Odkrita beseda. Dasi se je nervoznost polotila v zadnjem času vseh vrst državnega uradništva, je ta v vrstah učiteljstva še menda največja. In kako ne, saj živi učiteljstvo v skrajno težkih razmerah. Upalo je, da ga iz težke si* tuacije reši zakon o narodnih šolah s tem, da mu prinese tudi materialno izboljšanje. Razočaranje pa je prišlo, ko so dobili šolski upravitelji in učitelji, ki so imeli naturalno stanovanje, po objavi novega šolskega zako« na manj prejemkov, kakor so jih imeli prej. Še težji je bil položaj, ko je bila s prvim ju« nijem odtrgana vsemu ueiteljstvu v državi državna stanarina in to za dva meseca nazaj in za junij, tako da je učiteljstvo dobilo v tem mesecu do 450 Din manjšo plačo nego druge mesece. Obcine se pa niso zganile, da bi pričele plačevati stanarino, ki jim jo je predpisal zakon in učiteljstvo ni dobilo ne državne in ne občinske stanarine. Znaten del ostalega državnega uradni« štva je dobil specialne daklade, s katerimi mu je bilo materialno stanje izboljšano. Uči* teljstvo ni bilo deležno tega izboljšanja s svojim specialnim zakonom, ampak čaka še vedno, da se to zgodi z revizijo uradniškega zakona. '¦ ! Mnogo vprašanj je ostalo vkljub zakonu o narodnih šolah še nerešenih in se tudi za* konite določbe ne dajo izvesti, dokler ne iz« ide pravilnik k zakonu o narodnih šolah, ki bo izvršilni predpis k poedinim zakonskim določbam. Čas, v katerem živimo, je velik in poloe žaj učiteljstva je res težak. Z mirno vestjo pa lahko rečemo, da se je organizacija v polni meri zavedala velike dobe v kateri živimo in da je sistematično delala in storila vse, da se vsa vprašanja, ki se rešujejo, rešijo za učiteljstvo in za šoto vsaj kolikor je bilo mogoče ugodno. Organizacija ni zamudila nobene prilike, da bi ne opozorila merodajne faktarje na težnje in zahteve učLteljstva in na potrebe šolstva. Več storiti ne more in drugib sredstev na razpolago nima! V težkih položajih pa se najbolj lahko pretehta tudi poedince in cele skupine, v kos likor so na svojem mestu in v koliko se za= vedajo dobe v kateri živimo. Njih zrelost se razbere iz njih dejanj. Najtipičnejši znak današnje dobe je ta, da se ne razglablja o vzrokih poedinih pojavov, da se ne išče pra* vih vzrokov poedinim uspehom in neuspe* hom, ampak se obmetava in s senzacijami skuša begati ljudi v prvi vrsti napram onim, ki so jim najbližji in se najbolj trudijo, da bi izboljšali stanje in da bi koristili učitelj« skemu stanu in šolstvu. Nekritičnost je tipičen znak današnje dobe. Kritike in resolucije se iznašajo brez navajanja vsekakih argumentov; ne odločajo več argumenti, temveč agresivnost in drznost poedincev. Od časa do časa se širijo med članstvom razne vesti in često tako fanta= stične. da se takoj na prvi pogled vidi njih neistinitost. Lansirane so pa tudi take vesti^ ki na prvi pogled izgledajo resnične, a se šele pozneje izkažejo brez vsake podlage. S takimi metodami se operira največ. Stvarna pojasnila sicer razbijejo za hip dvome ln sumničenja, a članstvo še v veliki meri rado naseda »šlagerjem«, ki se razširjajo ob nenavzočnosti prizadetih. Voditelji po nekaterih društvih tudi ne puste, da bi članstvo čulo drugo plat zvona. Sami izpadajo, zastopnikov poverjeništva pa namenoma ne vabijo na zborovanja, da bi bilo članstvo le enostrano, po njihovo infor* mirano. Zavarujejo se celo s sklepom dru* štva, da naj poverjeništvo ne pošilja svojih zastopnikov na društvena zborovanja, ako jih društvo samo ne povabi. Nii euda in ni težko v tako enostrani atmosferi pripraviti potem članstvo celo do sklepov za izstop društva iz organizacije. Lahko je begati, lahko je razbijati, težje je paziti, da se ohrani vsaka dobrina za šolo in stan, ki morda hipno ne koristi osebnim ambicijam poedincev in ne predstavlja mate* rialne dobrine; težje je boriti se za vsako ped pravic, katerih važnosti se bodo zavedali poedinci šele čez čas ter bodo šele čez čas videli, v kako važni in resni dobi smo živeli. Najžalostnejši pojav današnje dobe pa je, da tiči v mnogih slučajih za vsemi onimi, ki danes kriče proti organizaciji edini vzrok — ker jim ni bilo ugodeno službeno v eni ali drugi osebni zadevi. Krivdo nosi seveda na podlagi vse nekritičnosti vselej in vsikdar edino — organizacija. Tako tolčejo ti poedinci sami po sebi. Mesto opore zbog težkega položaja mečejo polena pod noge v najkritičnejšem času, brus hajo in spravljajo na dan vprašanja, ki so vse prej ko primerna in resna, ki so najčešče brez vsake stvarne podlage in vendar delajo umetne afere na podlagi njih. Vzroke vsej nerviranosti smo navedli že v uvodu in prepričani smo, ko padejo ti vzroki, bo padel tudi dobršen del terena za vse one, ki begajo danes brez stvarne pod* lage, ki nastopajo brez argumentov in brez dokazov. i Vkljub vsem tem notranjim pojavom, ki niso bili ravno najprijetnejši za intenzivno pozitivno delo, je šla organizacija preko teh pretresljajev, vznemirjanj in sabotaže pozis tivnega dela, da je rešila, kar se je rešiti dalo, da je ustvarila s svojo iniciativo, kar se je ustvariti dalo. Pokazala bo lahko na ogromno pozitivno delo, ki ga je izvršila v pretečeni dobi in po= kazala bo lahko na marsikateri uspeh, ki mu je položila temelje s svojim delom v sedanjo« sti, a uspehi tega dela se bodo pokazali šele v bodočnosti.