k 71. V Trstu, v soboto 5. septembra 1885. Tečaj X Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko f a» — m h ■*•■« • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako areda in aafcat* o poludne. Gena za ti« leto je « plu., za pola leta 3 prid., za četrt lete 1. gld. &0 kr. — Posamezne števila* «e dobivajo pri onravništvu in v trafikah v Trat« po & kr., v Barlol in v AJdaviSlal no <1 kr. — Sarpentnt. reklamacije m inaerate prejema Opravalitva, vla Tarraata, »Nava tlakama*. Val daviti ae pošiljajo Uradniitva »vla Tarrante« »Nuova Tlpografla vsak mora biti frankiran. Rokopiai o^z posebne vrednosti ae ne vračajo,, — lmerati (razne vrste naznanila in poslanice) ae zaradunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi fi'katni ae plačuje za vsako besedo 2 kr Federalizem* i. • (Dalje). Ne bi bili previdno, ko bi hoteli zdaj konservativci vse kar naglo na glavo postaviti, kakor to želi morda kak Lienbacher in tudi prestrogo za-htevanje federalizma po zastopnikih na desnici zastopanih narodov bi uteg-Dolo postati morda osodopolno. Uprav zato se zdaj federalizem kolikor mo-goče malo povdarja, akoprem se mu v obče približujemo, in približujemo se mu zato, ker to narava naSe države nepreprosljivo zahteva. Bojazen pred federalizmom je morda tudi nekatere ude sedanje vlade prešinola; pri vsem tem pa tudi oni uže veslajo pod uplivom vetra, ki žene proti federalizmu, kateri je ona vladna forma, ki je Avstriji po svojej naravi, in tudi v obče svobodi in materijalnomu ter etičnemu napredku najbolj prikladna in to hočemo zopet enkrat z novimi stavki dokazati. Imenitni italijanski državnik Ma-chiavelli je mej drugim pisal v svojej imenitnej knjigi «11 Principe», da je potrebno, da se versko društvo, ali pa ljudovlada (recimo tudi država v obče) večkrat vrne k svojemu začetku, ako se sploh hoče večkrat pomladiti in mnogo časa obstati. Pred letom 1848. se je Avstrija pač le federalistično vladala. Ogri so imeli svojo ustavo ; druga kraljestva so tudi imela neka deželna zastopstva, toda le malo razvita; ali Češka, Hrvatska in takozvane notranje avstrijske dežele so imele svoje posebne kancelarije na Dunaji pri osrednjej vladi, in italijanske dežele: Lombardija in Beneška so celo imele nekaj Časa svojega namestnega kralja in se je tam sploh sodilo in vladalo po PODLISTEK. Indijska drama Kalid&sova. Na slovenski jezik preložil dr. Karol G laser. (Dalje). Urvali. Prijateljica, Mudanu ti zapoveduje: •Brzo pelji UrvaŠijo do stanovanja tega častnega moža«. Čitralekhd. Nisve uže dospele do grada tvojega ljubimca, ki je enak vrhu Kail&sove gore? U rvah'. Zamisli se in povej mi vsled tvoje nebeške moči. kde je zdaj moj ljubček m kaj dela? čitralekhd. (Zamisli se; ta se.) Hočem se malo po&aliti ž njo. (Glasno). Nekje, kjer biva zdaj, jako je primerno za razveseljavanje, da uživa veselje, družiti se z drago, po ka-terej je uže dolgo hrepenel. Urvali (se užali). Čitralekhd. Nespametna, misliš inar, da je ta ljubica druga? V rvali. Po nepotrebnem me muči dvom. povsem drugih postavah, nego v drugih kronovinah Avstrije. Avstrije zgodovinski razvitek se je vršil počasi; mirnim potem po pogodbah so se v stoletjih pridružile razne dežele Avstriji in avstrijski vladarji so vsakej na novo pridobljenej deželi potrjevali svoje pravice in pri— vilegije. Tega ni mogel odpraviti niti raz-svitljeni vladar Jožef II., ki je sicer napravil mnogo koristnih postav — enako veljavnih za vso državo, toda v obče mu ni bilo mogoče iz Av- M o stnje napraviti tako centralistično vla-dane države, kakoršna je bila na priliko Francija, ali Pruska. Treba je tudi pomisliti, da so se baŠ zato prebivalci raznih dežel tako radi podvračali pod žezlo Habsburža-nov, ker so ti spoštovali posebne pravice vsake dežele in se torej od nekdaj držali federalističnega načela. Vse to je v zgodovini zatrjeno in tega zgodovinskega razvitka Avstrije ne more tajiti noben Herbst, noben Schmerling. Ali nadživel se je način absolutističnega vladanja, v začetku 19. stoletja so Francozje po vsej Evropi oklicevali načelo ljudskih pravic in enakosti vseh pred postavo. Od tistega časa se je začelo gibanje mej ljudstvom, katero gibanje je postalo leta 1848. občno, ter je v Avstriji odstranilo duhomorni absolutizem Met-ternichove vlade. Toda uže tistikrat so začeli Nemci delati za nadvlado nad avstrijskimi Slovani in so v ta namen poslali v vsa slovanska imenit-niša mesta svoje apostole, ki so oznanjali nemško evangelije in razvijali nemške prapore; tudi na ljubljanskem gradu je bil razvit z veliko slavnostjo velikansk nemški prapor, a vil se je le 24 ur, ker prišel je strešansk vihar, Čitralekhd. Na strehi bisernega grada biva kralj; edini Vidušaka mu dela družbo. Bližajve se mu. (Obe se s \raka spustite.) Kralj. Prijatelj dragi, z nočjo raste ljubezni muka. Urvali. Pri teh bodali, čijih pomen je nejasen. trepeče mi srce. Skrijve se in poslu-Saj ve njegovo jadiko vanje, da zgine najin dvom. Čitralekhd. Kakor se ti rači. Vidulaka. Uživaj vendar te nektarske mesečine žarke. Kralj. Prijatelj drugi, žarki lunini In druga sredstva srčnih mojih ran Me no ozdravijo, ni mehku postel ne, In cvetk dišečih, luno žarki ne, Ne biseri, mazi o tudi ne; Edino deva krasna Urvaši. Le sladka nje oeseda rešiti Skelečih mene more srčnih ran. Urvali. Moje srce, ki si me zapustilo, in k njemu šlo, ti si doseglo svoj namen. Vi d ula k a. Pri meni je prav tako ; če si želim sladkarij in pogače, pa je nedobini, mislim si, da imam in se tolažim. Kralj. Pa ga v kratkem doboš. Vidulaka. Ti pa tudi njo. raztrgal ga in odnesel; da so pozneje od njega le eno cunjo naSli v nekej mlaki na Studenci.*) Vled tega so nastali veliki prepiri in je šla k malo vsa svoboda po vodi, in tega glavna krivda je bila tedaj ta, ker se niso mogli avstrijski narodi mej seboj sporazumeti. Slovanom so potem Nemci očitali, da so oni delali za reakcijo in da so oni uzrok, da je propala svoboda v Avstriji ; toda svobodo je pod-kopavala tistikrat, kakor tudi pozneje, le vladoželjnost Nemcev in neprizna-nje Slovanov. Avstrija bi bila potrebovala leta 1848 kakega Solona, da bi jej bil napravil ustavo. Tacega moža je Avstrija sicer imela, bil bi grof Stadion, ali kar naglo je na čuden način obolel in govorilo se je, da ta bolezen ni bila od Boga, Sestavljena iz raznih kraljestev in narodov, potrebuje ona svojim posebnim razmeram primerno ustavo. To so razumeli marsikateri možje izmej narodov, toda tisti, ki so imeli državne vajeti v rokah, posnemali in kopirali so večidel ustave drugih narodov, kar je bilo popolnoma napačno po Solonovih načelih, ki je svojim Atenfianom dal ustavo njih okoliščinam primerno in ni posnemal nobene tuje ustave. Mej tem ko so ministri s praznimi prepiri zaradi forme ustave dragi čas gubili, prodiral je vedno bolj Čut svobode mej avstrijska ljudstva, kolikor bolj pa je podiral ta čut, toliko *) Rajnki Miroslav Viihar jq stal takrat, ko je vihar nemški prapor na ljubljanskem gradu trgal, pred Frančiškansko cerkvijo z Bučarjem, notarjem v Postojinl in Fr. Cegnar-jem, ter pri tej priliki te le proroške besede izgovoril: Poglejta, prijatelja, volja božja ni, da nam bi gospodov ili Nemci, kakor vihar ta nemški prapor trga, tako strga tudi naš narod nemško oblast nad nami. Čitralekhd. Poslušaj, ti nezadovoljna, poslušaj. Vidulaka. Kaj pa ti misliš? Kralj. Ko ava sedela tam na vozu, ki Se zibal je močno, se rama ta Dotaknolu je njenih krasnih udov, In je dosegla smoter svojih želi. Vse drugo pa telo ni vredno, da Qa zemlja nori in da še Živi. Čitralekhd. Čemu se neki obotavljaš zdaj? Urvali (hitro pristopivli). Stopila sem pred Velikega kralja, on pa se jako mrzlo meni nasproti vede Čitralekhd (smehljaje se). Ti nestrpljiva stvar, mar ne veš. da še nosiš čarobni zastor in da si nevidljiva. Glas (ia kulisami). Semkaj, vladarica, semkaj, tu je pot. (Obe poslulate in se prestrašite). Vidulaka. Glej, glej, kraljica je došla; varuj svoj jezik. Kralj. Ti pa se drži resnobno, prijatelj dragi. Urvali. Kaj mi je zdaj storiti? Čitralehkd. Dovolj je jadikovanja. Naju ne vidi nihče, ker sve skriti. Kraljica je po pu-ščavniško opravljena; gotovo v kratkem zopet odide. bolj se je tudi oživljala narodnostna ideja in to se je godilo še oeld za Bacha absolutistične dobe, ki je bila le prehodnja, ker se svoboda ni dala več zatreti. Začelo se je torej zopet poskušati z ustavo ; toda škoda, da nemški profesorji in državniki, ki so imeli odločilen upliv, niso bili brez predsodkom, ter so mislili, da mora mesto Bachovega absolutizma priti nemška oligarhija. Še leta 1860. po oktoberskej diplomi, precej ko je cesar proklical ustavo, obveljal je pravi Avstriji primeren duh, češ, da ustava vsem narodom d& enake svoboščine ; ali baš to ustavo s primernimi i svobodnimi načeli je kmalo podrl očka Schmer-liug, ter jo namestil uže čez leto z drugo bolj centralistično ustavo. Poskusil je po 10 letnih parlamentarnih bojih grof Hohenwart zopet leta 1871. uravnati Avstrijo na podlagi zgodovinskega nje razvitka in prave narodne enakopravnosti, toda, kakor znano, intriga centralistov je kmalo prekrižala in uničila pravo pot in začelo se je najokrutnejše, najbrezobzir-nejše zatiranje Slovanov. Zdaj se po Taaffejevem ministarstvu uže 7. leto skuša državni voz spraviti v pravi tir ; in k ljubu temu, da se Slovanom jako homopatično delć pravice, pri vsem tem nemški centralisti počenjajo vsega vraga, da bi odstranili še cel<5 to, Nemce na vse strani varujočo vlado. (Dalje prih.) Narodne razmere koroških Slovencev. (Dalje). Tudi nr. Koroškem, in tu še v večjej meri nego drugod, v rabi je ovo trpičenje; (Kraljica nastopi z spremstvom, ki nosi darove1)' Kraljica Imesec opazujoč). Nipunika, kaj l^p6 se sveti sveti mesec, združen z Rohinijo.' Nipunikd. Še lepše se sveti kralj, če je združen s kraljico, [hodi sem ter tja). Vidulaka (kraljico ogledovaje). Ne .vem, ali dobim dar nje, ali jej pa služi ta obljuba samo za pretvezo, ker bi rada popravila svojo hibo oholo prezirajoč tebe, ko si pred njo pokleknil? Saj meni se denes posebno lepa zdi. Kralj (smehljaje se). Oboje bode prav; meni se pa dozdeva drugi uzrok posebno verojeten, kajti Opravljena je v belo oblačilo; Njo krasi to, kar redno nosi vsaka OmoŽena1}, v laseh se vidi samo Mladičje durvino; kot da obljuba Ponižnost bi zahtevala, tako Je proti meni preprijazna zdaj. ') Če se zaobljube izvršujejo, dobivajo navzoči brahmani darove. *) L svitlobo. ') Žene ai drgnejo roke s žafranom, nosijo na čelu rudet znak in okoli vrat* ni« ate-klenih biserov. Hočeš, nočeš mora vsaka Indijka, če hoče veljati za Ženo, to nositi in opravljati. *) Ki ostane pri daritve neporabljeno durva — Phnicum daitylon. (Dalje prih J y čisto slovenskih krajih (kakor v okolici Celovca) ustanovljene so Sole z nemškim jezikom. G. pisatelj to tudi povdarja v svojej brošuri, da izvedo tudi poslanci in vzlasti novoizvoljeni trgovinski minister, baron Pino, kojemu mora v skrb biti potezanje za svoje slovenske volilcr; potem navaja razna menenja imenitnejših pedagogov o ljudskej Soli, koji so vsi edini v trjenju, da poduk v ljudskih Šolah se mora deliti, da ima kuj vspeha — le na po Uagi materinega jezika. UŽe pred tremi stoletji je trdil Ko-menski (S. Gomenius grosse Unterrichts-lehre Didactica magna, Pichler's Witwe, piid. Klassiker, I. Bud. Wien 187G p. 335): «Eine fremde Sprache Jemand lehren wollen, bevor er die einbeimische inne hat, ist gerade so, als wenn Du Deinen Sohn reiten lehren wolltest, bevor er noch gehen kano.» (Učiti koga kakega tujega jezika predno še svojega materinega dobro ne umeje je uprav tako, kakor bi svojega sina jezditi učil, ko niti hoditi ne zna). Tudi Niemeyer pravi, da več nI ljudstva zadostuje znanje materinega jezika ter da ne bi smelo v nižjih ljudskih Šolah niti govora biti o t u j i b jezikih, kot nepotrebnih. Pestalozzi trdi tudi, da se učenci, ki besedice v ljudskih šolah ne umevajo, radi tujega učnega jezika nič ne navadijo, izven posameznih besed. Besed iz takih Sol priSli mladeniči Se precej umevajo in na pamet ved6, da bi pa mogli ž njimi govoriti, česa pripovedatl, ali spisati, godilo bi se jim, kakor onemu, ki je otrobe vezal. Euako nasprotni tujemu jeziku kot učnemu, v šolah, obiskovanih od otrok druge narodnosti, izrazujejo se i Schleier-macher, Waitz, Beneke, Scbrader, Dittes itd., koji vsi trde, da se morajo otroci v ljudskih Šolah na podlagi svojega materinega jez.ka, tega dobro naučiti, da ga pišejo, berejo in pred vsem dobro umevajo. Ali kar sebi žoliB, privošči tudi svojemu bratu, ker drugači si egoiBt; krivično postopaš z svojim bližnjim ter namesti da bi ga ljubil, vedno ga od sebe odganjaS, pravice mu kratiš, ter vse k sebi grabiš. Lepa res so menenja teh nemških učenih pedagogov, ali ona niso uresničena, ampak Nemec, BamopaSni Nemec hoče vse sam imeti: enako naj 86 godi z nemškimi otroci, deca druge narodnosti naj se potujčujejo, vsiluje naj se povsod zveličavna nemščina, izuče (?) naj se v nemškem kot vsem potrebnem jeziku] V knjigah zidajo in prav govorć; v javnosti pa podirajo in druge zatirajo 1 To je pravica, enakopravnost nemške gospode! Te trditve torej izražene od teh slavnih pedagogov nemajo dosedaj na Ko-roškem nikder veljave za Slovence in vspeh je tudi viden, ker, ko po 3—4 letnem obiskovanju iz šole izstopijo, ne prinese z seboj nobenega znanja razven, da umejo nekoliko nemško pisati in za silo brati (ne razume besedice) ter da ko od-rasejo in v vojake pridejo, domov pisma v slovenskem narečju \ gotiČnimi Črkami pisana pošiljajo! Ako nema ljudska učilnica diuzega namena, nego da se v njej v Štirih letih nemško brati in pisati navadi, zadosti ste dve leti, da se isti namen dostigne, podučavajoč v slovenskem jeziku, kajti učenci, ki take sole obiskujejo, morajo stoprv v i znej dobi, ko |im je uŽe Čas oditi iz šuie, kaj bolj umeti tvarino, ki se v nemškem jeziku predava. Osemletno šolsko obiskovanje je torej prav malo ali čisto nič koristno slovenskim otrokom, ker nauče se nič ne, niti istega nemškega jezika, kojega širiti imaio za glavni smoter one šole, ker germanhaeija ima dober vspeh le v mestih, ali vsaj tam, kder imajo otroci priliko v nemlkem jeziku občevati, ne pa na kmetih, kder otrok ntk der drugje nemškega ne slih, ra\ven mej šolskimi stenami, doma pa vedno v svojem slovenskem občuje. Otrok, ko take Šole dokonča, nema več nikakega veselja do daljnega izobraževanja samega sebe; nemških knjig, kojih pri vsem nemSkem poduku čisio ne umeje — noče v roke vzeti ter iz njih čitati — Blovenske pa bi rad ali, — slovenskega s»e ni nikdar učil niti brati, zato tudi te na strani puSča ter živi tja v dan brez olike, brez učenja, ne da bi si pridobival potrebnega znanja za živenje. N|emu ni osemletno posedanje v tujej Soli nič po- moglo, ni ga oblazilo, ampak pustilo na onej stopinji omike, na kojej 8e je nahajal poprej. Da, čestokrat pozabi v malo letih Še ono malo, kar se je navadil: brati in pisati. Tak Šolski sistem ni lenarodomorilen, ker zavira Slovence v kulturnem napredku, ni mu le v polnej meri škodljiv I v istem materijalnem stanju, ker tudi slovenski kmet plačuje težke davke, s katerimi se tudi te njemu škodljive šole zdržujejo, ni mu le Škodljiv v dušnem obziru, ker ga ne omikujejo in uče, marveč duSno gubć ter pokončujejo v njem veselje do uka in napredka — ampak taki duSni reveži, ki so take Šole obiskovali in sploh slovensko kmetstvo na Koroškem, ki jib mora obiskovati in zdrŽevati, nemškim sosedom so v zasmeh, pitajo jih ti nemški bratje z nazadnjakl, barbari, kar pa ni čudr.o, ako malko pomislimo na bahanje in narod nI ponos Nemcev, ki se izraža vzlasti v zatiranju druzih narodov. Iz tega izvira ona nemarnost In nezadovoljnost, ki se vidi tudi v koroških Slovencih. Zadnji ne morejo napredovati, ako se tako nepeda-gogično, tako zatiralno nezakonito z njimi ravna! Zjnbomir. (Dalje prib.J Politični pregled. Notranjo dežele. Cesar je prvega t. m. k malu po po« lunoči z bolgarskim knezom odpotoval iz Pelznja, ker so se končale vojaške vaje, s katerimi je bil cesar jako zadovoljin ter je nadvojvodu Albrehtu in vsem oddelknim poveljnikom izrekel posebno Svoje priznanje. Pri odhodu so ga čakali deželni namestnik, župan, mestni sv&t, poveljnik posadke iu častna kompanija deželne brambe z muziko. Župan se mu je zahvalil za pred ta dan mu podeljeni Fran-Joslpov red. Cesar se je odpeljal mej slava-in hoeh-klici na Dunaj. Malo pred četrto uro zjutraj je dospel v Budejevice, kder se je deset minut pomudil in bil navduBeno sprejet. Zupan ga je nagovoril v nemlkem in češkem jeziku in ceBar mu je tudi v obeh jezikih odgovoril ter Izrekel Željo, naj bi BudejeviČani v bratovskej slogi delali za blagostanje mesta. — Predno pa je zapustil Pelzenj, poslal je lastnoročno pismo deželnemu namestniku, pisano 1. septembra, v katerem izreka zahvalo prebivalstvu na Češkem, posebno Pelzenjčanom za ne-omahljivo udanost, ljubezen in zvestobo. Na Čeikem se zadnje dni gode pogosti in hudi prepiri mej Nemci in Čehi; še se ni polegel hrup o izgredih v Kraljevem dvoru in Liberi^ab, in uže zopet so dve uri od L'beric, v Langenbruku napali nemSki ro-govileži prodajalce sečivja. Bil je neki velik pretep, v katerem je bilo ranjenih okoli dvajset Čehov. Če pojde to tako dalje, Izdade se brez dvoma ostre naredbe zoper hujskače i napadovalce. kakor tudi zoper časnike, ki prepire nete. Vnanje dežele. Albanci vedno gosteje napadajo srbsko ozemlje. 27. avgusta so zopet pri Mokrem Kamenu udarili čez mejo in ubili dva žan-darma. Srbska vlada se vedno pritožuje zarad tega pri tnrškej vladi, a ta se menda Se meni ne za te pritožbe. — Pri Thrčiji je vse zaman i ne bo miru, dokler se Turek ne vrže čez Bospor. Brzojavna konferenca v Berolinu je 3, t. m. sprejela enotni tarif z vsemi glasovi v drugem Čltaoji, razen enega, ker dotični poslanec še ni imel pooblastila od svoje vlade I toraj ni glasoval. Italija pošlje štiri polke iz Sicilije na Tripolitansko; tako pišejo francoski Časniki. Mi tega ne verujemo, če tudi nam je predobo znana prodrznost, brezobzirnost in hinavstvo laške vlade, ltalijanskej vladi mora vendar znano biti, da bi napad na Tripolitansko vso Francosko in vso Turčijo spravil na noge i da bi pri tacem podjetji gotovo omagala ter lahko tudi zgubila vse vojno hrodovje, katero je stalo toliko milijonov, da je zarad njega izmol-zena vsa Italija. Nezaslužena sreča je Italijo oslepila, napuh pa bodi pred padcem, tako pravi pregovor. A Italja ne pozna tega pregovora. Napoleon in Bismark sta jo ustvarila in pri vsem Um, da je bila vedno tepena, babi se Se z besedami: Ita-lia fara da se! — Ironija! TurUi sultan je ukazal Assim paSi, in Kiamil paši, naj stopita v dogovor z Wolffom. Prvi pogovor je bil 3. t. m. Nemlka vlada vedno ostreje postopaš tujci na NemSkem. Vse, kar nema nemškega državljanstva, pa bodi Se tako pošteno, premožno in miroljubno, mora zapustiti dom i posestvo ter se iz Nemčije izseliti. Take strogosti sicer ne moremo odobravati, ker se godi velika krivica in Škoda mnogim ljudem, ki so bili celo koristni nemškej državi, vendar pa ne moremo odrekati nemskej vladi pravice do tacega postopanja. — Nemško vlado je začela posnemati tudi Rusija, in če bo ona tako Btroga, kakor Nemčija, strašno bodo trpeli Nemci, In kam ž njimi, ker je na DOPISI. IZ Ricmanj 2. avgusta 1885. Naša skromna vasica je bila zadnji ponedelek zopet polna pobožnega ljudstva iz Trsta in okolice. Prišla je namreč procesija pobožnih žensk društva »Pia Unione« od bv. Jakoba iz Trsta z gospodom duhovnikom Karoloni Ivanom Mosć načelu.To društvo je prišlo pevajoč pobožne pesni ▼ vas ter se zbralo v cerkvi, kder je daroval s. Mose presveto maSo, pri katerej so družabnice prav lepo prepevale v italijanskem jeziku. Po mafit so se zbrali vsi v krčmi Antona HrvatIČa, kder so bili jako dobro postreženf. Okolu četrte ure so se zopet vsi zbrali v cerkvi, kamor je pa dosti naših ljudi prihitelo, da je bilo tudi ono deležno svetih molitev. Gospod Mosć je potem v italijanskem jeziku prav krasno naslikal živenje sv. Jožefa, našega oatrona, ter omenjal čud, ki so se v naSej cerkvi godila. Po tem govoru se je zopet razle- Ruskem naseljenih mnogo stotisočl Te'galo krasno petje in vse je bilo polno postopanje nazadnje primora še Avstrijo, da tudi ona tujce čez mejo pošlje, in tu bodo zopet Nemci veliko trpeli, ker je v Avstriji zelo veliko naseljenih. Za primorske dežele, posebno za Trst, pa bi taka naredba bila največja dobrota, ker bi iredento s korenino vred iztrebila in ves italijanski blišč bi kar naglo obledel in ote-mnel. Nemlka vlada ima Španjce, da prav po domače rečemo — za norce o zadevi karolinških otokov. O tej stvari je na Španj-skem vedno večji hrup, vse je na nogah, vse razdraženo, vse razjarjeno, vse zahteva vojno proti Nemčiji. General Salamanca in vsi častniki, ki so imeli pruske rede, raztrgali so jih raz prs ter jib PrU3iji nazaj poslali ter Bi jih hočejo nadomestiti z redi v boji za hrambo domovine; častniki se zapisujejo za ekspedicijo na karolinške otoke, armada nabira denarja za novo fregato, študentje se oglagajo za prostovoljce proti Nemčiji. Celo don Carlos, ki prebiva zdaj v Benetkah, hoče 100.000 Karlistov poslati zoper Nemčijo. K ljubu vsemu temu pa je nemfika vlada poslala Spanj8kej pismo, v katerem pravi, da Španija nema nikake pravice na karolinške otoke ter se nadeja, da Španija ostane Nemčiji prijateljica. Ali se ne pravi to, Španjole imeti za norce? Vlada je prifila s to zadevo v tako zadrego, da jej dru-zega ne ostaje, nego sklicanje državnega zbora. Egipt, v starodavnih Saših tako Blavna in bogata dežela, ona je dandanes ena izmej najnesrečnejših dežel na svetu, posebno, kar so Angleži Aleksandrijo bombardirali i se v Egiptu vgnjezdili; od tega časa je tam vse propalo, vsa dežela je izsesana i nastalo je tam največje ubo&tvo mej tem, ko je trgovina skoraj popolnoma propala. Egipt nema nobenega pravega gospodarja, podoben je zemlji&ču, za katero se pulijo sosedje, obdeluje ga pa nobeden ne. Naj-višji gospodar v Egiptu je turfiki sultan, ki pa na egiptovsko zemljo Še nobenega zrna ni vsejal, drugi gospodar je egiptovski ua-mestni kralj, kateremu so Angleži ukle-noli roke in zavezali oči; tretji gospodar je Anglež, ki Egipt molze in bi ga rad v svoje naročje sprejel, ali četrti gospodarji, evropske velevlasti, tega ne dopuščajo. In tako je Egipt res pomilovanja vreden, ker ga tep6 vsi njegovi — prijatelji. — Zdaj je egiptovski ministerski načelnik, Armenec Nubar paša, tajno razposlal okrožnico, naj se v Egiptu proglasi angleško pokroviteljstvo. Minister je Angležem udan, ker angleško zlat6 mu je srce omečilo, in kako ne bi ljubki zlata— Armenec! Ali ta okrožnica je v Egiptu vzbudila grozno nevoljo, podpisalo jo je jako malo ljudi, vsak prav Egipčan je podpis odrekel, in dubovfičina pa kar naravnost in z vso odločnostjo graja to okrožnico in svari ljudstvo, naj se ne proda neverniku Angležu. Vsled tega je vstal po vsem Egiptu strašen srd na Nubar pašo in Anglež*. In recimo, da bi Nubar paSa v Egiptu zmogel, česar pa se ni bati, ali pa tako pokroviteljstvo dovole velevlasti, ki imajo pri tem tudi besedo? One ga ne morejo dovoliti, prvič zato ne, ker svojega vpliva nečejo i ne smejo zgubiti v Egiptu, in drugič zato ne, ker so vsi tujci druzih narodov tacemu pokroviteljstvu protivni. pohoŽnosti in udanosti do milosti božje. Naš čestiti gospod kaplan, Anton Kun, pa je potem mej te pobožne ženske, kojih |e bilo nad osemdeset, razdelil majhne knjižice v slovenskem in nemSkem jeziku, v kojih se natačno popisuje čudo sv. Jožefa, ki se je pred davnim časom zgodilo. Bila je naSa cerkev Se majhna in nekoč so videli goreti v njej svetilnico, ki ni drugače bila prižgana, ko le pri ce'kvenih opravilih. Vgasnoli so jo in zaprli vrata. Ali glej čuda! Svetilnlca zopet gori, da si je nihče ni prižgal. Zapečatili so na to svetilnico in cerkev, ali svetilnica se je zopet užgala. Na to so sezidali večo cerkev in danes je božja pot k sv. Jožefu ena prvib v Istri. Čuli smo tudi nek glas, da se nam odvzame duhovnik in da se cerkev zapre. Zakaj, tega ne vemo. Prav bi pa gotovo ne bilo, ko bi nam odvzeli duhovnika, ker k nam se vedno rado pobožno ljudstvo zateka in potem pa bi bila naša vas popolnoma zapuščena. Mi bi želeli, da se ta stvar ozbii)no premisli, predno bi se izvršila. Vemo sicer, da nam to nekoji žele In da so hudobni jeziki mnogo krivi. Mi pa prašamo: ali je to krščanska ljubezen?*) Kmalu bi bil nekaj pozabil, ali vender si ne morem kaj, da ne bi popisal surovosti eksekutorja koperskega davkarskega urada. Utirjeval je namreč vojaške pristojbine in bil večinoma povsod plačan. Nečega mladeniča pa ni biio doma, ko je pa zvedel eksekutor, da je njega sestra v vasi, šel je tja ter ubožici vzel Črevlje, ki jih je potem v krčmi pustil, naj jih prodajo. Sestra, ki ni v nikakej družbi nskej zvezi več z bratom, prisluži si vsak dan 12 kr. In mora s tem živeti in si obleko napravljati. Tedaj jej je pa eksekutor vzel črevlje in uboga bode morala hoditi o praznikih bosa. PraŠam, zakaj se tako kruto postopa in zakaj so isti možje, ki so pri8U8tovali, dopustili eksekutorju tako počenjauje? Tako delo je nepostavno in mi to stvar damo dalje, ako se deklici ne povrne, kar jej je bilo odvzeto. __-O.— 12 Komna, 3. septembra. Pri nas se je pričelo novo Šolsko leto dnč 2. septembra. Ob 8 in pol uri zjutraj je bila sv. maša z zaklicanjem sv. Duba, katere se je udeležila šolska mladina z učiteljskim osebjem. < V bodočem Šolskem letu bode, kakor v I. razredu, tudi v II. popoludneven poouk; III. in IV. razred pa bosta imela,, kakor doslej, celodneven nauk. Glede šolskega obiskovanja priporo-čujemo starišem in roditeljem te le točke v ravnanje: 1. Otroci, izpolnivši 6. leto, imajo se v prvib štirinajstih dneh vpisati po njih roditeljih, ali namestnikih v Šolo. To se je sicer už* o počitnicah zgodilo, a nekateri vender še manjkajo, 2. Roditelji, ki ue dajo v naslednjih treh dneh potem, ko so bili opomneni, otroka v šolo vpisati, zapadajo kazni. 3. Oproščeni te dolžnosti so le tisti otroci, kateri so očitno v takem dušnem ali telesnem stanu, da se ne morejo udeležiti dobrote javoe ljudske šole. 4. otroci n»j redno in točno hodijo v šolo. Za veljavno opravičene izgovore velja posebno to: a) če otrok zboli; b) če zbole otrokovi roditelji In če je dokazano, da ga v potrebujejo v postrežbo bolniku; cl slabo vreme; d) Rlabi potje. 5. Će roditelji uže naprej vidijo, da otroku vsled katerega koli postavnega zadržka ne bo mogoče v šolo, na| nemudoma naznanijo voditelju Sole. C. Zamude naj se tem hitreje opravičijo, sicer veljajo za neopravičene, in sta-riši, oziroma namestniki zapadejo kazni. 7. Dolžnost v vsakdanjo šolo hoditi traje Sest let, t.j. do izpolnjenega dvanajstega leta. Trinajst- in štirinajstletni otroci sprejmejo se v nadaljevalni tečaj, ako so redno hodili 6 let v vsakdanjo šolo, pa se pridno učili. * Mislimo, da preftrno vidite, ker, kolikor nam znano, prid« v Ricraanje č. g. Svet 11 Klanca, kuj izvrsten duhovnik. 8. Otroci se morejo le koncem šolskega leta izšolati. 9. Prošnje naj se vodijo na slavni c. kr. okrajni šolski svet sežantki po voditeljstvu. oziroma po kraj. šolskem svetu. 10. Kdor noče svojega otroka za 1 ali par dni šolskega poduka oprostiti, ako ga v izvanrednih slučajih doma rabi, naj prosi dotičnega učitelja (učiteljico), ozir. voditelje za dovoljenje. Ako se bodo stariši, ali namestniki po teh točkan ravnali, naj bodo prepričani, da se jim šolskih kazni ni treba bati ; zato jih tudi toplo priporočamo, upajoč, da se v prihodnjem šolskem letu šolsko obiskovanje — dasi je bilo v minolem letu prav dobro — še zdatnejše zboljfia, to je, da ne bo treba nikomur imeti «Šekade». Pomozi Bog ! — To smo razglasili, ker se nekateri roditelji še pritožujejo, da jim Šolska postava še ni znana L—n. ■2 Vipavske okolice 2. septembra. V cenjenem listu Edinosti St. 58 sem čital nek dopis iz Podrage, v katerem se nahaja napad na prejšnjega g. župana, posebno se g. dopisnik pritožuje zaradi pomanjkanje novcev vobčinskej blagajnici. No, moj namen ni, puSčati se v občinske stvari, a žal mi je bilo, da se ni gospod dopisnik pri tej priložnosti spomn.l tudi jako potrebnega opomina nekaterih neo-mikamh podraških fantov. Ko sem čital v fit. 65 cenjene Edinosti dopis iz Ložic, mislil sem si, no, vendar so se tudi po skritih vipavskih občinah je-li boriti za milo narodno petje, ker pa g. dopisnik iz Podrage, ne vem, ni U hotel, ali mogel slišati pomilovanja vrednega »ain-mal ains«, bodi toraj dovoljeno, najprej o tem malo spregovoriti. Ker imam redkokrat priložnost, prav opazovati to kričanje podraških, nekaterih brez uma fantov, rečem v kratkom: škoda da se iz grl, za petje tako čistih, pogosto krat raz* vija blaženi »ain-mal-ains» ali pa »ich bin ain friscbes junge« itd. Ko sem tako nedavno mirno opazoval to ostudno kričanje, vpraSal sem nekega okoli 18letnega mladiča, od kod to petje prihaja? fant mi odgovori; To pesen je prinesel neki J. Z., ki je pri dragonskem polku Št. 5 služil, a ubogi fant je strašno hvalil pesen in nezavedanca, kateri jo je prinesel, rekel ml je, da se je naučil pri vojakih vse nemško. Ojl uboga mladina, tako sem si mislil, kako si kratkega razuma. Jaz vam pa svetujem, podraški fantje, ako nemate za poučevanje petja zmožnega vodje, trudite se sami za milo narodno pelje, ker to bode vaš ponos. Take pa, kakor je gori omenjeni J. Ž., tzklHčite iz svoje srede, ogibajte se vsakega takega društva, potem se gotovo i oni poboljSajo. Mogoče, da mi kedo sedaj tako ne-sramo odgovori, kakor odgovarja proti-dopisnik iz Lozic v cenjenej Edinosti Št. 68, kateri se oklicuje na pijanost in v tako grdem slučaju zagovarja krivico lo-žiških fantov. Potem pravi, da se je kateri fant, ko je v Trstu siužil, nasrkal italjan-ščiue in da od njega izvirajo laške pesni. G. dopisnik iz Lozici potrudite se v okolico tržaško poslušat narodno petje od okoličanov, pa pomislite, kakšen boj je mej narodi v okolici tržaškej in vendar bi njih milo doneči glasovi vas tako oma-mili, da bi si nikdar več ne Želeli poslušati tkon knel kor», g. dopisnik! boljfie bi vam bilo, da bi stopili pred vaše fante in rekli: Fantje 1 poboljšajte se, da vas ne bodo ljudje javno svarili, ne pa opomino-valca tako nesramno zavračati. Jaz bi pa svetoval Podrašklm i Lo-ziškim fantom, mesto Šnopsa baviti se s časniki i knjigami, to vaB bo le spodbujalo do milega našega naroda. Lepo priložnost imate v Podragi, kjer je čitalnica, vpišite se v to društvo In pridno ga obiskujte v prostih urah, tam se izobrazite in ne boste drug drugemu zabavljali. Tudi na Ložicah pravi g. dopisnik, da imajo bralno drufitvo obstoječe skoraj iz samih fantov, a žali Bog, malo je vspeha. Živeli Podraženil Vandrovček. vi 30. avgusta. [Razno.) Naša, dosedaj res lepa vipavska uolina, spremen jena je bila zadnjo soboto v pravo jezero. Od leta 1845. ni bilo tukaj enake povodnji. Vsled strašanskih nalivov ste narastll reki Vipava in Braniča v velikanski tok, ter tako svoje meje prestopili in grozno veliko škode na lepo obdelanih poljih in travnikih napravili. Turšico, ajdo, zelje, otavo, z eno besedo, vse je voda poplavila in uničila, zemljo odneslo in za već let opustošila, cesto na več krajih poškodovala, zidove posula, in več zidanih ia leBenih mostov do tal porušila. Mlinarjem in vasem, stoječim blizo vode, napravila je še obilo druzih nesreč, Zx 86 *rtla Je vež 08°b utonilo. Bodi rečeno: škoda je neprecenljiva, da nas Bog enakih obvari ! 1 Naš okrajni cestni odbor si jako prizadeva za zboljšanje cest, posebno na onej črt« |z Potoč čez Rifenberg proti Komnu, za katero se je v zadnjih letih mnogo denarja potrosilo, da so se večinoma strme rajde zravnale po načrtu nekega preprostega moža s Tolminskega, kateri je načrt zemijemerca Gasserja poJ polnoma uničil, saj tudi res tako ni bil za rabo. Torej morem cestni odbor v tem obziri jako pohvaliti. A nekaj je, ki mi nikakor ne dopada, da na več krajih robida in drugo drevje, ki služi za plote preko ceste, je popolnoma cestne jarke prerastlo, da se ti niti ne vidijo, to bi se toraj moralo odstraniti, posekati. Pred nekaj dnevi ste pisali v VuŠem cenjenem listu o novodobnej obrtniji. Vsled tega Vam morem javiti, da je tudi k ram došel pred nekaj meseci agent g. Požarja, ki ima svojo zalogo tudi na Opčinah. A ne z blagom, ampak tieiil je nekake listke, naj z omenjenimi listki pride kogar volja na Opčine in tam dobi raznega blaga, kolikor hoče. In res, zbralo se je nekaj tacih, ki pod božjim Bolncem nemajo druzega, razen samega sebe, in bajdi z vozičl na Opčine, ter pripeljejo domov raznega blaga nekda fireko 400—500 for., a ta znesek se je e zapisal, v istini pa nikoli izplačan ne bode. Toraj za oni znesek naj se g. Possar pod nosom obriše. Zdaj se ti ljudje iz agenta norca delajo, ki je UŽe parkrat došel mesečne rate pobirat, pa vselej odšel brez groša. Moral sem se dokaj smijati, ko je omenjeni agent nekega onih tirjal, a ta mu tako le odgovoril : Gospod, prav zdaj nemam, pa po priliki uže plačam. Saj vidite, vaše cape sem uže potrgal. Vender ko spet pridite, vzemite vselej kaj denarja seboj, ua Vam tako ne bode treba teŠč nazaj hoditi. Vinska letina po Vipavskem še precej lepo kaže, odlikujejo s« posebno občine Rlfanberg, Dorenberg, Šmarje. Torej ako nas Bog toče obvaruje, postrežemo letos kupcem z boljšo kapljico, nego zadnja leta. Z desnega brega Soče, l. septembra. — Večina godrnja in zabavlja na stare uprave, a ker se jej neznane, ali ker neče priznati njih boljšega uspeha od onega, kateri imajo sedanje uprave. Enako vede se nek dopisnik iz Šempasa v St. 69. lista ■Edinostl>, kateri kuje mej zvezde nove šolske postave. Povod tega dopisa »Pro domo» mu je dodelano novo šolsko poslopje v Sera pasu, katerega se veseli fpo njega trditvi) vsak za napredek unet človek. Ker prišteva g. dopisnik novo šolsko stanovanje napredkom v Šolskem obziru, negledć na napredek pri šolskej mladeži, kateri bi moral biti edini namen in smoter učiteljev, kaie a tem, da mu ni toliko do reči same, ampak do zunajnosti, do modernega ftolskega poslopja. Da je pravi napredek pri šolstvu le zmirom veči upliv od strani učitelja na svoje učence, da se njih duševne zmožnosti in nadarjenosti razvijajo in zboljšajo, ter da se otroci tudi moralno odgojujejo — ne pa v novem zlogu Bezidana šolska hiša, tega morda ne ve naš «moderni dopisnika. Ta za učečo se mladež prevažni vpliv učiteljev ni zdaj, žalibog, v «modi>, ter izrek: »vita facit auctoritatem* se pre-gosto prezira. Temu dokazov nam ni potreba navajati in g. Šempaskemu dopisniku celo ne. Vara se g. dopisnik, če trdi, da godrnja le aneomikan davkoplačevalec* zoper nove postave, ker mu iste nalagajo težko breme šolskih doklad za šolske potre bSfiine, ker se namreč posftbno omttctfn i davkoplačevalci'zadosti prepričani, da nftve Šolske postave ne koristijo ljudstvu, za katero se snujejo. Naš narod v obče pošten, moralen in pobožen, želi sebi enake sinove, kateri naj bi bili bolje odgojeni, nego pa podučeni v predmetih, katerih ne potrebujejo v svojem živenji, Ali žalibog se posebno v sedanjem času na moralno odeojo premalo ozir jemlje in večini uči teljstva je to deveta briga. Vsak davkoplačevalec se tudi spomina Se one dobe, o kojej je bilo pripuščeno občini skrbeti za vzdržavanje javnih ljudskih šol, katere so nam veliko več donaŠale, nego dena-Šnje, kajti takrat je bila odgoja in nravno* vedenje poglavitna reč. Zdaj vsak toži, da so otroci, dalje ko obiskujejo šole, bolj razuzdani in divji, katerim ni nič sveto. Zdaj se cepi mladini v glavo razun predmetov, kateri so se tudi poprej podučevab, geografija, zgodovina, računstvo (z drob-tinami), geometrija, fizika, risanje, telo vadba (kakor ne bi bilo najboljša telovadba za mladega človeka delo), nemščina, petje in kaj Bog zna še, a n ravno vedenje v šoli 111 zunaj nje, doma in v cerkvi, to pride po novih Šolskih postavah samo ob sebi. Saj ti nemajo zdaj še primerne kazni za moralne prestopke in svetopisemska izreka li neveljata več: Qui pačit vir-gae, odit filium suum. — Virga atque cor-reptio tribuit sapientiam. Ni li to radosten povod, da se človek mora spominati prejšnjih časov, kadar i* bilo prav nasproti in človeštvu veliko bolj ustreženo. Takrat so se otroci radi in neprisiljeno učili, in dobro je bilo. Poprej so ljudje manjše šolske doklade plačevali, radi tega tudi kakor omikaui, tako neomikani veliko rajŠe od dandanes. Takrat so plačevali le za svoje Šole in svoje ljudi, ter so vedeli, čemu in kuko se je njih denar vporabil. A dandanes morajo več plučevati (to je napredek v plačevanji) za šole sploh in sicer tudi za tiste, v katere ne zahajajo njih otroci. Takrat so bili učitelji omika-nejši oi sedanjih, t. j. dušni pastirji povsod na razpolaganje. Naš narod se drži starih Šeg in navad, ter obsoja vsako upravo, katera sloni na liberalizmu In katera nasprotuje starim, boljšim navadam. Iz Lovrana, 30. avgusta. Še se spominam, kako si, draga Edinost, pred nekoliko tedni naglašala, da se Iredentaši, kder le morejo, maščujejo nad vsemi, ki so pravi Avstrijci, posebno če so jim ti kaj dolžni. Tako maščevanje je moral čutiti tudi tukajšnji župan, ker pri volitvah ni hotel trobiti v lahonski rog, ampak je pošteno stal za našega kandidata. Ubogi mož je nekdaj trdno stal, hotel je poskusiti svojo srečo ter je v družbi,z nekim tovarišem kupil ladijo, pri tem pa se malo zadolžil. Imel je nesrečo in vsled tega ni mogel povrnoti posojila, in šjor Giorgio, njegov upnik, prodal mu je hišo iz samega maščevanja, ter jo sam kupil. Kak mož je ta fijor Giorgio, vidi se iz tega, da je tisti dan, ko se je to zgodilo, vihrala han-dera na drogu pred njegovo hišo; na cesarjevi rojstveni dan pa mu je bila tako teška, da je ni mogel k višku potegnoti; o drugih dogoiikih raje molčim, ker so pre-grdi/ saj pride čas, ki jih spravi na uan. Rojstveni dan presv. našega cesarja se je tukaj obhajal e strelanjem, zvone-njem in v cerkvi je bila sveta maša, kakor mora to povsodi biti. Iredenta seje ta dan poskrila, le ena prekajena lisica, ki bi rada sedla na županov stol, prišla je v cerkev; zelo se moremo tudi čuditi, da en učitelj in dve učiteljici še toliko niso poskrbeli, da bi se bila vsaj cesarska himna zapela; ako bi bilo Šlo za kako Garibaldinsko — nu, kaj bomo govorili? — Učitelj je po končanej svetej maši sicer poskusil cesarsko himno zaigrati, pa ni šlo, ne vemo tedaj, ali so preslabe orgije, ali pa je bilo učiteljevo meso preslabo. Lepo pa so se vedli komunski zastopniki in finančni stražniki, tudi baron Kraut, ki si je tukaj kupil posestvo, dal je jako lep vzgled, če tudi ni rojen Avstrijec. — Na neodrešene studente bi se moralo bolj paziti, po Lovranu se jih zdaj polno klati, in kako seme sejd ti vročekrvni nezzreli ljudje, to vć vsak. Bodite tedaj pozorni tisti, ki imate to dol. žnosr. 12 Slovenskih Goric na Štajerskem 21. avgusta. Polna dva meseca nas je mučila strašna vročina in suša. Ker si poedini nismo mogli sprositi dežja, zato Biuo se zbirali v procesijah, služile so se svete maše, da bi nas ljubi Bog z dežjem obdaril. Začetkom meseca avgusta je res začelo deževati, a žalibog, obiskala nas je tudi toča, katera je po nekaterih krajih popolnoma, po nekaterih za polovico in tretjino vinskih pridelkov uničila. Letos ko smo se nadejali dobrega in Se precej obilnega vinca, pa uže nain je zopet trto huda ura ugonobila. Sadja se nahaja po slovenskih goricah srednje mere, sliv i hrušek Se precej, jabolk, razen nekaj ranih pa nič. Žito, pšeuica in drugo belo Zrnje se še precej namlati. Koruze so lepe, z ajdo je 8laho, ker jo je sufia zadržala vrasti, mnogi ne bodo dobili semena. Krompir je v globokih legah lep, debel, v bolj prisenčnih krajih pa droben. Zelje so nam skoro vse gosenice vgonobile, dobro da je po tem dežju nastopilo hladno vreme, ker udaj zlo ginejo. Sena smo uobili precej, pa zato otave za polovico manje, nego uruga leta, zato je pa tudi živina za tretjino pri ceni padla. Mnogi posestniki morajo živino uže zdaj na travnike na pašo goniti, namesto da bi jih pokosili in travo posušili, ker po drugih za pašo odločenih krajih trava po suši ugonobena zdatno ne rase. Bojimo bc uže zdaj strašnega pomajnkanja klaje skoz zimo. Na praznik Marijinega vnebovzetja je obhajal č. g. Erenbert Fettinger oskrbnik graišdine Jareuiski dvor (Jaringhof, lastnina opatije Aduinnt) vjarenini Zlato bv. mašo. O polu desetej uri je imel č. g. zlatomaŠ-nik vhod iz farovža v krasno izmalano in odičeuo cerkev, spremljala ga je velika množica belo oblečenih deklet, po g. nad-ufiitelju Udel-nu dobro izvelbana godba in šestero č. g, duhovnov. Č. g. zlatomaš-nik je čvrsto stopal mej svojimi spremljevalci s krasno krono na glavi in lepo odičeno palico. Mož je še čvrst na duhu In telesu, mnogo bolj, nego kateri petdesetletnih Zares redka svečanost, redka prikazen. Da, zares gore in hribi, mladeniči in device, starci z mladino, hvalite ime Gospodovo, da je dal nam in zlatomafiniku učakati tolicega in tako veselega dne. Ć. e. zlatomaŠniku pa kličemo: »Bog Vas živi še mnoga, mnoga leta, zdravega na duhu in telesu, nain v spoštovanje in čast in tika lavantinske in sekovske duhovščine. Rojstni dan presvitlega cesarja Fran Josipa Bfi je tudi tukaj v vseh ceikvah slovesno obnajal se sv. maSo, blagoslovom, povsodi se je mnogo pobožnega ljudstva udeležilo in prosilo milosti In blagoslova božjega na presvitlo vladarsko hišo. Domače in razne vesti. Carevna Štefanija je bila v sredo v Lipici, peljala se je po novi cesti Čez Bazovico in dospeli oh 3 in pol uri v Lipico, kder jo je sprejelo osooje kobi-larnice, njemu na Čelu vodja kobilurnice, g. Finger. Povsod, koder se je peljala, čakali in pozdravljali so jo ob cesti vrli okoličani se Živio klici, ter jej metali v kočijo iopke krasnih cvetic. V Lipici si je dala pripeljati na dvorišče najlepše žrebce, kobile in Žrebeta, mnogo konj je z roko božkala in se je sploh jako pohvalno izrekla o Lipičanskih konjih ia o Lipici samej, ^čeŠ, da je tam dober zrak in lep kraj. Sla je tudi v kapelico in tam molila, ter si sploh ogledala vse važnejše lokalitete krasnega zavoda. Govorila je tudi z duhovnikom zavoda, Č. g. Legatom, prašala ga je, koliko časa je uže v Lipici, In ko jej je ta rekel, da 14 let, mu je odgovorila, da v Lipici je sploh lepo bivati. G. Fingerju pa je rekla, da bode še videla Lipico in morda v kratkem. Mej srčnimi ovacijami se je vrnola skoz Sežano. V Sežani jo je čakalo na stotine ljudstva, Sežana je bila vsa v zastavah in ljudstvo jej je navdušeno klicalo: «Živio» ; visoka gospa pa je, kakor navadno, prav prijazno pozdravljala. Na Opčinah se je ustavila pred hotelom in pogled od oblliska na Trst je napravil na cesarjevno najlepši vtisk. Pila je lam kozarec mleka, katero jej je servira] sam g. Daneu in se potem odpeljala zopet proti Trstu. Na Opčinah iti v Trstu Čakalo jo je ob cesti na tisoče ljudstva, ter jo navdušeno pozdravljalo. V četrtek zjutraj je bila zopet v Trstu, a popoludne se je po morju pelj ila v Grado; v Oglej ni mogla zarad neugodnega vremena« Včeraj jn bila už-i zgodaj v mestu, ter se je peljala do Skednja, kder se je nabralo naenkrat več ljudstva in jo navdušeno pozdravljalo. Popoludne je bila visoka gospa doma v Miramu, ter je bil tira na kosilu g. namestnik. Danes seje odpeljala uže dopoludne po morju v Oglej, kder jo bodo čakali gg. baroni Hitler, dež. glavar grof Goronini, glavar iz Gradske in drugi dostojanstveniki, ter mnogo gospode iz Gorice in Furlanije. Popoludne se odpelje v kočiji iz Ogleja Čez Fiumicello, P.eris, Bonke do Tržiča, tam bode velik sprejem. Od tam se odpelje po železnici zopet domu v Miramar. Vidi se iz tega, da se visoka gospa jako zanima za Primorsko deželo. V kratkem bode obiskala tudi Gorico, potem Pulj, otok Lacroma v v Dalmaciji in mogoče, da pride tudi v Hc k o in celo v Benetke — ali strogo in-cognito. GesarjeviČ pride nekda 8. t. m. zvečer in bode 9. t. m. velikanska slav-nost v Lloydovem arsenalu. Jutre popoludne se pelje cesarjevna k lovcu. V Barkovljah se jej oapravlja ovacija. Imenovanje. G. Ivan Rossetti pl. Scander, deželnega nameatniStva koncipist, imenovan je okrajnim komisarjem. Udom del. podpor, araitva Občnega zbora 8. t, m. ne bode; pri vsem tem pa vabi odbor ude, da se ob nedeljah in praznikih popoludne redno zbirajo t društvu, kder se jim bo po mogočnosti kaj predavalo. Delalako podporno drudtvo je podarilo sirotam na parobrodu »Argo« ponesrečenih for. 40, katera svota se je poslala direktno voustvu Lloydovega arsenala. Slavnottl In ovacije, katere so hotela napraviti razna patrijotiČna društva Tržaška, in tudi delalsko podporno društvo, odpadejo in tudi društvo Lloyd ne napravi velikanskega Izleta pred Miramar. Nje*:, eks. gosp. namestnik je v sredo poklical k sebi vse predsednike uže omenjenih društev ter jim prečital pismo vrhovnega podvornika g. grofa Bombelles, v katerem se ta gospod v imenu Nju visokosti ce-sarjevne in cesarjeviča prelepo zahvaljuje za nameravane ovacije, katere kažejo go-rek patrijotizem dotičnih društev, ali ob enem izraža željo, da bi omenjena društva opustila vsako večerno ovacijo na morju, ker zdravje in sploh telesni stan prev-zvišene cesarjevne ne dopušča nobenih emocij, ker v^oka gospa vsak večer zgodaj k počitku gre. Visokej gospi velja tudi dobra volja. Služba občinskega tajnika se odda človeku z dobrimi priporočili, kateri je v govoru ia pisavi zmožen hrvaščine, ako ne, zadostuje tudi temeljito znanje slovenščine; tudi je potrebno, da dotični vsaj nekoliko pozna opravita občinske pisarne. Prosilci naj 11 oglasijo pri nalem uredništvu. Dac Od Vina se letos raztegne tudi na tiste dele okolice, ki so se vsled zakona od 1. aprila 1882. ki je stopil v moč 5. aprila 1885, priklopili mestu. Ob času trgatve bo posebna komisija na mestu pozvedaia, koliko se je pridelalo vina, da se ohdači. — Mestni očetje bo se mnogo let na vse kriplje prizadevali za razširjenje mestnih mej in dosegli so svoj namen, uresničil se je tu pregovor: kdor trka, temu se odpre; z razširjenjem mesta pa bo imela mestna blagajnica najmanj 300.000 na leto več dohodkov, trošknv pa nič več; kolikor j-i piidob lo mesto, toliko bo trpela okolica, ki se je mestu priklopih. A to ni Še vse: okolici, ki se je pridružila mestu, bili je od nekdaj slovanskn, pa je p;ila popolnoma v žrelo i ta lij. molohu, ki je Slovencem pož 1 najpremožniŠi i najbolj izobraženi del okolice. Upamo, da pride čis, ko se bode to še maščevalo — plačilni dan je zadaj. Landerbank je kupil,i glažuto in premogišče bratov Rmzinger v Kočevji za 400.000 gld. Ona skoraj gotovo tuli založi potrebne novce za zgradbo dolenj ske železnice, katere trasiranje je bilo te dni izvršeno. Tržaške hovosiI: Vendar enkrat. Nek dr. Osmo, ino-stranec in veliki prijatelj Iredeotov, je bil uže več let sekundarij v mestnej bolnici, kar po postavi ne bi smelo biti. Zdaj je Slo zato. da postane Osmo namestovalec primarija dr. Escher-ja ; kar nakrat pa je namestuištvo uložilo svoj veto proti njegovemu imenovanju in zaukazalo, da ima dr. Osmo kakor inostranec precej zapustiti službo v bolnici. Proti temu sklepu se je upiral magistrat in pa gremij zdravnikov, kateri je v svojej dotičnej uiogi na namestništvo sam sebi dal zaušnico s tem. da je pisal, da je dr. Osmo nenadomestljiv, kakor da ne bi imeli v Avstriji boljših zdravnikov, nego je dosedaj čisto nepoznan Osmo. Vidi ae, da so gospodje strokovnjaki zašli na politično polje. Ali namest-niŠtvo jim je ta pot dalo vse hvale vredno lekcijo; oziralo se ni na vse pritožne prav J nič, ampak odgovorilo 31. avgusta, dal mora Osmo 1. septembra na vsak način zapustiti bolnico, kar se je tudi zgodilo na veliko jezo Lahonov. Umrl je te dni v Trstu nekdanji predsednik višega sodišča v Zadru, baron Rossi-Sabattini. Pogreb je bil primeren visokemu dostojanstveniku; vdeležili so se ga razen drugih odličnih uradnikov in častnikov tudi sam namestnik, pred sednik višega eodiSča v Trstu, g. dr. De-facis, fml. Kober, general ollini, dvorni svetovalec baron Plenker itd. Samomor. 56letna gospa Marija J. sejo v sredo vrgla skoz okno nje stano vanja v ulici Scussa na dvorišče. Odnesli so jo vso polomljeno v bolnico, kder je drngi dan umrla. Reva je bila uže več časa bolana na duhu. Cigani so ranila nekega mestnega da-carja poleg Rojaua, ker jih je menda vstavljal. Ranjenega so morali peljati v bolnico, a cigani so urno pete odnesli. Policijsko. Služkinjo Emo P. iz Beijaka so zaprli zarad tatvine. — 171et-nega Antona K. iz Senodola, 22letnega mizarja Jožefa Đ. iz Senožeč in Jožefa N. iz Tabra so dejali pod ključ, ker so se po Trstu klatili brez dela; prav tako nekega Poldeta G. iz Komna, ker se je vrnol v prepovedani mu Trst. — Drzen tat je nekemu gospodu v prodajalnici duhana, ko je plačeval, iz rok izpuljil 2 gld. pa pete odnesel, — Zaprli so 2 nevarna tržaška uzmoviča. Poštne hranilnice. V avgustu se je po vsej Avstriji uložilo v poštne hranilnice for. 23,823.511 14 kr., torej za 800.000 gld. več, nego v juliju. Iz tega se vidi, da promet poštnih hranilnic rapidno raste. Vabilo k veselici, katero priredi narodna Čitulnica v Vipavi na 8. dan sept. ~t.l., i.j. na dan Malega Šmarna v društvenih prostorih. Spored : 1. «Pobratimija», Vilhar, poje znor. 2. Domovina, deklamuje gospica Gasparinova. 3. «Slaho sveča je brlela*, Hajdrlh, poje zbor. 4. »Mihova žeuitev«, poje zbor. 5. «Pravi pot, najboljši pot«, igra. — Mej posameznimi točkami igra godba »Biauchi« iz Trsta. Začetek točno ob 7. uri.Vstopnina k veselici 30, sedež 20, k plesu 50 kr. Odbor. Vabilo na občni zbor »Narodne šole«, društva v Dodporo slovenskemu ljudskemu šolstvu, ki bode dn6 9. sept 18HC. ob 6. uri popoludne v mestnej dvo< rani s tem le vaporedom: 1. Ogovor prvo-mestnikov, 2. Poroč lo o odborovem delovanji v XIII. društvenem letu. 3. Poklada nje društvenega računa in imenovanje pregledovalcev računov. 4.Volitev 9odbor-nihov. (Funkcijonarje voli odbor sam). 5. Nasveti. V Ljubljani, 1. septembra 1885. — Oiborniki »Narodne Šole» za leto 1884|85. so bili : Stegnar Feliks, prvomest-nik. Praprotnik Andrej, podpredsednik. Močnik Matej, blagajnik in tajnik. Borštnik Ivan. Govekar France. Podkrajšek Henrik. Praprotnik France. Tomšič Ivan. Žumer Andrej. V četrtek 10. sept. 1.1. bo zborovalo tudi v mestnej dvorani : »Vdovsko učiteljsko društvo«, a za njim »Slovensko učiteljsko društvo« 7, običajnim dnevnim redom. Iz Buj v Istri se nam piše, da so pred ne dolgo tržaški alpinisti bili tam in skupaj z istrskimi Lahom napravili neko kosilo, pri katerem so napivali neodrefienej Italiji, italijanskej Istri, peli Garibaldovo pesem itd. Nekateri istrski udeleŽniki kosila so u že zaprti; tržaških alpinistov načelnika, nekega Morpurgo, pa nekda tudi iščr sodnija. Kolera na Španskem in južnim Francoskem pol igoma popušča ; na Španskem umre na dan še okoli 1000 oseb, v Mar-ziliji in Tmonu pa okoli 20. Tržno poročilo Kava — š* vedno zanemarjena, cene šibke. Prodaj d i se je t* dni Rio po f. 4")_ 50. — Santos f. 44—58. — Java f. 57— 61. — Portoricco f. 87-95. — Gevion plant. f. 85—119. Sladkor — v dobrem obrajtu, cene trdne. Prodalo se je ta dni okolo 6000 vreč sladkorja po f. 24 50—27.75. Sadje — slaba kupčija, r.ene nizke. PomeranČe in limoni f. 3 50—7.50; rožiči f. 6—6.50 ; fige v vencih f. 13 ; cvebe va-vadne f. 11—12; Eleme f. 18—32; Sultani na f. 22—34. Olje — jedilno f. 39—43, namizno f. 66—84. Petrolje — stalno na f. 9.75, za kas-nejo dobo f. 10. — Zanimivo je, da je uvoz ruskega petrolja prekosil uvoz ame-rikanskega blaga, prvega j* letos došlo v Trst do konca avgusta 69.000 sodov, dru-zega le 56000. Domači pridelki — fižol stari rudečt f. 9.5J. Maslo dobro štajersko f.86 do 93 Žito skoro nobene kupčije; cene pri vsem tem jako trdne, ker vse kaže, da bode v kratkem vetfe prašanje po ;aznem žitu. Les — gre od rok po dobrih, jako trdnih cenah. Seno — preveč dovoza, zato cena prav Rlaba; denes stane seno f. 1 do 140, naj-finejše t. 1.50. Naznani o n^kPJ tre°*sk*j hiši , ■ • 8 • 3'tf»» ■ • » »30» Per le lettere dl versamento attualmente In circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalll 27 eorrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °\0 annuo Interesu verto preavvlto dl 30 glornl 3'u» ■ » » » »3 meil 3l|s • » » • » »6» Banco Giro: Ban onoto 2'/»7c »opra qualunquc somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e ineasso coupons V»°/o Antecipazioni sopra Warranta In contanti, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di eredito a Londra provvigione per 3 mesi. • effettl 6% interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleote, 1. Ottobre 1883 48 -33 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielod&ne bolesti. Prav izvrstno vstruzajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadleŽ-uostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 53—30 Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah n-svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnicl CristOfaletti r Goric 1, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rnvis, G. B. FaraboscM in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. VLAHOV Likvor okrepljujući želudac odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Lazzaro Br. 1,-A. Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom il juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, inmjnčih zdrnvotna svojstvu, te so njegovo neposredno djelovanje pokazuje u želudcu i kod prolmvlja-jućih orgatiah; nadalje Čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospješujuć tek. On čisti polagano, uništuje gljiete ublažujući kroničke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah, Uzme li se likera danomice, čuva od otrovnih miazmuh, proizvirućih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan liek proti groznici i proti koleri. Ono pako što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. Što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nostl od škodnih posliedb-ah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih. Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi tim likerom ćuti, da mu je povratna životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za svaki tad. 11—4 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svib kivanah i rakijasnlcah IM©®« 4. €. illivanol^. posestnik vinogradov na (Bi\eljskim, zaloga m domicil Ljubljana tiriporočt bela BizHj^ka vina od 14 do 20 for. 1S84 Ma, 1S83 po 20—24. Dnlenca rudečkastega od 14 do 20 for. Uzori samo od 56 litrov n:ipr*j. 10 8 B'SZ te varstvene znamke, postavno zavarovan.', ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. (VaritT. znamk«) « , , • Cvet zoper trganje po dr. Maliču, Te odločno najboljše zdravilo zoper protin ter rermntitem, trganje po udih, bolečine v kriii ter iircth, oteklino, otrpnete ude in hite Itd., malo ?asa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «r.vetu zoper trganje po dr. Mali&u* s traven stoječim tnamenjem; 1 stekl. 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski, Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol 8rs ne in pljučne bolečine;* l stekl. 56 kr. loriatnejši, nego vsi v trgovini ae nahaja joči aoki in siropi. 20—10 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke ln bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz uat 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krogljice, c. kr. priv., ne smele bi «e v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uŽe tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr; (eden zavoj s 6 Škatljami 1 gld. 5 kr. Manj!, kakor en zavoj oe s poltom ne razpoillja. Naročila iz deiele izvrše se takoj Lekarna Trnkozy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. Piccoli-jeva želodečna esenca lekarne Plocoll-ja »pri angelu« na Dunajske] cesti v L j u b -liani ozdravlja kakor je razvidno Iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Želodečno ln premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, Itd. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Blagotodni gospod Piccoli v Ljubljani. Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje. Josip Sovdat, župnik, Kampje, pošta Črniče. Tukaj velja izrek: «Čast zaslužku«. VaSa želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo dnjzih bolnikov rabili v bolezni, ie prav čudovite moči, posebno pri želodečtiih boleznih. A. Lupetina, župnik, Kršan na Primorskem. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki tne prosi za jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassisht župnik-kan. Plominj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre« hlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čutnlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi ln v zobeh. Steklenica 40 kr. Paitilje aantonlnike; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljlca 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koš čekov 5 gld. Sallollne pastll« proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davicl (difteritis), plučnim, Ersnlm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. Škatljlca 20 kr. Zeliščni prani sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr. Tu navedena, Kakor vea druga zdravila se zmiraj frlina dobe v lekarni G. Piccoli-ja «pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila Izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg. Foraboschi, Prendini. Ravasini in Zanetti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske. 20-18 Laataik drufttvv,. • KIjINoa f• — lidnielj to odgovornlurertnlk: VIKTOK DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.