URN_NBN_SI_DOC-GW7NTAAP

PRO BLEM A TIK A B IB LIO G R A FSK EG A O D D ELK A V SPE C IA L IZ IR A N I ZNANSTVEN'! USTANO VI JA N EZ LOGAR B ibliografija sc še danes tako v svetu kot p ri nas pogosto sm atra za nepotrebno zlo. Njen pom en, njena vloga v procesu strokovnega in znanstvenega dela se podcenjuje, včasih p a tu d i precenjuje. Pogosto niti strokovnjak, ki bi m u m orala b iti vsak dan pri roki tako kot črnilo in pero, nim a o njej točne predstave, ne ve, k aj m ore od nje p riča k o v ati in česa ne. Predvsem je ne poznajo. Ne poznajo te zveste, a nevsiljive svoje pom očnice; koli­ kor jo poznajo, ne utegnejo, da bi sc z njo m alo podrobneje poba- vili. V odnosu do nje ostajajo prem nogi od n jih v svojo veliko škodo n a stopnji diletan ta. B ibliografija ni izrodek novega ali celo naj novejšega časa. T ako m islijo le lju d je, ki ne vedo, d a sprem lja k n jižno produkcijo že sk oraj od vsega početka. P rv a desetletja, celo kako stoletje po izum u tisk a bi m orda mogli shajati brez nje. Kljub tem u se je km alu p o javila in je v sredi 16. stoletja že rodila prve plodove tra jn e vrednosti, kot so n. pr.: C onrad G esner, Bibliotheca univer­ salis (1545 1555), Antonio Francesco Doni, La L ib raria (1550), John Bale, S criptorum m ajoris B rytanniae C atalogus (2. izdaja 1557-59), A ndrew M aunscll, C atalogue of english p rin ted books (1595), Francois de la C roix du M aine, La biblioteque (1584) idr. V tistih časih je bila p ro dukcija k n jig še m ajhna, a je h naraščala v p rim eri s produ kcijo rokopisov v tej in p re jšn ji dobi; mnogo h itreje kot število k n jig je naraščalo število bralcev. V tem ko je kopist v srednjeveškem skrip to riju v večmesečnem ali celo v večletnem tru d u pom nožil število rokopisov za en sam izvod, je tisk ar v nekaj mesecih poslal v svet več sto, ccio več tisoč enakih prim erkov istega dela. K njiga se je začela širiti z neverjetno n a­ glico. Vsa ta m nožica k n jig bi bila ostala za večino interesentov nepregledna, torej tu d i slabo izkoriščena, če bi ne nastopila že ted aj svoje zm agoslavne poti — bib liog rafija, stroka, ki celo sto­ letje po n astan k u ni im ela n iti svojega ustaljenega naziva. S kraja, ko je letna p ro d u k c ija k n jig v E vropi znašala 800, 1000 ali n ekaj tisoč del na leto. je biblio g rafija m ogla težiti za tem , d a popiše in ev identira v enem delu knjige vseh strok in vseh narodov v E vropi. G esnerjeva B ibliotheca universalis je res u n i­ verzalna splošna bibliografija. T oda že vzporedno z njo ali vsaj k m alu za njo so začele n a sta ja ti nacionalne splošne bibliografije, ki so popisovale celokupen tisk enega naroda, ali m ednarodne in