi samo enega volai in enega konja, pa sami ne bodo zmogli vsega preorati«.
Takrat so bili odbori zelo majhni, skoraj v vs^ki vasi so ev< imeli Ce bi tudi. d^nes naši kmetovalci iz posameznih vasi čutili toi-lilko odgovornosti, diai bo prenrain.ai in obdelana vsa zemlja, v sosedni vasi, potem ne bi bilo strahu za neobdelane površine. Gre za prehrano delovnih ljudi, za kale.ro pa so danes dane popolnoma^ drugačne možnosti, ka. kor so bile med vojno in takoj po njej n. pri. mer v izčrpani Beli krajini.
Naši kmetje radi potožijo, da nimajo dovolj delovne sile za obdelovanje vse zemlje, kar do neke meri drži. V prihodnje bo. tudi v tem pogledui boljše. Ljudska oblast je že izdala navodila, da se odvisna delovna sila iz mesta usmeri nazaj v kmetijstvo. Posamezni okrajni ljudski odbori pa so še posebej izdali potrebne ukrepe, da se delovna sila neposredno iz kmetijstva ne bo več' zaposlovala tam, kjer res ni nujno potrebna. Mnogo ljudi pa se je že in se bo še vrnilo na vasi, ker smo že občutno zmanjšali število administrativnega kadra po naših ustanovah in podjetjih- P. R.
NOVOMEŠKA POBUDA ZA BOLJŠE USPEHE V MESECU SPRAVILA IN PREVOZA LESA
Da bi. dosegli v mesecu marcu, ki je določen za oDsežno akcijo spravila in, prevoza iesa, kar največ uspehov, napoveduje okrajni štab pri poverjemištvu za lesno industrijo in gozdarstvo v Novem mestu okrajem: Kočevje, Grosuplje, Kamnik, Radovljica, Trebnje^ Krško, Šoštanj in Celje-okolica
TEKMOVANJE v sledečih točkah:
1. kdo bo do konca marca dosegel največji odstotek letnega plana poseka in spra,, vila lesa;
2. kdo bo dosegel večje uspehe v tem, da-bodo kmetje posekali največ lesa po letošnjem planu sami brez pomoči najete delovne sile-
3. kateri okraj bo dosegel največjo storilnost pri najeti delovni sili;
4. kateri okraj bo v marcu spravil največ lesa do kamionskih cest odnosno do železniških postaj.
V novomeškem okraju, pa tekmujejo med seboj tudi vsi lesna odseki splošnih kmetijskih zadrug.
NOVA POBUDA »PIONIRJA«
V tekmovanju novomeških proizvodnih Dodietij dosegai zelo lepe uspehe delovni kolektiv »Pionirja«. Na< pobudo tekmovalnega referenta je bila v načrt tekmovanja vnesena nova točka: katero podiefie bo pridobilo v marcu 1951 več novih naročnikov za Dolenjski list. »Pionir« je v dveh dneh zbral 30 novih naročnikov.
INDUSTRIJA PERILA JE ZE ČETRTIČ DOBILA PREHODNO DIPLOMO OF.
V šestmesečnem tekmovanlu m čast usta. mevitve OF je delovni kolektiv požrtvovalnih šivilj mestne industrije perila v Novem* mestu že četrtič dobil prehodno diplomo okrai-nepa odhoira OF. Tekmovanje med nodietii V7n,rd»)ui^ zavedne delavke in unravo ood. fettai k dvieanfu kakovosti izdelkov in k na*-daljniemu zniževanju nolne lastne cene.
NOVA KRAJEVNA ZVEZA BORCEV V LOČNI
V Ločni so se 18. februarja zbraM borci in sodelavci NOV in na svojem ustanovnem občnem zboru izvolili edlbor ki bo skrbel, d-> bo novai ore^ni^rila. zaživela in postal* čuvar svetlih tr?dicii narodnoosvobodilne borbe. Predvsem na bodo člani ZB v Ločni po-mairaili liiitfsv.i oblati in skrbeli za izven-armadno vz**olo mladine.
SPOMINSKO PLOSCO SO ODKRILI Na č>st, II. Zve/nesa koneresa Zve?e borcev NOV Jueoslaviie so člani ZB in delavski ko'ektiv tovarne Keramika v Bršlnnu odkrili spominsko nloščo r-adlim tovarišem, bivšim delavcem tovarne. Delavstvo in vodstvo Keraimiike se zaveda da so borci narodnoosvobodilne vo'ske umirali za ve'lke cille — zafo jih niso novaibiM. Podietjo tekmiiie r ostalimi novomeškimi proizvodnimi podfetii na čast 10. obletnice OF. odlikuje pa se pred. vsem s prostovoljnim delom.
DELA V ZADRUŽNEM DOMU HITRO
NAPREDUJEJO Vse kaže, da bo zadružni dom v Dol. Toplicah do 27. aprila popolnoma dogotovljen, sklep množičnih organizacij pa v celoti uresničen. Te dni so začeli beliti dvorano, nakar bodo dokončali strop, ki bo len okras nove dvorane. Oder je že gotov, zdaj pa so na vrsti kulise. Igralci ^ridho pripravljajo prvo igro, s katero bo zadružni dom svečano odprt. Topličani s<» že vesele gostovanj dramaf. sikih družin iz Novega mesta in drugih krajev Dolenjske. V domu je pripraviiena tudi kabina za kinematografsko aparaturo, ki jo bodo Topličani kupili brž ko bo to mogoče. Ljudje radi obiskujeio kinopredstave, v lastnem domu pa bo obisk še večji.
VEDNO VEC ČLANOV V ZVEZI BORCEV
V V avti vasi je organizacija Zveze borcev sprejela 48 novih članov- V nekaj dneh bo vključila vse, ki imajo pogoje za sprejem v ZB, Zdaj šteje organizacija že 20? člane.
Za Vavto vasjo ne zaostaja ZB Straža, ki ima, v svoMh vrstah že 133 članov, sprejema; r»f>, še nove. V predvolitvenem delu so člani ZB med prvimi.
Zveza, borcev v Ga b e r j u je na občnem zboru preglediala dielo v minulem letu in ugotovfillai dla so lani njeni člani naredili 10.435 prostovoljnih ur pri razMčniih javnih delih. Letos so že organizirali strelsko družino in sprejeli 29 novih članov. V kratkem bo štela ZB v Gaberlu 250 članov.
AKTIVISTI, POSNEMAJTE!
Poleg tovariša Lojzeta Zupanca* iz Podzemlja, ki nam je v zadnjih lednih poslal naslove 61 novih naročnikov Dolenjskega Usta, so so v preteklih dneh izkazali tudi naslednji:
Pavlin Dana iz Črnomlja je pridobila 13 novih naročnikov, gradbeno podjetje »PIONIR« v Novem mestu 54, Zupan Miha iz Smarjete 10, Vaški odbor OF Bojanci iz Bele krajine 7, Regina Fir iz Metlike 17, Pust Mimica iz Globodola 4, Hutar Lojze iz Rožnega dola 9 riaročnikov itd- V tekmovanjiu aktivistov za zbiranje novih naročnikov vodi še vedno tov. Lojze Zupane.
Koroški pevci v Novem mestu
Naša Koroška še živi; njeno slovensko srce utriplje in se bori za svojo slovensko zavest in besedo. Živi in poje pa tudi prelepa in prisrčna koroška pesem ob Žili, pod Dobračem, ob Vrbskem jeteru in na Gosposvetskem polju. Zato smo bili tako srčno veseli obiska dragih korotanskih bratov — moškega pevskega zbora, ki je na svoji turneji po Sloveniji obiskal tudi Dolenjsko in dal 25. februarja v Novem mestu večer koroških pesmi.
Goste so sprejeli na kolodvoru predstavniki Partije, oblasti, množičnih organizacij in okrajnega odbora Ljudske pro-svete, mladina jim je pa podarila šopek pomladnih dolenjskih cvetov. Pevci so si z veseljem ogledali Novo mesto, o katerem so že precej slišali, saj je nekoč mnogo koroških mladeničev obiskovalo kmetijsko šolo na Grmu.
Zvečer so pevci priredili v Domu ljudske prosvele koncert. Dvorana je bila nabito polna hvaležnih Novomeščanov, ki so prišli pozdravit neosvobojene brate in poslušat njihovo pesem, ki tako trdno povezuje srca Slovencev tostran in onstran Karavank. Goste je v iskrenih in jedrnatih besedah najprej pozdravil predsednik okrajne ljudske prosvete Jože Zamljen ter jim podaril šopek cvetja in sliko Novega mesta, delo akad. slikarja Vlada La-muta. Pionirji iz Malega Slatnika in Novega mesta so pevcem izročili knjige in pozdrave za koroške pionirje, fizkulturnikv Novega mesta so pa gostom podarili lev pokal. Za pozdrave in darila se je zahvalil tajnik Slovenske Prosvetne zveze iz Koroške tov. Tonč Slapar, ki je na kratko orisal vztrajno borbo koroških Slovencev. Korošci se zavedajo, da so Slovenci, da je
Koroška slovenska zemlja! Borili se bodo in dosegli; da bo Koroška priključena k matični celoti slovenskega naroda in bodo Korošci na svoji zemlji resnični . gospodarji. Zatem so pevci moškega zbora Slovenskega prosvetnega društva na Radišah zapeli 20 koroških narodnih (izvirnih in harmoniziranih) pesmi pod vodstvom pe-vovodje Simeja Vrulicha. Zbor enajstih pevcev je pokazal močno pevsko kulturo in tenak posluh za glasovne in besedne odtenke koroške ljudske pesmi. Res se je pevcem poznala utrujenost, tudi toplo dolenjsko podnebje je vplivalo na grla naših severnjakov, toda peli so res iz duše in srca in nam razkrili nekaj lepot koroške pesmi in govorice, saj so vse pesmi peli v narečju. Če pomislimo, da so pevci sami kmečki možje in fantje, prav tako tudi pevovodja, iz-visoke gorske vasice Zgornje Rovte (tri ure od Celovca, s katerim imajo edino vozno pot), ne moremo drugega, kakor občudovati njihovo slovensko zavest, vztrajnost in ljubezen do domače pesmi. In za svoj pevski koncert niso
poželi samo zjasluženo priznanje, temveč tudi iskreno hvaležnost novomeških poslušalcev. Kajti kjer tako živi in poje slovenska pesem, tam živi in utriplje tudi zvesto slovensko srce. In navzlic i>sem mešetar jenjem v svetu, se ne bojimo za naš Korotan.
V ponedeljek zjutraj so gostje v prostorih novomeške razglasne postaje zapeli za naše deželane nekaj koroških pesmi, tajnik Slovenske Prosvetne zveze na Koroškem je pa v razgovoru z našim napovedovalcem povedal nekaj besed o njihovem življenju in borbi, o šolstim in prosvetnem, delu. Zatem pa so se z avtobusom odpeljali v Dolenjske Toplice, Pod-turen, Podhosto, Sotesko, Stražo in Prečno, člani Zveze borcev pa so jim opisali kraje in borbe iz časov NOB.
Upamo, da so koroški bratje odnesli s seboj onkraj Karavank, čez mejo, ki nas loči samo umetno in prisiljeno, nekaj lepih vtisov in doživetij dolenjske deželice, pa tudi ljubezni naših ljudi. Naš narod ob Žili in Osojah zeleni, cvete in raste. Pa pozdravimo Korotan in Korotance z besedami njihove pesmi: »Lipica tvoja selena, dro tvoje cvetje diši . . .«
„Očistimo jezik peg"
(Koseški)
Tudi v našem listu smo že opozorili na ne. kaj najbolj grobih prekrškov proti1 slovenski besedi, govorjeni in pisani. Ce danes vnovič, ni to zaradi kritiziniaia, marveč za vzpodbudo, da bomo svojo materinščino čimbolj prai-vilno eovrili in pisali, kar je znamenje naše ljubezni in spoštovanja do rodne besede. V zadnjih letih se je od vseh vetrov nateplo v naš jezik polno nepotrebnih tujk in, nedoma. čega izražanja., kakor bi bil besedni zaklad slovenščine res tako ubog, da moramo zmerom
Ljudska prosveta u Beli krajini
V Beli krajini je letošnjo zimsko sezono delovalo manj izobraževalnih tečajev kekor prejšnja leta. Od v^h je bil najboljši v 'Petrovi vasi, kjer je bil teoretični in praktični pouk združen z gospodinjskim tečajem. Dobro so se obnesli izobraževalni tečaji tudi v Draigatušiu Adilešičih in nai "Sinjem vrhu. V vseh izobraževalnih tečajih je bilo absol-viranih 44 kmetijskih predavanj.
Bolje kakor izobraževalni tečaji pa je v belokranjskih vaseh razvita, dramatika. Pred-njačita seveda mesti Metlika in Črnomelj, dobre igralske družine pa delujejo tudi v Kanižhriei (sdndtikait rudarjev). Predgrađu. Radencih, v tovarni učil v Črnomlju, igralska družina N. M. v Črnomlju, v Gradac u in StroV-i ievoui.  Omenjen^ i Kralje družin* ro
ii.«.--i ii.i,    le in. ugprizrorile sledeča đela: Vdova.
H' 'h'pfca Deseti bra.t. Miiklova ZaiLa, Zenite v, Operacija, Bele vrl niče. Domen; to dokazuje di^' so priče'' tudi v Beli krajini i«r-loi na ljudskih odrih uprizarjati kvalitetna dela.
Pevki zbori obstajajo v Metliki, Crnomli' in v Predgrađu. V Predgrađu vodi mešani pevski zbor tov. Srmvlcelj Jože, mali poses*-nik, ki se uspešno uveljavljal kot pcvovodia imr komponist. S svoiira pevskim zborom ie naštudiral lep proigram in ga izvajal na koh-certu v dvorani prederaiiskeg«« zadružnega doma. Odkar .ima  Predgrad lastni zadružni
dom, se je kulturno,prosvetna dejavnost ta1-mošnjega. mladinskega aktiva nadvse zadovoljivo' rćnzirnisihniillai slani zaijema mladinski aktiv mladino iz vasi Predgrad, Radenci in Zagozdac, ki je v poslednjih mesecih pokazala lep napredek s svojima1 kulturnimi prireditvami.
Folklorni skupini obstajata v Metliki in Črnomlju. Obe se vneto pripravljata za nastop na mednarodnem folklornemu festivalu, ki bo 25. avgusta t. 1. v Zagrebu.
Ljudske knjižnice so najboljše urejene v metliškem sektor ju, kar je zasluga književnika in prof. Jcžetai Dularja, ki je združil nekatere manjše knjižnice in vzbudil med mladino zanimanje zai lepo- slovensko knjigo.-
Ljudisiki' uiiiiverzi sta. uspe&no -delovali in še delujeta v Metliki in Črnrimilju. Svet za prosveto in kulturo pri OLO v Crnomliu ie ugotovil, da zadnja) čas predavanja v belo kranjskih univerzah niso več tako poljudnoznanstvena, kakor soi bila v pričetku letošnje sezone,
Kljub temu, da ljudska presveta v Be\L k^iinii še vedho ne zavzema tiste širine, ki bi bila zaželena, so uspehi v letošnji zimski seTimi leni, 7^ krr ;m>a mr^.g^ z"sIup trd' prizadevni referent za ljudsko prosveto pri OLO v Crmamlju tov. Janez Srr.rekf.r,    —c.
posegati v tujo skledo. Jezika ne kvari ljudstvo, pač pa pisarna in razni govorniki, ki nepotrebne tujke, nabrane po raznih časopisih, zlasti srbskih, kar stresajo iz rokava, preprost človek jih pa debelo gleda. Pozablja., da govorimo in pišemo zato, da nekaj povemo jasno, razločno, skratka urr.ljivo. To je preveč po domače, mi je rekel nekdo; ne, prijatelj, to je najvišje pravilo katerega koli jezika! Malomarnost do svoje materinščine v pisarnah in uradih »pričujejo dopisi, ki prihajajo, od tam; in vendar: ko je Ljudska univerza v Novem, mestu med jezikovnimi tečaji razpisala tudi tečaj za slovenščino (bil bi potreben kot le kaj), se jih je prijavilo šest! Saj slovensko vendar znamo, si mislijo... Tovariš in tovarišica, ali ti res tako lepo teče pravilna Slovenščina z jezika in izpod peresa, Oglejmo si kar praktični primer. Dopis, ki pa seveda ni osamljen. Uredništvo ga je prejelo od nekega dolenjskega podjetja (in tisto podjetje ni kakšna zakotna ustanova). Takole se glasi:
». .. Pri hranjevanju surovin bomo se posluževali v največjem obsegu te odredbe- Neupravičene ugodnosti ki bi kršile sociial i stično načelo o pravičnem) nagrajevanju po delo, v našem podjetju ni, kjer so delavci toliko zavedni, da si sami organizirajo ta poredek o štednji še pred uredboj p štednji. Borba je bila težka kroz celo leto. radi pomanjk^nia materi jala, a. vkljub temu je naš kolektiv se interesiraj, da. se plam doseza v pravem, času. Radi udarnikov: podjetje je imelo celo leto osem udarnikov, kateri so doprinesli veliko za> izvršitev predrekom letnega plana., sedaj v zadnjih dveh mesecih ni bilo nobenega, radi tega, ker dobavitelji so nam stornirali materijal in s tem so nam veliko uvi-rali u izvršitev plana in napretku pri kvaliteti .. .«
Slovenščina se odlikuje po smiselnem in jedrnatem izražanju, ta dopis (imamo pa še druge, nič manj hude) oa vse skur-ai oostavi na glavo. Tako spakedrano in »učeno« pa res
Spomini na partizansko Dolenjsko
Prve volitve NOO v Beli krajini leta 1944
Vedno, kadar se pripravljamo na volitve organov ljudske oblasti, se spomnim1 na tisto veliko dobo medl NOB, ko sol se v mali belokranjski deželici na osvobojenem ozemlju iz. vaja le prve svobodne volitve in tako že med bodo vojno gradili trdni temelji naše ljudske oblasti.
Na podla.gi odloka Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta izdanega na zasedanju v Crnomliu 19. februar j«, 1944. je bilo potrebno takoi orpanbirati vo.Kt.V" na vsem osvobojenem ozemlju v krajevne, okrajne in po možnosti tudi v okrožne narodnoosvobodilne odbore, kier so to donuščiile razmere. TemelL no geslo na prvih volitvah je bilo: Vse sile za zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci.
Za. takratne razmere je bi'm notrebno. d^ so bili krajevni narodnoosvobodilni1 odbori čim manjše zaokrožene edinice. da so laže reševali razna gospodarska, vprašanja- Najmanjše število prebivalcev je bilo 70. tako da je skoraj vsaka, vas imela svoj KNOO. Okraj Crnomeli je hit r»>delien na 140 K"*TnO. r« 4 okrajne NOO in en okrožni NOO. Na volitvah so volivci s tajnimi glasovanjem! (z listki) izvolili odbornike za KNOO in določeno število odposlancev za okrajno skupščino- Pripomnim naj, da so se v enem mesecu izvrs.iile volitve v vseh osnovnih edinicah Tr Beli krajini! razen v vaseh Hrast pri Vintifci in v Pnmostkiu, kjer ^ p^b^lci fliso mo5li sporazumeti o sestavi kandidatno liste. Nekaj tednov pozneje pa so tudi; v teh dveh vaseh štli po poti ostalih vesi Belo krajine.
Prve volitve so bile razpisane za dan 4. ^iPrila 1944 za določeno število vasi. s tovarišem Kocbekom Jožefom sva bila določena, se udeleživa prvih volitev v vasi Vrhovct **ri Adiesičih; on kot član okrožne volilne komisije, jaz kot član okrajne volilne komisije *° dopisi:ik Dolenjskih novic. Bil je prelep
zgodujespomladanski dan. Na topolih ob cesti so viseli kot gosenice dolgi cvetovi, bele breze po steljnikih od Črnomlja do Gri. belj pa so tu in tam kazale prve liste na vitkih vrhovih.
Mucova in Adlešičeva mama s sosedo prvič v življenju na volitvah (11. aprila 1944)
Preko jasnega neba so šle prav takrat velike jate zavezniških letal v smeri proti severu, nesoč Hitlerjevemu tretjemu, ra.jhu 5 in 10 tonske velikenočne »pirhe«. Prišla sva v Vrhovce. Ze od daleč sva opazila, kje je volišče.
iznad majhne kmečke hiše vihra velika zastava z rdečo peterokrako zvezdo, vsa ožar. jenia od vzhajajočega sonca. Vse v vasi je praznično. Mladinke dokončujejo zadnja d
la pri krasitvi volišča. Po vseh stenah so primerne parole, okrog veznih vrat pa venci kot takrat, ko je v hiši svatovanje. Volitve so se začele. Resnih obrazov so prišli na volišče možakarji. Prvi, ki po kratkih navodilih volilne komisije sprejme volilni listek, je napredni kmet Veselic. Drži volilni listek v roki m se obrne k ostalim, z besedami:
»Ali se spominjate možaki volitev v stari Jugoslaviji? Ali so bile takrat volitve svobodne? Niso bile! Ze pred voliščem so stali orožniki in že njim si moral povedati, kog:: boš volil. Ce si bil dovolj pogumen in si povedal po pravici, da ne boš glasoval za državno, listo, si bil takoj zapisani v črnih bukvah, tvoj glas pa, so rekli, je bil neveljaven. Da. nes tega ni- Nobenega žandarja ni tukaj, volitve so tajne. Koga bomo volili? Mislim, da smo vsi takega mišljenja, da bi volili najprej tisto sovaščane, ki se danes še borijo s puško v roki in čuvajo naše osvobojeno ozemlje. Toda vsa domovina še ni svobodna, zato no. ramo volili take, ki za borbo s puško niso sposobni, doma pa bodo. z našo pomočjo lahko izvrševali naloge, ki stojijo pred nami- Zavedati pa se moramo, da prevzamemo s temi volitvami usodo nas in naših potomcev v svo. je roke.«
Volitve so potekaile dokaj hitro. Na. kandi-I datn.i listi je dvanajst imen, volivci pa morajo izvoliti samo pet odbornikov.
Toda čudno, na volišče prihajajo samo moški, ženske še ni nobene. Sele okrog enajste ure pride pred volišče prva skupina žena v lepih belih belokranjskih oblačilih. Pred voliščem se ustavijo kot da si ne upajo naprej. Nič čudnega, prvič v življenju jim je priznana enakopravnost, prvič v življenju bodo imele enako kot moški priliko s* svojim glasom odločati na volišču, kdo bo zastopal vas v odboru. To je njihov veliki dan. Po izpod-bujajočih besedah aktivista stopijo na volišče. Hitro se znajdejo. Pazljivo poslušajo navodila voHUne komisijo, kako naj glasujejo. Se danes vidim v duhu pred seboj mlado črnolaso gospodinjo, kako resno se je pripravila na volitve. Z volilnim listkom v roki
V Metliki so počastili Ganglov spomin
Preteklo soboto in nedeljo sta sindikalno kulturno-umetnisko društvo »Engelbert Gangl« in Muzejsko društvo v Metliki priredila spominski večer za znanim metliškim rojakom, ki je umrl pred letom dni, odprti pa sta bili tudi dve pokojnikovi sobi z njegovimi deli in ostalimi   kuLtumo  pomembnimi predmeti.
Sindikalno kulUi.mo-umetniško društvo, ki nosi ime pokojnega Gangla, je v soboto zvečer priredilo spominski večer z izbranim kulturnim sporedom. Prireditev je začel predsednik Belokranjskega muzeja v Metliki tov. prof. Jože Dular, ki je pozdravil goste in prijatelje Bele krajine, med katerimi so bila tudi univ. prof. dr. Niko Zupanič, zastopnik novomeškega SKUD Dušan Jereb, pokojnikova hčerka In sestra ter številni domačini. V kratkih obrisih je naslikal življenjsko pot Engelberta Gangla. njegova pesniška dela, mladinske zbirke, obsežno organizacijsko delo v učiteljski in sokolski organizaciji ter njegovo skrb za vzgajanje ljudi v domovinski ljubezni. Pokojnik je bil 1-1944 izvoljen v Glavni odbor Rdečega križa na osvobojenem ozemlju ter je bil nekaj časa tudi njegov podpredsednik.
Orkester je po uvodnem govoru zaigra) odlomek iz Smetanove Prodane neveste, ravnatelj podzemeljske nižje gimnazije tov. Lojze Zupane pa je prebral svoje izvirne spomine na Gangla. Sledile so recitacije pokojnikovih del, med katerimi so posebno ugajale »Oporoka« — brala tov. Dolničarjeva, — pisane »Drobtdne«, ki so Jih podali pionir&ki, posebno občuteno pa je recitiral »Godca« tov. Cr-nugelj. Izbor je bil posrečen in je pokazal vsestransko delavnost Gangla na literarnem področju.
Metliški pevski zbor je zapel nato njegovo ponarodelo »Roža na vrtu cvete«, z vrsto recitacij in igranjem orkestra pa je bil nato zanimiv spored zaključen.
V nedeljo dopoldne so položili Metlicam na Ganglov grob venec, Muzejsko društvo pa je ob navzočnosti množice prebivalcev odprlo v njegovi hiši dve spominski sobi s pokojnikovimi deli, priznanji in spominsko knjigo Sobi predstavljata sestavni del Belokranjskega muzeja in sta zaščiteni po Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov LRS. —k—
Občni zbor sindikata prosvetnih delavcev v Novem mestu
Prosvetni delavci novomeškega okraja so se skoraj poinoštevilno zbrali na redni letni občni zbor sindikata, ki je bil 24. pr. m. v Novem mestu.
Po novem pravilniku so bile razpuščene vse dosedanje podružnice prosvetnih delavcev in bosta v okraju le dve podružnici: podružnica Gimnazijskih profesorjev in učiteljev ter podružnica ljudskošolskih učiteljev, kjer bodo včlanjeni tudi učitelji  vaških nižjih gimnazij.
Po obširnih poročilih, ki sta jih podala predsednik tov. Nefiimer, ravnatelj učiteljišča, in tajnik gimn. učiteljev tov. Tratar, se je razvilo živahno razpravljanje. Diskusija, v kateri sta sodelovala tudi zastopnik republiškega sindikata in predsednik okrajnega odbora OF, je začrtala pota bodočega dela posameznih grup prosvetnih delavcev. Določilo se je delo za proslavo 10. obletnice ustanovitve OF. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, koliko vsestranskega dela opravijo prosvetni delavci v korist splošnega ljudskoga napredka in ljudske izobrazbe. To delo na zunaj ni tako vidno kakor delo ročnih delavcev, ni pa zato nič manj važno. Prosvetni delavci ustvarjajo s svojim vzgojnim delom podlago vsemu napredku.
ne pišemo. Niti najbolj preprost hribovec ne če je le pismen- »Uradna moč«, ki je dopis sestavila. — mislim da je imela'precej težav — je bila pač pohujšana od podobnih »uradnih« dopisov. Dopisa sicer ne bom, prestavil v slovenščino (nekako ga boste že razumeli); naj bo za primer in opozorilo, kako ne smemo svoje materinščine oblačiti v zanikrne cape. V marsikateri pisarni se mu bodo nasmehnili, toda — roko na srce! Več spoštovanja in ljubezni do svojega jezika, pa bo kmalu .bolje. V novomeških uradih se je že našlo vsaj šest ljudi!... S.
se vsede za mizo v nasprotnem kotu sobe. Pazljivo prečita imena napisanih kandidatov na listku, hkrati pa šteje na prste kandidate, katere smatra za vredne, da jim zaupa. Ponovno progleda, če je izbrala prave, potem pa z odločno kretnjo prečrta ostale. Ko spušča preganjeni listek v volilno žaro, je njen obraz svečan in kaže posebno zadovoljstvo.
Teden dni pozneje sem se udeležil volitev v Čudnem, selu pri Črnomlju (glej sliko treh najstarejših volivk te vasi), pozneje pa še marsikaterih volitev, vendar so mi najbolj ostale v spominu volitve v Vrhovcih pri Adlešičih. Vedno kadar se spomnim prizora z naših prvtih volitev, kako je preprosto ljudstvo s svinčnikom v žuljavi roki izbiralo svoje predstavnike ljudske obhsli, se spomnim besed našega velikega pisatelja Ivana Cankarja.: »Narod si bo pisal sodbo sam!« . Naše ljudstvo si je že v letu 1941 pisalo svojo sodbo Na svoji zemlji je hotelo biti samo gospodar. Za ta cilj mu ni bila nobena žrtev prevelika. Za ta, cilj so tudi gl: sovali volivci na prvih svobodnih volitvah v Boli krajini v aprilu 1944 in nekoliko pozneje tudi po drugih krajih osvobojenega ozemlja.
Romanič Peter
Partizani, aktivisti!
Naprošamo vse, ki imajo kakršnekoli fotografija ali filme iz NOB, predvsem iz let 1941, 1942 in 1943, da jih posodijo za spominsko razstavo naše borbe ob 10. obletnici OF.
Predvsem pogrešamo fotografije iz G ske in Štajerske.
Slike oddajte ?.li pošljite Tehnični pisarni razstave OF, Ljubljana, Napoleonov trg 1 Kdor osebno prinese kakršnekoli slike ah dokumente, mu jih takoj prefotografiramo in vrnemo, po pošti poslani material vam vrnemo tekom 10 dni. Za nagrado dobite fotografijo v formatu 24 krat 18 cm, poslano skupno z vrnjenim materialom
IOOF Slovenije.
»DOLENJSKI LIST« — 3
Zadnja novica f poslušajte, povejte naprej i
France Žužnjalo potuje po dolenjskih vaseh in mestih
Zadnjič sem ga srečal na sestanku v Ajdovcu. S» del je v zadnji vrsti in šepetaj na ušesa ženicam:
»Le počakajte, zdaj se bodo vrnili naši .. . Takoj po volitvah., prav .zares, tokrat pri-mojveri. ne lažem!«
»To ste govorili tudi leta 1945, pa pri zadnjih volitvah v decembru, pa pri volitvah v ...« je skušala ugovarjati najmlajša, a Žužnjalo je ves razvnet skoraj na glas dejal:
»Ne, ne, zdaj gre zares! 19. marca pridejo . . .«
MO T£BI POVEM.,
Preplašeno so se ozirale! ženske, če jih ni kdo slišal, nato pa so staknile suhe nosove in dobile zadnja navodila:
»Povejte naprej;. ■ «
Žužnjalo je odlkolovratil dalje. Na Velikem SLatniiku je posepelal Vodopivčevii, naj prekolne na sestanku kandidatovega očeta, kan. didatu pa naj očita., da je sin revnih staršev. Seveda, če bi volili grofe in graščake, bi Vo-dopivčeva ne imela nič proti, tako pa .. .
Najnovejše vesti je privoščil« pred dnevi Zuižmjalo Skocjamcem. Takole jih je nrabril:
»Le počakajte, Dolenjce bodo preselili na Štajersko, Štajerce v Avstrijo. Hudo bo še, zato nikar na volišče ...«
Možje v Skocjanu in okolici strmijo: Žužnjalo jim obeta Štajersko, iz trebanjskega okraja pa prihajajo vesti, ki jih razširja Zužnjalov sin Cvekar Krivotstegno: Štajerce bodo selili med dolenjske vinograde. Dolenjce na zapad . . . Komu naj verjamejo?
»Noibenemu«, pravijo najpametnejši in se smejijo bedarijam, ki splašenim ljudem ponekod ponoči celo ne dajo spati.
France Žužnjalo pa potuje noč in dan. Pred dnevi je razburil Novo mesto.
»Groza in strah! Otroci bodo izseljeni v Italijo, vse kleti je treba pomesti in pripraviti za vsak primer (za kaj, ne ve nihče), v tunelu bo zaklonišče za celo mesto 4. marca so bo odločilo, takoj po kosilu .. .«
In tako naprej! Pa.vl.iha je dobil resnem1 nasprotnika — za smeh je poskrbljeno na Dolenjskem kakor že dolgo ne! Ljudje iz hribovskih vasi se smejijo splašenim frizer-
kam, kuharicam in drugim, prodajalcem »svežih novic«, ki govorijo nesmisle o vojni in postavljajo dneve.
»V novem mestu se je že začelo! . ..« je prišlo oni dan iz Prečne. Res, trg je razkopali kakor po bombardiranju, ogromni kupi čudnih, štirioglatiin granitnin kamnov rastejo, kanale odpirajo in preiskujejo, zadnjič pa je šel dimnikar kar trikrat z gasilci skozi mesto. .. Dai, da, vse se pripravlja — v mestu se je pa že začelo.«
V mestu je res izbruhnilo — po 80 in 100 prostovoljcev dela vsako popoldne, da bo cesta čimprej tlakovana.
Ko se je Žužnjalo v Novem mestu dodobra osmešil, jo je ucvrl v trebanjski okraj.
»26. marca bodo izselili otroke v Italijo, kjer bodo živeli v govejih jaslih, ženske bodo morale delati v tovarnah, moški se bodo pa .borili. . . «
Kje, proti komu, zakaj, Žužnjalo Trebanj-cem t ni razodel. Čudovite skrivnosti krožijo po njegovih obiskih.
V torek se je Žužnjalo »preoblekel. Sedel je v vlak ki vozi iz Ljubljane v Črnomelj in vneto pripovedovali kmetom:
»Da, da, da, hudi časi so prišli. V Žužemberku so oklali cestarja, ko .se je vračal s sestanka za volitve Saj pravim, res čudni časi...«
Kmetje odpirajo, usta in gledajo, se čudijo iiji zmajujejo glave. Seme je padlo na dobra tla, vasi levo in desno od železniške progi; imajo novo kost za glodanje. Le v Žužemberku cestarji nič ne vedo za »oklanega« tovariša. Vsi so zdravi, vsi na. cestah.
V sredo je nabasal Zužnjallo v Ljubljani v iiihrbtnik stare obleke, čevlje in nekaj perila- Ni bilo kaj posebnega, toda na. svoj račun je prišel. V Mirni peči je izstopil in zavil v vasi. Pri znancih ,in neznancih se je ustavljal in ponujal svoje blago za mast, jajca in slanino, vmes pa je klatili takele:
»Danes sem še lahko prišel, poslej' me ne bo več. . . Drugi časi' se bližajo. Vsega bo zmanjkalo, vojna bo, le kupite, saj dam poceni. Tale srajca je vredna vsaj tri kile špe-ha, danes sem zadnjikrat med vami . . .«
Marsikje so ga nagnale ženske z burklami, marsikje so ga lepo sprejele in mu nasedle. Ko se je zvečer pijan zibal proti postaji, je zadovoljno godel v brk:
»Kako lepo je živeti od' ljudske lahkovernosti . • .«
Se teden dni! Žužnjalo bo počil od jeze, če mu ne bo uspelo obiskati sleherno dolenjsko vas. Počil pa bo prav gotovo 18. marca, ko bo zvedel bridko, a resnično novico, da so se tudi tokrat vsi njegovi v oblake zidani gradovi spet sesuli v pfaih-
KIS
LJUDSKA TEHNIKA
215 NOVIH STROKOVNJAKOV IN AMATERJEV LANI V NOVOMEŠKEM OKRAJU
Na nedavni skupščini Ljudske tehnike okraja Novo mesto je njen predsednik tov. Henrik Cigoj poročal o gornjem uspehu. Elektrostrojnii klub, avtomoto društvo, foto-klub in radioamaterji, ti so bili lani naj delavne j ši v organizaciji LT. manj ra aeroklub, o čemer smo že poročali. Premalo je lani organizacija LT mislila na kmečki značaj novomeškega okraja in na seznanjanje kmečke mladine s stroji in sodobno kmetijsko, tehniko. Letos bo to upoštevano v delu vseh organizacij LT. Možnosti za delo je veliko-Lani so bile ustanovljene 4 postaje mladih tehnikov. Najdelavnejša sekcija je bila foto-amaterska, ki je presegla plan za 90%. Letos bodo ustanovili še eno avtomoto društvo, 2 elektrostrojna kluba in 15 postaj mladih tehnikov, število članstva pa divignili na 1800. Na novo .bo ustanovljeno pomorSko-brodar-sko društvo, ki ima  za čolnarjenje na Krki
idealne pogoje za dober razvoj. Glavna naloga LT pa bo razširitev organizacije na podeželje.
LEPI NACRTI V ČRNOMLJU
O vzgojnem1 pomenu organizacij LT so razpravljali tudi na okrajni skupščini v Beli krajini. Dobro so se pomenili o lanskih uspehih in novih načrtih za 1951. Število članstva bodo dvignili, ustanovili dve pomorsko. brcdarski društvi v Črnomlju in Vinici, zgradili 5 kajakov, ustanovljen bo nov f otok ino klub v Črnomlju itn nov elektrostrojni klub, poleg matičnega avtomoto društva pa bosta ustanovljena še dva krožka avtomoto društva-Podobne delovne plane imajo tudi radioamaterji.
LT se bo letos tesno povezala z izvenar-madno vzgojo ljudstva in z Zvezo borcev, organizacije pa se bodo čimbolj osamosvojile Na praznik 10- obletnice ustanovitve OF se "bodo vse organizacije LT Bole krajine pripravile z delom, in novimi uspehi.
Več previdnosti — manj nesreč
V zadnjem času so bili prepeljani v novomeško bolnišnico: Starič Peter iz Hrastnega pri St. Ruportu, 6-leten otrok, je vtaknil doma roko v slaimoreznico in si jo je poškodoval. Starši, pazite na otroke, nesreča ne počiva! Potem., ko je otrok že nesrečen, si zaman očitate neprevidnost ali pa se tolažite, da je bilo le naključje-«
Mizarski pomočnik Pozvek Bela v kmetijski zadrugi na Suhorju si je na žagi poškodoval desno roko, 23-letnemu gozdnemu sekaču Jožetu Hrstu iz Poljan pa je v Podturnu padel hlod na levo nogo ter mu jo hudo poškodoval,
Kastelic Janez, posestnik na Pungertu, je blizu doma sekal grmovje, pri čemer je tako nesrečno padel, da si je pokvaril desno nogo.
Ponekod ljudje še vedno surovo med seboj obračunavajo- 20-letni tesač Pe'ko Franc iz Malega Cerovca se je vračal z dela in se oglasil pri sosedu Kresa]u. Ze v hiši ga je napadel sovaščan posestnik Mrvič Martin, vendar pa so mu domači preprečili pretep-Ko ise je Polko pošlo vil od. Kresalovih, je Mrvič pritekel za njim in ga pretepel s kolom. Pelko je dobil težko poškodlbe na levi strani reber. Mrvič bo seveda' dobil zasluženo kazen za svojo, pretepasko kri.
Podoben primer je z osemletnim Robertom Lapor ni kom iz Novega mesta, katerega je v
šoli udaril po levi strani čeljusti učenec 4. razreda osnovne šole in mu prizadel težko poškodbo.
Posestnica Fakin Barica se je pred dvema tednoma vrača lai z vozom iz Rake domov. Med Srnednikotm in Zaimeškem jo je srečal poštni avtobus, katerega se je konj splašil, tako da je Fakinova prišla pod voz. Dobila je težke poškodbe na vratu in glavi. -— Pod voz je prisila tudi 36-ietna Ivana Nose, krmilka prašičev na drž. posestvu Lamšprež pri Mirni, ko je vozila vodo na Gomilo; poškodovano nogo ji zdravijo v bolnišnici.
RAZPORED
prostovoljnega dela od 12.—17. marca
Sindikalne organizacije: 12. III. Železnica, 13, III. Grm, 14. III. Tekstilna tovarna, 15. III. DOZ, DES, Okap, Sap, 16. III. OLO, 17. III. Sodišče, Tožilstvo, Servis, OZKZ, Okrajni Magazin.
Tereni OF: 12. in. Sv. Jurija ul., Meg vrti, Kosova ul., Arkova ul., Cerkvena ul., prosti j-ska ul., Dedlranceschijeva ul., Kapiteljska ul., Katarinin trg, Kastelčeva ul., Kapucinski *rg. 13. III. ŠukJietova cesta; 14. m. Smineljska c, Stemfourjeva ul., Dr. Volčičeva uL; 15. HI. Trdinova c, Prešernova c, Karlovfika c, 16. III. Skaliokljeva ul., Ragovska c, ZagrebSka c., Kandijska c; 17. III. Žabja vas, Irca vas, Krekova ul., Ljubljanska c. od 33. do 39., Kolodvorska ulica.
ZOBNA AMBULANTA V ČRNOMLJU
Vsa Bela krajina ima danes samo enega diplomiranega zobarja, kj dela v zobni ambulanti Zdravstvenega doma v Črnomlju. Za takšen okoliš je to odločno premalo. Bela krajina bi potrebovala vsaj še enega zobo-tehnika v Metliki, ki naj bi razbremenil sedanjega dipl- zobarja v Črnomlju, s tem pa bi bilo ustreženo tudi številnim bolnikom., ki iščejo sedaj zobozdravniško pomoč v Novem mestu ali celo v Ljubljani-
V DOL. TOPLICAH 2E DOLGO ČAKAJO NA REGULACIJSKI NACRT Zdraviliški kraj Dol. Toplice, ki je med vojno mnogo trpel in še vedno kaže težike posledice fašističnega nasilstva, .se ne .more razviti in modernizirati, ker je še vedno brez regulacijskega načrta. Kako naj gradimo nove stavbe, prepotrebne ceste, vodovod in novo vodovodno mrežo? Da še ni načrta, smo nekaj krivi tudi domačini, odgovornost pa leži tudi drugje, da zdraviliški .kraj še vedno ne ve, kako se bo razvijal.
Ali bo ostalo sedanje zdravilišče še zdravilišče ali naj bo letovišče in turistična točka? Tudi to vprašanje je še vedno odprto. V korist zdravilišča bi bilo, da tako tudi ostane in preide v oskrbo ministrstva za ljudsko zdravje. Ker pa je okraj primeren tudi za letovišče, naj bi Turist-hotel izven območja zdravilišča gradil lastne turistične stavbe, saj je v bližini Krka, pa tudi termalna voda bi se dala uporabiti v turistične svrhe. Nujno je, da bi se ta vprašanja čimprej 'rešila. Izvoljen je bil odbor, ki bo skrbel za ureditev vseh teh načrtov. Tov. inž. Sitar je kot domačin že pred leti načrtal zamisel regulacije, ker pozna potrebe dn položaj Dol. Toplic; to bi lahko bila podlaga pri tiestaivljanju dokončnega načrta. Gr.
SPOMENIK BORCU NOV V ČRNOMLJU
ki je bil pred tremi leti slovesno odkrit, je bil lansko leto zaradi neumetniškega izgleda odstranjen, na obsežnem črnomeljskem trgu pa je ostal prazen spomeniški podstavek, ki mestu gotovo ni v okras. Ali bi ne bilo primerno, da bi ZB v Črnomlju v ta podstavek vzidala za letošnjo 10- obletnico OF spominsko ploščo padlim borcem, ki je že izdelana in leži v kotu neke sobe? Spominsko pl oš-čo na vidno mesto! Tako- bo najlepše počaščen spomin na padle borce Bele krajine, ki so se v času NOB borili za našo svobodo. Pionirska organizacija osnovne šole in gimnazije v Črnomlju pa naj sprejme za svojo obveznost, da bodo gredice okrog spo-
meniškega podstavka z vzidano ploščo padlim borcem Bele krajine vselej lepo okrašene s cvetjem.
KAKŠNE NAJ NE BODO LJUDSKE INŠPEKCIJE
Nekje v Bragešeriji imajo ljudsko inšpekcijo. Zdelo se ji je potrebno, da stopi v trgovino takrat, kadar se deli tekstilno blago in caka pred trgovino veliko ljudi. Seveda, pravilna razdelitev, to mora biti njena skrb! Čudno .pa so gledali potrošniki, cepetajoč na mrazu v dolgi vrsti, ko so takoj po začeti delitvi prvi prišli lz štacune prav — Člani ljudske inšpekcije . . . Seveda z bisagaimi nakupijenega blaga, ki je nekaterim zaradi pomanjkanja ovojnega papirja 'radovedno gledalo izpod suknjičev in pla-ščev. Ko je množica čakajočih na.to kar vdrla v trgovino, da bi se »priborila do svojih pravic« članov ljudske inšpekcije seveda ni bUo zraven. _j^0i
DOM LJUDSKE PROSVETE V ČRNOMLJU
že od lanske jeseni dalje obnavljajo. Črnomelj bo z izvršenimi adaptacijami tega doma pridobil zares lepo dvorano z odrom za kulturno prosvetne prireditve. Dela so v živahnem teku. Belokranjci pa žele, da bi prej urejena dvorana zares tudi služila svojemu namenu! Danes ima Črnomelj po dolgoletnem prizadevanju le glasbeno šolo, ki jo vodi agilni prof. glasbe Ljubic Mirko. Prvi nastop, mladih glasbenikov na Prešernovem večeru, ki je bil 8. februarja t. 1. v Črnomlju, pa je upravičili upanje, da nam v Črnomlju raste kader mladih in talentiranih glasbenikov, ki bodo lahko še pogosto nastopili na kulturnih prireditvah v novo urejenem Domu ljudske prosvete. Potrebno bi bilo še, da Svet za prosveto in kulturo pri OLO v Črnomlju pridobi sposobnega režiserja, ki bo vodil igralsko družino v Črnomlju, da bo na novem odru zaživela tudi dramatska dejavnost.
PROTILETALSKA ZAŠČITA V  DOL. TOPLICAH
Tudi v DPI. Toplicah je ustanovljena krajevna protiletalska zaščita, preteklo sredo je bil sestanek vseh topLišikih gospodarjev, ki je bil prav dobro obiskan. Določili so vse potrebno za dobro delovanje nove varnostne organizacije, v ikratikem bodo začeli s tečajem o vedenju In pomoči v primeru potrebe; tečaj bo trajal 62 ur. Na sestanku so se gospodarji pogovorili tudi o splošnem političnem položaju, kakor tudi o ostalih važnih vprašanjih zdraviliškega kraja. Gospodarji so obljubili sodelovanje, da bo delo, ki je pred vsemi prebivalci Toplic,  čimprej opravljeno.
Čez zelenjadni trg na sejmišče in v trgovine
Dokaj dobro je v zadnjem času založen novomeški trg. Od prvih pomladanskih cvetlic pa suhih fig, sadja,, zelenjave, vrtnine, mlleka, mašila, vseh vrst seinenja, domačega platna in starih obnošenih čevljev, vse lahko kupite sedaj na trgu- Novomeški trg- ima še vedno rekord v tem, da ima najvišje cone v vsej Sloveniji. Zato trgovina posebno proti koncu meseca ni tako živahna kot bi bilo pričakovati. Za liter mleka je treba plačati 35 do 40 d.i.n., za merico motovilca 10—15 din, za kg jabolk 60 do 80 din, za kg suhega sadja okrog. 65 din, za »fe.rkl« orehov 70 do 80 din, za krompir 25 dta 30 din kg, za eno jajce 8 din, za liter kaše 120 din, za kg fižola 60 do 70 din, za venec čebule 200 do 1100 din, za dva decilitra čebulčka 60 do. 70 din (prodajalke trdijo da je to četrt litra.), za kozarec bučnih pešk 20 din, za kg semenske detelje 350 do 400 din, za en meter domačeg i platna 550 do 600 din. itd.
Na sejmišču
V novomeškem cuuraju je prašičereja važna gosp.odarska panoga. Zaradi tega je živinsko sejmišče na Loki v Novem mestu vsak ponedeljek zelo živahno. Sem pripeljejo svinje. rejci na prodaj; mlade prašiče pa tudi odrasle plemenske in pitane svinje iz celega okraja; kupci se zberejo tu z vseh strani, celo iz drugih okrajev. Zadnji ponedeljek So bile dosežene na sejmišču sledečo povprečne cene: mladi prašički 6 tednov 3000 do 3500 din za rilec, 3 do 4 mesece stari po 6000 do 70G0 din komad, od 60 do 70 kg težke plemenske svinje 12.000 do 14.000 din. Vse kupčije se navadno zaključijo na »čez« in le redkokdaj na težo. Pogajanja med kupcem in prodajalcem so po navadi zelo »ostra«. Udarjajo v roke, da odmeva od Krke in prodajalec je že po stari navadi dolžan nekaj popustiti pri ceni, sicer prašički slabo rastejo, ker so od »trdega« gospodarja. V kolikor se kupčije ne sklenejo že na sejmišču, se nadaljujejo še pri Košaku na dvorišču, kjer po navadi »parkirajo« prodajalci in 'kupci.
V trgovinah
Po zadnji sprostitvi blaga v prosto prodajo se je promet po trgovinah znatno dvignil. V dveh tednih je bil dosežen planirani promet za cel mesec. Izbira blaga po trgovinah je precej dobra, lahko pa bi bila še boljša, če bi imele trgovine možnost neposrednega sklepanja pogodb z proizvajalci, so pa še vedno navezane na razdeljevanje republiškega distributivnega organa in. morajo večkrat sprejeti blago, za katero v tem kraju ni povpraševanja. Med potrošniki je še vedno največ zanimanja za tekstilno blago boljše kvalitete, za steklo, porcelan; a tudi razne posode je šlo v zadnjem času veliko v promet. Sploh se potrošniki zanimajo predvsem za kvalitetno blago, kar bodo morate naša proizvodna podjetja upoštevati. Z združitvijo
industrijskih magazinov in nekaterih poslovalnic KZ na podeželju z okrajnim magazinom se bo število trgovin nekoliko, zmanjšalo in s tem tudi stroški trgovine. V mestu samem in kjer bodo podamo možnosti se bodo trgovine specializirale za posamezne sorodni1 artikle. Kmetijske delovne zadruge pod vodstvom okrajnega zadružnega sklada, bodo v začetku meseca odprle na glavnem trgu svojo trgovino z živili, kar bodo gotovo toplo pozdravile novomeške gospodinje. Nov način prodaje blaga na razne bone in industrijske točke zahteva, od trgovskega kadra veliko več spretnosti in mnogo nadurnega dela pri natančnem lepljenju bonov in točk in bi bilo nujno, najti bolj enostaven način za to delo.
O
BVESTILO
SPREJEMAMO:
MALE OGLASE IN OBJAVE ■ RAZNE ZAHVALE ■ REKLAMNE OGLASE ■ PREKLICE ■ URADNA OBVESTILA ■ POZIVE ■ VABILA IN OBVESTILA VSEH VRST UPRAVA  DOLENJSKEGA lista
OBJAVA
POSEBNI  VLAK  V PLANICO DNE 11. MARCA!
Odhod iz Novega mesta ob 01.10, odhod lz Planice ob 16,39. Postanki: Mirna peč, Trebnje, Radobova vas, Stična, Višnja gora.
Vozovnica velja samo za vlak št. 7.
NE GODRNJAJ, IZOGNI SE GNEČI 1 PRED POTOVANJEM 'KUPI VOZOVNICO V POSLOVALNICI
V   NOVEM MESTU
ČAKANJE PRED POSTAJNO BLAGAJNO PA PREPUSTI DRUGIMI
MALI OGLASI
TAPETNIŠKI IZDELKI
za naš tapetniški oddelek sprejemamo vsa naročila novih izdelkov ali .popravil. Izdelujemo iz žime in tapetniške trave. Razen vzmeti in gornjega blaga damo na razpolago ves ostali material.
Priporočamo se!
Mizarstvo MLO Novo mesto, Ljubljanska 28. {telefon 101).
OKRAJNI  ODBOR  LJUDSKE PROSVETE V NOVEM MESTU
išče dobrega knjigoveza. — Interesenti naj se javijo v pisarni odbora v osnovni soli.
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Naslov uredništva ln uprave:
Novo mesto, Kapucinski trg 3. — Telefon uredništva štev. 7. — Tekoči račun pri Komunalni
bainki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1     _   Letna naročnina 150 din, polletna 7S din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.