Urednikov kotiček Mesec je naokoli in spoštovane bralke in bralci, pred vami ježe nova številka Lipnice. Priznam, da je kar precej jesenskoobarvana,tako po vsebini, kakor tudi po slikah.V njej pa je karobilica zanimivega branja. Tako vam v prebiranje ponujamorazmišljanje profesorja Jožeta Vugrinca o pomenu spominskih Košičevih dnevov. Svoja razmišljanja ob 120 letnici Evangeličanske cerkvene občine Moravske Toplice je na papir prelilškof Geza Erniša. Dotaknili smo se tudi številnih aktualnih zadev. Med drugim nas bode v oči, še bolj pa v srce »naš« odnos do okolja in narave, o čemer teče kritična beseda v enemod prispevkov. Tudi zato smo še enkrat objavili naročilnico zaodvoz kosovnih odpadkov. Občinski svet je na zadnji seji spregovoril tudi o problemu zapiranja poštnih poslovalnic, tudi vnaši občini in na Vlado Republike Slovenije naslovil apel, dase reševanja zmanjševanja proračunske porabe lotevajo napovsem napačnem koncu. Tudi obširnejši zapis o pridobitvahsebeborskih gasilcev boste našli v tej številki Lipnice. Nismopozabili na strokovne nasvete za kmetovalce in za zdravo življenje, nekaj malega boste lahko prebrali tudi o dogajanjihv šolah in vrtcih ter društvih, in o športu seveda.Vabim vas, da se »sprehodite« po 118. številki Lipnice, v kateriboste našli marsikaj zanimivega. Ob koncu naj vam v svojem in v imenu uredništva Lipnice ter v imenu župana Alojza Glavača ter občinske uprave zaželim vse dobro ob Dnevureformacije in Dnevu mrtvih. Vaš urednik Boris Cipot Konvencija za zmanjšanje emisij CO2 Župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač je v prisotnosti direktorja Lokalne energetske agencije za Pomurje(LEA) Bojana Vogrinčiča in predstavnika ARE LiguriaPiera Paola Rossodivte iz Genove podpisal pristopnoizjavo h Konvenciji županov v okviru evropskega projekta SEAP – Plus programa Inteligentne energijeEvrope. OBVESTILO 1. oktobra se je v Martjancih 35 odprla Zobna ambulanta Saša Pirher dr. dent. med., kjer vpisujejo nove paciente. Delovni čas: ponedeljek od 10.00 do 17.00,torek in četrtek od 7.30 do 14.00, sreda od 12.00 do 20.00 in petek od 7.30 do 13.00. Telefon za naročanje: 0820 556 13 GSM: 040 575 881 Vabljeni! LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija DančSabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič – tajnica uredništva, Štefan Jančarič, Janja Bürmen – TIC MT. Postavitev in tisk – Tiskarna aiP Praprotnik, 2013, naklada 2200 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3,9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: lipnica.casopis@gmail.com – internet: www.moravske-toplice.si. 2 : : : : : : : : : : Lipnica - 30. oktober 2013 Občinski svetniki sprejeli kategorizacijo javnih občinskih cest Odločno zoper zapiranje poštnih uradov Prvi ponedeljek v oktobru so se na svoji 25. seji srečali člani občinskega sveta Moravskih Toplic. Po opravljenih uvodnih formalnosti, sprejetju dnevnega reda in zapisnika pretekleseje, so se lotili prve vsebinske točke dnevnega reda, kategorizacije javnih občinskih cest. Občine so namreč v skladu zaktualno zakonodajo dolžne voditi evidenco občinskih javnihcest in z njo seznanjati državno direkcijo za ceste. Osnova zato je kategorizacija, posledično je s tem olajšano gospodarjenje z njimi in zagotavljanje finančnih sredstev. Občina imav tem trenutku preko 219 kilometrov javnih kategoriziranih cest. Svetniki so po precej živahni razpravi sprejeli predlaganipredlog odloka, vključno s »spornim« delom poti, ki poteka po zasebnem zemljišču št. 2599/1 k.o. Selo, kar je doslejsprožalo kar precej hude med sosedske krvi v tej vasi, kar je bilo deležno tudi presoje ustavnosti in zakonitosti. Sledil je sprejem odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnegapomena na območju Občine, svetniki so tudi prižgali zeleno luč k povečanju deleža občinskega sofinanciranja delovnihmest na OŠ Bogojina, s sklepom dopolnili občinski načrt opridobivanju, pa tudi o razpolaganju z nepremičnim premoženjem. Občinska uprava je svetnike tudi seznanila z izsledkinotranje revizije poslovanja za leti 2011 in 2012, pri čemerrevizorji niso zasledili nikakršnih omembe vrednih napak alinepravilnosti. Kar precej besed je bilo porabljenih o namerah Pošte Slovenije, da z zapiranjem poštnih uradov na podeželju zniža svoje stroške poslovanja. To so že občutili Fokovčani, menda seenak ukrep pripravlja tudi v Prosenjakovcih. Glede tega sosvetniki naložili občinski upravi in županu Alojzu Glavaču,da Vlado Republike Slovenije opozori na škodljivost početja Pošte Slovenije, ki s tovrstnimi racionalizacijami le siromaši podeželje in ga še bolj postavlja na rob dogajanj. Pismo Občine objavljamo v nadaljevanju. bc Oster protest zoper zapiranje uradov V dopisu Vladi je zapisano, da je Občina Moravske Toplice seznanjena z namero Pošte Slovenije o preoblikovanju pomurskih pošt v pogodbene pošte in o selitvi poštne uprave Murska Sobota v Maribor. Omenjeno problematiko je na svoji 25. redni seji obravnaval tudi Občinski svet Občine Moravske Toplice, ki je sprejel naslednja dva sklepa:« Občina Moravske Toplice je neuradno seznanjena z namero Pošte Slovenije o drugačnem načinu delovanja poštnegaurada Prosenjakovci po novem letu. Hkrati Pošta Slovenije po njihovih informacijah zapira sedež območne enote Pošte v Murski Soboti.« »Občinski svet Občine Moravske Toplice najostreje protestira proti takšni nameri in zahteva od uprave Pošte Slovenije, da ohrani obstoječe stanje tako v Prosenjakovcih, kot v Murski Soboti.« Zato: »Vlado Republike Slovenije pozivamo, da kot trenutni upravljavec premoženja v državni lasti, kar je tudi Pošta Slovenije, ukrene vse potrebno, da ne bo prišlo do tovrstnih ravnanj.« Občinski svet Občine Moravske Toplice podpira prizadevanja pomurskih poslancev in ostalih, ki si prizadevajo ohraniti pomurske pošte. Občinski svet Občine Moravske Toplice poziva Pošto Slovenije, da ponovno pro-uči problematiko pošte Fokovci in vzpostavi stacionarno delovanje pošte, kot je delovala do njenega preoblikovanja,so še zapisano v dopisu, ki ga je podpisal župan Alojz Glavač. 120 Evangeličanske cerkvene občine Moravske Toplice Drage bralke in bralci Lipnice! Reformaciji, tudi slovenski, težko pripišemo kaj koli drugegakot neprecenljivo bogastvo, ki ga je položila na prestol novega načina verovanja, in nove evropske miselnosti. Zbirka svetih besedil, povezanih v knjige Stare in Nove zaveze, poslušanih, in razumljenih v materinskem jeziku, pa sevedani bila le vir, omika in navdih za verujoče ljudi, temveč jetudi najpomembnejši temelj zahodnega krščanstva in celezahodne civilizacije. Da smo lahko del te civilizacije postali tudi Slovenci, pa jenedvomno velika zasluga slovenskih evangeličanskih duhovnikov, piscev slovenskih knjig, protestantov, ki so spoznali in prepoznali, da le s svojim lastnim jezikom, z Biblijo in ostalimi knjigami v materinskem jeziku v roki, postaneš in ostaneš narod s svojo identiteto, vizijo in prihodnostjo.Del te zahodne civilizacije pa je usodno zaznamovala tudi protestantska teologija, ki je učila in uči, da ni ničesar vmesnega med Bogom in človekom, in da je Bog postal človek,da človek lahko postaja in ostaja vse bolj človeški. To spoznanje nam je nujno prepoznati tudi, in še posebej zdaj, ko ves svet, in tako tudi nas pestijo kriza in razpad marsikaterihvrednot. se tudi danes in sedaj, tako posamezniki, družba in narod nenehno reformiramo in se uresničujemo v vrednotah, kotso pridnost, poštenost, delavnost, odgovornost, pred Bogomin sočlovekom, za vse svoje početje. Če bi te protestantske odličnosti bilo v naših življenjih več kot je morda premoremo v danem trenutku, bi morda bilo več zadovoljstva primnogih, ne le pri nekaterih. Čeprav živimo v globalnemsvetu in globalna situacija in razmere v marsičem pogojujejo naš čas, pa je vendar in kljub vsem več kot upravičeno vprašanje, kako živi moj sosed, kako živi moj prijatelj,kako živi naš slovenski človek, in vsi ostali, ki z nami živijo.Za srečnejše življenje takšna vprašanja ne bodo smela biti spregledana in ne bodo smela ostati neodgovorjena.V tem duhu vam spoštovane in spoštovani, vam in vašim v imenu Evangeličanske cerkve v Republiki Sloveniji, in osebnočestitam k prazniku reformacije, slovenskemu državnemu inverskemu prazniku. In ker se bomo v teh dneh ustavili tudi ob grobovih naših svojcev, vsem ki so zaspali svoj zadnji sen,namenimo spoštljivo misel in trajen spomin. S spoštovanjem, mag. Geza Erniša, škof Pomembne pridobitve za sebeborske gasilce, pa tudi za sam kraj Nova avtocisterna V Sebeborcih so v zadnjem letu s pomočjo nepovratnih sredstev postorili veliko. Svojo novo podobo je dobil gasilski dom, večnamenska zgradba v središču vasi, v kateri domujejo gasilci in krajevna društva, prenovljeno je otroško igrišče, ki je dobilo tudi novo ograjo, prenovljeni sta avtobusno in kolesarsko postajališče. Prostovoljno gasilsko društvo Sebeborci pa se lahko pohvali z novo avtocisterno v vrednosti 140 tisoč evrov. 4 : : : : : : : : : : Lipnica - 30. oktober 2013 Kaj in kako je bilo storjeno v Sebeborcih Projekt Ureditev večnamenskih objektov za razvoj vasi Sebeborci je zajemal izvedbo ureditvenih del v sklopu kompleksaVaško gasilskega doma Sebeborci. Poleg izgradnje sanitarij in večnamenskih prostorov za medgeneracijsko druženjegasilcev in ostalih krajanov, se je zamenjala strešna kritina nad gasilskimi garažami in uničena ograja okrog asfaltnegaigrišča, uredilo otroško igrišče, postavila nadstrešnica s počivališčem, ter uredilo avtobusno postajališče. S tem se omogoča nadaljnje izvajanje dosedanjih dejavnosti uporabnikovobjektov, prav tako pa možnosti za razvoj novih kulturnih,turističnih, športnih in ostalih aktivnosti. Kompleks je zdaj primernejši za izvedbo dejavnosti društev in organizacijoprireditev, obenem pa za vsakodnevno druženje vseh starostnih generacij domačinov in obiskovalcev. Naložba predstavlja izboljšanje kakovosti življenja ter zagotavljanje boljših bivalnih pogojev v vasi Sebeborci. Vrednost ureditvenih del je znašala 165.000 EUR, Občina Moravske Toplice pričakuje iz naslova Ukrepa 322 – Obnova in razvoj vasi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja okrog 110.000 EUR.Izvajalec del: Prekmurka inženiring z.b.o. iz Murske SoboteProjektant in izvajalec nadzora: DOMUS projekt d.o.o. oziroma g. Štefan Baler Opis razlogov za naložbeno namero Središče vasi predstavlja Vaško gasilski dom z okolico. Polegsamega večnamenskega objekta z gasilskim garažami indvorano se v okviru kompleksa nahaja še asfaltno igrišče zanogomet in košarko, avtobusno postajališče, vaška tehtnicain parkirišče. Po zaslugi domačinov in njihovih lastnih vložkov ter prostovoljnega dela je bil kompleks VGD Sebeborciv preteklih letih dobro vzdrževan in znan predvsem po pestrem dogajanju in številnih prireditvah. Tako so v letu 2011krajani obnovili večnamensko dvorano v sklopu VGD Sebeborci, ki jo uporabljajo vsi krajani za različna srečanja, sestanke, mladi imajo možnost igranja namiznega tenisa, itd. Se pa uporabniki večnamenskih prostorov in površin (predvsem člani društev, mladi, rekreativci), ki jih je v zadnjih letihvse več, zaradi neurejenih in premajhnih sanitarij, uničenihzunanjih površin in dotrajane opreme soočajo s neustreznimi pogoji za normalno delovanje, pri čemer je ogroženo tudi njihovo zdravje in okolje. Prav tako je zaznati pomanjkanje dodatnih vsebin. V Sebeborcih je v zadnjih letih zabeleženo povečano število rojstev,v vasi pa ni nobenega urejenega otroškega igrišča. Povsem uničeno je tudi avtobusno postajališče za šolske otroke, ki je pokrito z nevarno azbestno kritino. Sebeborci so daleč naokoli znani tudi po odlično organiziranem Prostovoljnem gasilskem društvu, ki poleg odličnih rezultatov na gasilskih tekmovanjih in dolgoletne tradicije (115 let) dosega tudi zavidljivo raven opremljenosti. Gasilci se soočajo s pomanjkanjem večnamenskih prostorovza medgeneracijsko druženje, organizacijo izobraževanj,usposabljanj, srečanj in drugih aktivnosti ter predstavitevdejavnosti. Na gasilskih garažah, kjer je shranjena vsa oprema, je dotrajana in s točo poškodovana strešna kritina, kiveč ne nudi primerne zaščite ne gasilcem in ne strelcem (v mansardi garaž je urejeno strelišče SD Sebeborci). Uničena streha gasilskih garaž ter dotrajane in premajhne sanitarije VGDSebeborci. Zaradi naraščajočega števila različnih vrst uporabnikovVGD Sebeborci, velikega interesa tu delujočih društev teruporabe površin s strani domačinov, je prišlo do potrebepo obnovi obstoječih površin in izgradnji novih prostorov.Da bi vsem dosedanjim uporabnikom omogočili tudi vprihodnje nemoteno in predvsem varno udejstvovanje ter omogočili razvoj novih vsebin, je nujno potrebno čim hitrejepristopiti k ureditvi površin ter izgradnji sanitarij in večnamenskih prostorov gasilskega muzeja.S tem se bodo ustvarili pogoji za izvajanje dejavnosti društev, omogočena bo medgeneracijsko druženje krajanov in organizacija različnih dogodkov, izobraževanj tako v poletnem kot zimskem času. Zgrajeni in obnovljeni prostori in površine bodo povečali interes za medgeneracijsko druženje in bodo na voljo vsem vaščanom (otroci, mladi, starejši, ženske, itd) za preživljanje prostega časa. Objekti bodoprosto dostopni, v njih se bo odvijala izključno neprofitnadejavnost, kar še povečuje javni interes za ureditev novihprostorov in površin.Z izvedbo naložbe bi se namembnost VGD Sebeborci še obogatila, možnosti za izvedbo novih dejavnosti pa bi nudile priložnosti za vse generacije prebivalstva. Lokacija bipostala privlačnejša tudi za vse večje število obiskovalcev.S tako bogato ponudbo, bo kraj pritegnil ne samo vaščane temveč tudi prebivalce sosednjih krajev in obiskovalce terobogatil tako dejavnost kot družabno življenje na podeželjuin s tem pomembno prispeval h kvaliteti življenja ljudi vožji in širši okolici. Ob srebrnem jubileju Košičevih dni kulture Košičevi dnevi so vsakoletne kulturne prireditve, ki so imedobile po Jožefu Košiču (r. 9. oktobra 1788 v Bogojini, u. 26.decembra 1867 na Gornjem Seniku), duhovniku, tudi dolgoletnemu dekanu za monoštrsko dekanijo in prvem prekmurskem posvetnem piscu. Košičevi dnevi so že tradicionalni, saj so prav letos doživelisvoj srebrni jubilej – 25 let prireditev v čast in spomin pravnjemu – Jožefu Košiču - ter v zahvalo pomembnim domačim osebnostim, posameznim našim krajem, dogodkom izlokalne zgodovine, umetnostno-zgodovinskim spomenikomitd., ali pa pomenijo celo odzive na pojave v slovenski družbi, največkrat na tiste slabe za družbo ali za posameznika vnjej. Največ novosti, ki ostanejo tudi zapisane za dalj časa,prinašajo vsakoletne edicije z znanstvenimi, strokovnimi,poljudnimi, spominskimi, prigodnimi prispevki ali s kar preprostimi (s)poročili. V teh četrt stoletja jih je bilo večjih alimanjših pisnih zapisov v edicijah (na 1. Košiču 1989 – žal publikacije nismo izdali) objavljenih okrog petsto. V nje pa sopisali mnogi. Kdo vse, nam sporoča Kuzmičeva bibliografijav letošnjem zborniku. Precej prispevkov v edicijah pa je tudiponatisnjenih, predvsem od že pokojnih avtorjev .Prireditve. Vseh ustvarjalnih in poustvarjalnih prireditev,strokovnih in znanstvenih srečanj in drugih dogodkov vtem prispevku ni mogoče analizirali, bilo jih je veliko, zatojih bomo - nekatere - le na kratko omenili. Razdeljene so na tiste, ki se že več let ponavljajo, in na tiste, ki so le obča 6 : : : : : : : : : : Lipnica - 30. oktober 2013 sne. Tradicionalne prireditve, ki jih bomo v Lipnici omenili lenekaj, saj so vse naštete v zborniku Košičevi dnevi XXV, so:pohodi Po poteh kulturne dediščine. V župniji Bogojina brezdvoma premoremo veliko spomenikov kulturne dediščine.Če bi jih hoteli vse poimenovati, bi morali v zdajšnje ime vriniti še besedno zvezo »in naravne«, torej pohodi Po poteh kulturne in naravne dediščine, saj je bogojinska župnijabogata tudi z naravno dediščino (Bukovniško jezero, Vidovstudenec, ivanska gramoznica in drugo). Pohodi se običajnozačnejo in končajo v Bogojini. Na pohodni poti se pohodnikipoleg Plečnikove cerkve seznanijo tudi z drugimi zelo zanimivimi spomeniki: s kapelama na Ivancih in v Filovcih, ki stav umetniškem smislu najbolj poznani po njunih slikarjih (Š. Hauko in J. Mežan), s kapelico sv. Vida nad Bukovniškimjezerom, ki je znana kot romarska kapela, medtem ko bukovniško poznamo po dveh poimenovanjih, s kletmi v filovskemGaju in drugimi. Že nekaj let v Filovcih stoji tudi Lončarskavas Filovci. Iz 2. svet. vojne je vredna obiska Voglerjeva lovskabrunarica v gozdu jugovzhodno od Bukovnice (Prekmurskačeta!), zahodno od nje, približno dvesto metrov vstran, jena enem od dreves kipec lurške Matere božje, skromen nadomestek originala nekdanjega Voglerjevega Marijinegakipa, ki pa je bil po vojni nekomu v napoto in ga je – barabin – skupaj z drevesom sežgal. Udeleženci pohodov uživajo obpogledu na Bukovniško jezero, si umijejo oči ob Vidovem studencu nad njim, se seznanijo s staro vinsko cimpranokletjo ob vznožju Strehovskih goric in drugimi zanimivostmi.Razen pohodov Po poteh kulturne dediščine so bili v teh petindvajsetih letih organizirani odlični koncerti znanih tujihin domačih vokalnih skupin ter orkestrov. NaKošičevih dnevih so gostovale npr. naslednje znane in kvalitetne skupine: Komorni orkester Mendelssohn strings izVeszprema, Slovenski komorni zbor iz Ljubljane, Slovenskioktet, Mešani komorni zbor Consortium musicum iz Ljubljane in kasneje še mnogi drugi orkestri, skupine ter ansambli,predvsem od drugod.Skoraj vsako leto je imel svoj koncert tudi Mešani pevski zboriz Bogojine. Leta 2009 se je na koncertu ob XXI. Košičevihdneh poimenoval po svojem dolgoletnem zborovodji in organistu Ignaciju Maučecu (1907-1972). Za njim ga je dolgaleta uspešno vodil organist in pevovodja Štefan Pucko (19282006), brat dveh znanih duhovnikov – Pavla (1926-2009)in Ivana Pucka (1921), ter svak duhovnika Štefana Casarja (1929-2009).Poleg omenjenih zborov je pri Košičih zelo dejavna kvalitetna skupina dekliškega noneta Talita iz Bogojine. Je skupinamlajših pevk, ki se pri Košičih vključujejo največkrat ob zaključnih prireditvah. Zelo blagoglasne so s svojim petjem,vodi pa jih prof. Marija Kolenko.Zanimive in vzgojno-poučne so bile do pred kratkim tudiHubertove maše. Letos je obredu manjkal prikaz običaja zuplenjenim jelenom, kar sodi k maši sv. Huberta. Enkratnov duhovnem, naravno bogatem in prijateljskem pomenu jeproščenje v filovskem Gaju ob prazniku Marije, Kraljice družine ob Gutmanovi kapelici. Pred mašo je molitev križevegapota, postavljenega ob poti h kapeli, ki ga je s posebno umetniško močjo upodobil akad. kipar Marjan Drev iz Maribora.V zadnjih nekaj letih je pridobil na veljavi tudi Zelenjadarsko-folklorni festival na Ivancih. Zaradi bogato pripravljene razstave, na kateri vidijo obiskovalci na ivanskih njivah in vrastlinjakih pridelano zelenjavo, zaradi pripravljenih jedi izteh pridelkov, zaradi veselega druženja in množičnega obiskastvar postaja res pravi festival, ki bi moral v naslednjih letihprerasti v predstavitev vsega tistega, kar s skupnimi močmizmoremo vsi prebivalci naše župnije in celotne moravskotopliške občine. – Letos je z otvoritvijo prenovljene stare ivanske šole v dvorano in večnamenske prostore potekal tudi 17.praznik Občine Moravske Toplice.Najmlajša tradicionalna prireditev je trenje lanu pri pečniciv Bogojini v bližini bolj znanega Amerikanskega križa. Nadprireditvijo bdi Turistično društvo Bogojina. Člani društva lanpridelajo v Bogojanskem ogračeku nad bogojinskim pokopališčem, v vrtu domačih zelišč in drugih avtohtonih sadnihsort. V društvu torej v zvezi s Košičevo prireditvijo poskrbijo,da lan pride že pripravljen do predic in do pečnice, kjer natopoteka prikaz tega nekdaj nadvse spoštovanega dela, danespa, vsaj mlajšim, čisto nepoznanega opravila, ki naj ne bi prinašalo zaslužka. Žal se torej vse ustavi pri trenju in pogostitvi;ni nadaljevanja – predic in tkalcev in ne blaga… Morda pakdaj tudi do tega pride.Poleg stalnih prireditev spremljajo Košičeve dneve kulturetudi občasne. Naj jih nekaj naštejemo: literarni večeri, predavanja, okrogle mize, predstavitve knjig in drugo. Med temiso doslej bile najbolj odmevne: arheološka predavanja IreneŠavel o bakrenodobnih izkopaninah na Bukovnici in njenegakolega Branka Kermana Zemlja pod našimi nogami, zgodovinsko predavanje dr. Jožefa Smeja o bogojanskih šolnikihin kantorjih in druga, od okroglih miz pa zelo poučne npr.Arhitekt Jožef Plečnik v Prekmurju, potem Plečnik in njegovaarhitektonska stvaritev v Bogojini, o sonaravnem turizmu inkmetovanju, in mnoge druge. Od predstavitev knjig je bilamed najbolj odmevnimi predstavitev monografije dr. PetraKrečiča Plečnikova cerkev v Bogojini.Seveda pa je bila znanstveno utemeljeno najvrednejša odvseh okroglih miz Košičevih dni v teh petindvajsetih letihtista iz leta 2011 z naslovom Stanje duha v slovenski družbi.Že zaradi eminentnih oseb, ki so na njej sodelovale (dr. JanezJuhant, dr. Lovro Šturm, dr. Anton Jamnik, mag. Vinko Ošlak,Bogdan Žorž, Jože Bartolj in še nekateri), je to bil pravi prologv stanje duha v slovenski družbi, ki pa se žal ni »prijel« tako,kot smo organizatorji pričakovali. Lipnica - 30. oktober 2013 : : : : : : : : : : 7 Od občasnih prireditev naj omenimo samo še razstave. Mednjimi so bile najbolj vredne: tista o življenju in delu JožefaKošiča, nato o enem največjih naših razumnikov dr. JožefuSmeju, potem o svetovno znanem arhitektu Jožetu Plečniku in mnoge druge. Največja in najdragocenejša je bilapostavljena tista leta 2008, ki je ob 800-letnici prve pisneomembe kraja Bogojina predstavila bogato zgodovino vasisame in župnije.Seveda organizatorji Košičevih dni kulture nismo pozabilipočastiti znamenite ljudi v župniji in širše, tiste, ki so delovalidoma ali drugje, celo v tujini, tudi s spominskimi obeležji. Doslej najpomembnejšemu bogojinskemu rojaku Košiču (čeizvzamemo škofa Smeja), smo postavili prvo in najpomembnejše obeležje. Na prvem Košičevem tednu kulture leta 1989je bila namreč na kulturnem domu v Bogojini odkrita ploščaprav njemu. Zaključna proslava pa je bila v nedeljo, 10. septembra 1989. V letu 1990 smo župljani Košičev teden namenili IvanuBaši, župniku in graditelju nove župnijske cerkve. V nedeljo, 2. septembra, ob 10,00. uri smo na cerkvi odkrili spominskoploščo ob 65-letnici začetka gradnje nove cerkve in 115-letniciBaševega rojstva.Leta 2008, ko so bili Košičevi dnevi namenjeni spoštljivi obletnici prve pisne omembe Bogojine, smo na kulturnem domuodkrili še drugo spominsko ploščo. Takrat smo ta spodnji center Bogojine preimenovali v Košičev trg, vendar do realizacije vseh postopkov, ki so s tem povezani, še do danesni prišlo. Zadnje spominsko obeležje take vrste pa je biloodkrito patru mag. Oswaldu (Jožefu) Ošlaju na vhodu v vaško-kulturni dom v Filovcih 13. septembra 2009.Občasno pa v Košičevem odboru izberemo tudi človeka, ki jezaslužen za nemoteno pripravo in koordinacijo prireditev (alipa dalj časa vodi odbor), in ta dobi za svoje delo t. i. Košičevozahvalno listino. Letos jo je dobil Ignac Gabor. Čestitamo!Gmotne pridobitve v teh 25. letih v naših vaseh čisto neposredne zveze s Košičevimi dnevi sicer niso imele, imelepa so nekaj posrednih. Ena od takih je, da smo njih otvoritve uvrščali med Košiče, pripravili kratek kulturni program,skromne pogostitve in se novosti znali tudi veseliti. Torej jebilo vzdušje med ljudmi drugačno, kot je danes. Znali so sepogovarjati, se veseliti vsake, tudi najmanjše naložbe… Potakem gledanju nanje so torej več kot upravičeno sodile hKošičem, saj so v tistih ljudeh gojile kulturo prijateljstva inmedsebojnega spoštovanja. To vse pa sodi h Košiču.Infrastrukturnih objektov, nastalih v tega četrt stoletja napodročju, ki ga »pokrivajo« Košičevi dnevi kulture, na temmestu ne bomo omenjali, dodamo naj le, da pomenijo velikomaterialno bogastvo, ki pa v neredkih primerih prinaša tudiduhovne dobrine. Za konec tega prikaza o minulih in letošnjih Košičevih dnehnekaj priporočil, ki se tičejo ne le mladih ljudi v bogojinskižupniji, temveč širše. Ta so: ponovno bi se morali – posebej vi,mladi - globoko prikloniti zemlji in jo obdelovati; ne le sejatipšenico in koruzo, temveč tudi rž, oves, ječmen, ajdo in proso,saditi krompir in drugo. In nenazadnje v zemljo dajati tudiseme lanu, torej sejati eno najbolj kulturnih in (nekdaj) enonajbolj industrijskih rastlin. Ob njej pa še mnoge druge. Inne vse zemlje preorati, vse gledati le pridobitniško, vse videtisamo v denarju. Če bo tako, če bo vse vaše početje in delo le materialno, denarno naravnano, vas (nas) kmalu ne bo več.Namreč tudi travnike in tisto, kar na njih raste, je potrebno uporabiti, na njih pridelati travinje za meso in mleko, znjih pobrati zelišča in potrgati cvetje za naše vaze v dnevnihsobah. Ohraniti travnike za nepozabne užitke, ko se človekuleže v svojo dišečo travo, ali za tisto enkratno doživetje, ko joposušeno duha. Namesto tobaka. Čeprav tudi proti gojenjutobaka v dobre namene verjetno nihče nima hude besede.Prostor kot tak, zemlja (oz. prst) v njem, je izredna vrednota,ki se je malokdo zaveda in ki jo malokdo zna uporabiti v svojein skupno dobro. Denar sam po sebi ne more biti posebnavrednota. Prava vrednota so dobri, pošteni, ustvarjalni ljudje,so naša zemlja, naše delo, naš dom, naša družina, naši prijatelji, so ljudje dobre volje. Vsaj približno táki bi morali biti, kakršen je bil Jožef Košič: pobožen in olikan, poln vsakovrstnihvrlin, raznovrstnega znanja… Če ne bi bil tak, mu Porabcine bi postavili nagrobnega spomenika, izredno estetskegana pogled in pomenljivo povednega v vsebinskem pogledu(čeprav v madžarskem jeziku), skratka, takega, s katerim sene more primerjati nobeden od drugih na gornjeseniškempokopališču. Njegovega groba tudi ne bi vzdrževali in nanjem prižigali sveč že polnih 146 let, če si to ne bi zaslužil.Pa še to: Ne smemo pozabiti, da bo v teh dneh – kot smona začetku že omenili – Jožefu Košiču 9. oktobra 2013 minilo natanko 225, ko je bil rojen. Torej smo Košičeve dneve v Bogojini začeli prirejati ob 200-letnici njegovega rojstva. Sebo tega častitljivega rojstnega jubileja prekmurskega piscaprvih prekmurskih strokovnih člankov in prvih prekmurskihposvetnih knjig letos spomnil še kdo, razen tega skromnegazapisa njegovega častilca v Lipnici? In se poklonil njegovemuspominu? Jože Vugrinec Slikarska kolonija Primož Trubar Kletni prostori sedeža evangeličanske škofije v MoravskihToplicah so se med 23. 9. in 30. 9. 2012 spremenili v slikarski atelje, ki so ga zasedli umetniki iz Slovenije, Slovaške, Avstrije in Nizozemske, udeleženci 18. Mednarodne likovne kolonije Primož Trubar.Teme, ki navdihujejo slikarje, so različne vsaj toliko, kot avtorji sami: ravnica, sence, ki nastajajo obprekmurskem sončnem vzhodu, Don Kihot z Dulsinejo inRozinantom, razgibanost Goričkega, sonce, ozon in seva 8 : : : : : : : : : : Lipnica - 30. oktober 2013 nje … Nekateri udeleženci kolonije ustvarjajo bolj za dušo,spet drugi so precej podjetni, saj od tega živijo. Slikarska kolonija vsako leto poteka v organizaciji SPD »Primož Trubar« (podružnica Murska Sobota), Evangeličanske cerkvena Slovenskem ter občine Moravske Toplice. Svoje izdelkebodo umetniki predstavili na razstavi jeseni oziroma pozimi. Na letošnji slikarski koloniji so umetniške moči združili : Dr. Darko Slavec, sicer profesor na Naravoslovno tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Franc Golob, upokojeni profesor Umetniške gimnazije Nova Gorica, Slovaka živeča vAvstriji Rudi Benétik in njegova življenjska sopotnica, Suzana Kaliň jaková, Viktor Šest, Marija Flegar, ki je zaljubljena v prekmursko ravnico, Nizozemec in prekmurski zet Bram d'Hont , in na koncu boter ter alfa in omega slikarske kolonijePrimoža Trubarja, akademski slikar Nikolaj Beer. Zelenjava in sadje za dobro zdravje Poskrbimo za dobro zdravje in počutje. Med drugim je zelopomembno, da zaužijemo dovolj zelenjave in sadja. To letoje zelenjave in sadja v izobilju. Uživanje zelenjave in sadja v sklopu vseh pet obrokov, jenajboljši način, da ostanemo zdravi. Sadje in zelenjava so virvitaminov, rudnin, vlaknin in antioksidantov. Vse te snovi varujejo zdravje ter preprečujejo nastanek kroničnih bolezni kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, debelost ter rakave bolezni. Sadje in zelenjava vsebujeta tudi številne za normalno rast in razvoj nujno potrebne snovi.Torej zadosti razlogov, da redno uživamo zadostne količine zelenjave in sadja. Kaj to pomeni v vsakdanji prehrani? Zaužijmo najmanj 3-5 enot zelenjave ter 2–4 enote sadja. Kaj je enota zelenjave? • 1 srednje velika skleda (cca 20 dag) surove listnate zelenjave – solata, radič, špinača • 1 skodelica (cca 10 dag) kuhane ali surove sesekljane zelenjave - brokoli, cvetača, korenje, zelje, ohrovt, kolerabica,stročji fižol, kisla repa, kislo zelje • 2 manjši papriki ali paradižnika (cca 15 dag), manjša pesaali koleraba (cca 10 dag), manjša čebula (cca 10 dag) • 1 majhen kozarec (1 dl) zelenjavnega soka Kaj je enota sadja? • Srednje veliko jabolko, banana, pomaranča, breskev, hruška, manjša grenivka • Skodelica jagod, malin, ribeza, borovnic, narezanega alivloženega sadja • 15 jagod grozdja, 3 male mandarine ali marelice, 9 malih sliv, 18 češenj ali višenj, rezina ananasa (cca 14 dag), rezinalubenice (30 dag), 6 večjih jabolčnih krhljev, 4 suhe slive, 2žlici rozin • 1 majhen kozarec (1 dl) svežega sadnega soka Enote ni potrebno meriti. Služijo naj kot splošno vodilo. Ker vaja naredi mojstra, priporočam, da s pomočjo števila zaužitih enot preverimo ali smo dosegli vnos priporočene količine zelenjave in sadja. Že danes preverimo če smo zaužili tri sadeža. Preprosto je. Poskusimo.Vsi tisti, ki pripravljamo obroke zase in naše družine poskrbimo, da bo dovolj zelenjave in sadja. Popestrimo prehrano z novimi jedmi ali pa tistim vsakdanjim dodajmo ščepecdrugačnosti. Že dodatek nove začimbe ali več začimb, ali kombinacija različne zelenjave lahko iz vsakdanjih jedi naredi kulinarične specialitete. Izkoristimo sezonska živila- zelje,repo, rdečo peso, korenček, solato, jabolka, hruške, grozdje, orehe…. Predlagam dve preproste a nekoliko drugačne jedi. Juha z bučo • 40 dag rumene buče • 1 čebula • 2 žlici olja • 25 dag olupljenega krompirja • 2 dl kuhanega belega fižola • 3 stroka česna • Košček feferona • Origano, kumina, sol • Malo mlete rdeče paprike • peteršilj • 1 dl mleka ali pinjenca Na olju dušimo čebulo, dodamo česen, na kocke narezankrompir in bučo ter začimbe. Zalijemo in skuhamo. Dobro zmešamo s paličnim mešalnikom. Dodamo mleko in kuhanfižol. Če dodamo pinjenec ga umešamo ko smo jed dalina mizo. Prim. mag. Branislava Belović, dr.med Že 6. samostojna razstava rokodelskega društva Vrtnica Prosenjakovci Tretji vikend oktobra je v objemu čudovitega sončnega vremena postregel s šesto samostojno razstavo rokodelskegadruštva Vrtnica. ke. V te je vloženih več ur trdega dela, da so izdelki članic brezhibni pa že od samega začetka skrbi mentorica Margita Horvat – ta je poskrbela tudi za posebnost letošnje razstave – ročno izdelano narodno nošo. Odzivi na razstavo na otovoritvi katere sta nastopila mlada flavtistka Lara Kuhar iz Sela in domači pevski zbor so bili navdušujoči in so članicam prinesli dodatno vzpodbudo za nadaljnje delo – to bomo lahko občudovali spet prav kmalu, saj bo v nedeljo, 24. novembra, potekala razstava adventnih venčkov.Vljudno vabljeni. Denis Malačič A pártosfalvi Rózsa Kézműves Egyesület immár 6. önálló kiállítása Október harmadik hétvégéjének napsütötte ölelése magával hozta a Rózsa Kézimunka Egyesület hatodik önálló kiállítását. Pártosfalván így újra bemutatkoztak a kézimunka szerelmesei, az egyesület több mint húsz tagja pedig ismét bebizonyította, hogy szoros kezük nyomában csodálatos termékek készülnek. A hibátlan eredményhez sok-sok óra kemény munka kell, amiben kezdetektől az egyesületi tagok segítségére van Horvát Margit mentor, akinek a mostani rendhagyó kiállítás is köszönhető, hiszen egy eredeti kézimunkával készített népviselettel gazdagította azt. A megnyitón a seloi Lara Kuhar fuvolán játszott, és fellépett a helyi népdalkör. A kedvező visszhangok további ösztönzést adnak az egyesület tagjainak a munkájához, termékeiket hamarosan újra megcsodálhatjuk, hiszen november 24-én, vasárnap, adventi koszorúkból készítenek kiállítást. Mindenki sok szeretettel várnak. Malačič Denis Trgatev v Gaju, 6. 10. 2013 Prireditev Trgatev društvenega vinograda VITIS VITAe,smo izvedli 6. oktobra 2013. Nabrali smo 267 kg grozdja in iz tega naprešali 170 l mošta, povprečna sladkorna stopnja je bila 79 Oe. Člani društva Gaj, vinogradniško turističnega društva Filovci, skrbimo za naš vinograd skozi celo leto, začne se spomladi z rezom vinske trte, nato je potrebno trto pleti, da ima zrak in svetlobo za svojo rast. Seveda pa ne gre brez rednega škropljenja skozi celo leto, da je trta zdrava in lahko s ponosom v jeseni poberemo zdrave grozde, iz katerih potem stisnemo dobro, kvalitetno kapljico.Trgatev začnemo pri trti, ki je potomka najstarejše vinske trte na svetu, to je modra kavčina. Prvi grozd je pobral naš najstarejši član društva Gaj Jože Gutman in s tem tudi uradno odprl začetek trgatve. Trgatev poteka tako, da se pobrano grozdje vsake trte posebej stehta ter izmeri sladkorna stopnja. Opravilo gre bolj počasi, je pa zato bolj zanimivo. Prav tako se grozdje preša na stari preši. Trgatev v Prosenjakovcih Člani vinogradniške sekcije iz Prosenjakovcev so se tudi letos zbrali v svojem vinogradu, da poberejo pridelek, ki ga je bilo letos obilo. Značilnost trgatve je, da možje pripravijo brente, stiskalnico in sode, kamor teče sladek grozdni mošt. Ženski del pa poskrbi, da delavci niso lačni. Tako pripravijo domačo potico, na obloženi mizi pa se najde še marsikaj drugega.Kar nekaj članov vinogradniške sekcije se je zbralo sončnega popoldneva v našem malem vinogradu. Med trganjem grozdja je bilo prisotno veselo petje, zanimiv klepet o tem in onem, zaradi česar je bilo opravilo še prijetnejše. Vedra so se polnila z velikimi grozdi, ki smo jih dali v brente, brentarji pa so jih nosili v stiskalnico. Kaj kmalu je iz njega pritekel sladek mošt, ki smo ga poskusili vsi, ki smo se ta dan zbrali na trgatvi. Bili smo mnenja, da je mošt sladek in da bo zato letošnje vino zelo kakovostno.Novo vino pa bomo lahko poskusili že na martinovanju, ki ga bomo organizirali v mesecu novembru. In na Martinovanje ste že zdaj vsi vljudno vabljeni. Zapisala Bernarda Koroša Pantović Szüret Pártosfalván A pártosfalvi szőlőtermelők tagozata az idén is összegyűltek a szőlőskertben, hogy leszüreteljék az idei bőséges termést. A férfiak előkészítették a puttonyokat, a prést és a hordókat, amelyekbe a finom édes must csordogál majd. A csapat női része pedig gondoskodik róla, hogy senki se maradjon éhes, így házi kalácsot sütnek, és persze sok más finomság is kerül az asztalra. A szőlőtermelői tagozat jó néhány tagja összegyűlt ezen a szép őszi napon a mi kis szőlőskertünkben. A szüret idejében vidám volt a hangulat, sok minden szóba került, így aztán gyorsan múlt az idő. A vödrök gyorsan teltek a fürtökkel, innen a puttonyba került a szőlő, majd a puttonyosok a prés felé vették az irányt. Hamarosan csurgott a finom édes must, amit minden szüretelő örömmel kóstolgatott. Az édes must alapján arra következtettünk, hogy az idén igazi minőségi borokra számíthatunk. Az újbort persze már a novemberben szervezett Márton napi rendezvényünkön megkóstoljuk. A rendezvényre mindenkit szeretettel várunk. Lejegyezte Koroša Pantović Bernarda Znova in znova padamo na izpitu odnosa do okolja Se zavedamo posledic našega početja Pred dnevi so me presunili posnetki dokumentarnega filma, ki na najbolj krut, vendar povsem realen način opozarja, da se bo v kratkem človeštvo »zadušilo« v lastnih odpadkih. Ob tem sem se nehote vprašal, ali smo mi v deželina sončni strani Alp kaj boljši, bolj ozaveščeni o ravnanju zodpadki. Smo v občini Moravske Toplice, kjer že nekaj časapoteka organizirano zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,morda korak ali dva pred ostalimi? Priložene fotografije,posnete s strani občinskega inšpektorja ob pokopališču Sebeborci, kjer se poleg odpadkov iz pokopališča zbirajo tudiodpadki na ekološkem otoku, mi same po sebi sporočajo,da se še vedno ne zavedamo posledic našega nemarnegapočetja z odpadki! Nesprejemljivo je, da občani oz. kdorkoli odlaga take odpadke v zabojnike, kamor sodijo odpadkis pokopališča ali ločene frakcije odpadkov, in to le zato, dase rešijo »svinjarije« z domačega dvorišča! K takšnemurazmišljanju pa me niso pripeljali le sebeborski posnetki,temveč sem se ob vsakem obisku naših gozdov, sem pačtudi sam po malem gobaril, navdajali z grozo. Odpadki na vsakem koraku, od steklenic, plastične embalaže, odpadnigradbeni material, zarjavel električni štedilnik….ja, to jepodoba naših gozdov. Akcija Očistimo Slovenijo, ki se ježe nekaj let lotevamo v prvih pomladnih dneh, ne sme inne more biti le muha enodnevnica, temveč naj bi v našihglavah spreminjala odnos do okolja. Žal moram priznati,da še vedno padamo na izpitu odnosa do okolja!Zato naj še enkrat, žal verjamem, da ne bo zadnjič, na straneh Lipnice opozarjam, da imamo v naši Občini urejen način zbiranja in odvoza odpadkov. Vsako gospodinjstvo, kije vključeno v odvoz mešanih komunalnih odpadkov, imamožnost brezplačnega odvoza do dveh kubičnih metrovkosovnih odpadkov na način, da to na podlagi pisneganaročila naroči podjetju Saubermacher- Komunala. Naročilnico objavljamo v tej številki Lipnice, na voljo pa so tudina sedežu občine Moravske Toplice. Prav tako lahko občanibrezplačno oddajo kosovne odpadke na CEROP skozi celoleto. Verjamem, da je med nami že kar velika večina ozaveščenih, vendar je to premalo. Na kršitelje je treba opozoriti,jih prijaviti ustreznim organom.To pa je medobčinska inšpekcijo (Medobčinska inšpektorjaDAMIR JOŠAR tel.št. 051 631 081, JANEZ BOGDAN tel.št. 051 631 082, medobčinski redar TIBOR KUHAR tel. št. 051 631 083), lahko pa tudi na občinsko upravo, ki bo prijavo, breznavedbe prijavitelja, posredovala v reševanje medobčinskiinšpekciji, ki ima sedež v Tešanovcih 31. Njen elektronskinaslov medobcinska.inspekcija@siol.net. Za konec: na ekoloških otokih se zbirajo papir, steklo inembalaža iz gospodinjstev, odvažajo se dvakrat mesečno.Poslovni subjekti so si dolžni urediti odvoz odpadkov inločeno zbranih frakcij na podjetju Saubermacher – Komunala. Pozivamo vse, ki si tega še niso uredili, da si to uredijov najkrajšem času. Ta zapis vzemite kot prijazno povabilo,da z lastnim zgledom spremenimo podobo našega okoljain s tem pokažemo, da nam ni vseeno, kakšno dediščinozapuščamo našim zanamcem. Boris Cipot USTVARJAMO ZDRAVO OKOLJE! NAROČILO ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV IZ INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ V LETU 2013 Šifra odjemnega mesta*: Naslov odjemnega mesta: Ime in priimek*: Naslov*: Pošta*: Telefon*: E-pošta: Datum naročila*: Opombe: *polja, ki morajo biti obvezno izpolnjena V spodnji tabeli navedite količino posamezne vrste kosovnih odpadkov. Vsako gospodinjstvo ima pravico do brezplačnega odvoza do 2m3 kosovnih odpadkov . Če je količina večja od 2m3 oz. gre za več odvozov letno kot to določa občinski odlok, se le-to zaračuna v skladu z veljavnim cenikom podjetja. Kosovni odpadki za odvoz (ustrezno izpolnite in obkrožite ali dopišite): Izpolnjen obrazec nam pošljite po pošti na sedež našega podjetja, na elektronski naslov ali po faksu. Saubermacher -Komunala Murska Sobota d.o.o. Noršinska ulica 12, 9000 Murska Sobota Faks: 02/526 84 41; E: info@saubermacher-komunala.si Podpis naročnika: Po prejemu naročilnice bomo najpozneje v roku 14 koledarskih dni izvedli odvoz naročenih kosovnih odpadkov. O odvozu vas bomo pisno ali telefonsko obvestili najpozneje 3 dni pred samim odvozom. Ob odvozu je obvezna prisotnost predstavnika naročnika. Datum odvoza: Ime in priimek osebe prisotne ob odvozu: Podpis prevzemnika odpadkov: Podpis osebe prisotne ob odvozu: www.saubermacher-komunala.si Tel: ++386 (0)2 526 84 57 Jesenska setev je praktično že končana. Pa vendar, nekajnapotkov in nasvetov ni odveč. Še kako je pomembna izbira primerne sorte semena. Izbira njive, tipa tal, je prvi pogoj, ko se odločamo kam bomoposejali pšenico. Vsak tip tal vsaki sorti ne ustreza. Njivonato kvalitetno pripravimo za setev 7 – 10 dni pred setvijo,pri sami setvi upoštevamo priporočeno količino semena nahektar, uredimo sejalnico, le-ta naj bo kakovostna in upoštevamo čas setve za našo ozimno pšenico, ozimni ječmen,rž, tritikalo. Pozorni moramo biti na prehrano rastlin in vremenske pogoje (se prilagajamo z izbiro sorte), uporabljamovedno kvalitetno seme (tudi kvalitetno obdelano, razkuženo,certificirano seme). Sam kolobar, ki je osnova kmetijstvu,dobremu pridelku, je odvisen od naravnih danosti in družbenih potreb (prejšnja poljščina naj bi bila listanka, na isto njivo naj pride po treh letih, pravočasna priprava strnišča zapšenico). Izberemo sorto oz. kultivar z visokim pridelkom,kvalitetnimi in stabilnimi parametri (število padanja alifalling number, primernim vlažnim lepkom, % beljakovin,hektolitrsko težo), z odpornostmi na vremenske spremembe, z odpornostmi na bolezni, škodljivce, in izbiramo glede na namen uporabe (živinorejske kmetije želijo dolgo slamo).Primerno zaščitimo žita pred pleveli (pravočasno in kvalitetno opravljena), pred boleznimi, pred škodljivci. In na koncupridelovalne sezone upoštevamo čas žetve za posamezno sorto. Uporaba kvalitetnega semena - opremljeno z atestom in deklaracijo - preprečuje prenos določenih bolezni, ki naredijo veliko gospodarsko škodo, preprečuje prenos bolezni z nerazkuženim semenom – pšenična trda ali smrdljiva snet,pšenična prašnata snet, fuzarioze.Razkuževanje semena je kakovostno opravljeno pri kupljenemu semenu, domače razkuževanje je lahko problematično zaradi nekvalitetnega nanašanja določenega fungicida na seme. Zelo težko očistimo seme vseh primesi inškodljivcev (insektov – skladiščnih škodljivcev), zelo težkoenakomerno nanesemo fungicid po celem semenu in navsa semena, ne znamo se pravilno odločiti za kvaliteten fungicid, ne upoštevamo predpisanih količin sredstva na 100 kgsemena. In če ni kvalitetno razkuženo prenesemo bolezni. V nobenem primeru ne hitite, ker se ob prerani setvi posevkipremočno razrastejo, so prebujni in s tem bolj občutljivi na bolezni že v jesenskem času. Pojavi se lahko snežna plesen že v jesenskem času, ki nam izredno uniči posevek ozimnihžit, predvsem ječmena in pšenice. Zelo nevarni bolezni sta tudi ječmenova progavost in ramularia. Pri ječmenih upoštevajte rok setve in začnite s setvijo po 5.10.2013. Paziti jetreba, da ne dajete pred setvijo ozimne pšenice in ječmena hlevskega gnoja, ker tudi ta poveča okužbo s snežno plesnijo. Prav tako ni priporočljivo sejati pšenice za koruzo, kije bila napadena od koruzne bulave sneti. V kolobarju bipšenica naj sledila listankam.Svetujem, da posejete certificirano seme, kjer je razkuževanje semena kakovostno opravljeno. In če ni kvalitetnorazkuženo prenesemo bolezni, kot so: 1. bolezni, ki napadajo seme – pšenična trda ali smrdljivasnet, rjavenje pšeničnih plev, fuzarioze, snežna plesen, žitnahelminthosporiozna pegavost 2. bolezni, ki okužijo notranjost semena – prašnata pšenična snet -okužbe, ki se prenašajo izključno s semenom – pšenična trda ali smrdljiva snet - okužbe, ki so v tleh ali se prenašajo preko okuženih ra stlinskih ostankov ali s semenom – rjavenje pšeničnih plev, žitna helminthosporiozna pegavost-fuzarioze – vedno so prisotne na rastlinskih ostankih v tleh in od pogojev je odvisno kakšna bo okužba – okužba pa se lahko prenaša tudi z okuženim semenom.Še posebej je nevarna pšenična trda ali smrdljiva snet, ki lahko negativno deluje na zdravstveno stanje živali, če lete hranimo s tako okuženo pšenico. Obolelih bilk ne moremo prepoznati vse do klasenja. Okuženi klasi so modrikastozelene barve, klaski so bolj razprti. Okužen je lahko cel klas ali samo posamezni klaski. Obolela zrna so nekoliko širša,sodčkasta in temnosive barve. Perikarp takih zrn je ohranjen, notranjost pa je spremenjena v črno prašnato gmoto.To so klamidospore glive. Klamidospore sproščajo vonj popokvarjenih ribah. Gliva se ohranja v obliki klamidospor na semenu ali v tleh. Ko zrna posejemo, spore na semenu ali v tleh poleg njega kalijo in okužijo klice. Micelij raste skupaj z rastlino, vendar vedno za rastnim vršičkom. Ob klasenjumicelij prodre v klaske in zrna. Ob zorenju micelij razpadev množico klamidospor. Ob mlačvi le-te površinsko kontaminirajo zdravo zrnje. Potrebno je uporabljati zdravo inrazkuženo seme, sejati odporne sorte pšenice.V letošnjem letu vas opozarjam na kalivost pšenice. Mordane bodo na koncu toliko problematične bolezni v jesenskemčasu, kot bo problematična kalivost pšenice. Če se bosteodločili za setev doma pridelanih žit, obvezno naredite testkalivosti, da veste, kolikšen % kalivosti ima vaše žito in uredite razkuževanje semena pšenice, da se vam ne bodo prenašale bolezni, še posebej ne pšenična trda ali smrdljiva snet.Vsi, ki ste vključeni v integrirano pridelavo poljščin, pa morateupoštevati prepoved, da je za setev prepovedano uporabljati seme, ki ne ustreza predpisom o zdravstvenem varstvu rastlin(doma pridelano seme nima dokumentov, ki bi to dokazovali!) in priporočilo, da se za setev priporoča uporaba uradnopotrjenega (certificiranega) semena. Metka Barbarič, KGZS-zavod MS 14 : : : : : : : : : : Lipnica - 30. oktober 2013 DODELJEVANJE DRŽAVNIH POMOČI NA PODROČJU KMETIJSTVA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE V LETU 2013 Občina Moravske Toplice bo tudi v letu 2013 sofinancirala zavarovalne premije za živali. Občina Moravske Toplice je v Uradnem listu RepublikeSlovenije št. 85/2013 dne 18.10.2013 objavila Javni razpisza sofinanciranje plačila zavarovalnih premij za zavarovanje živali v letu 2013. Upravičenci oziroma končni koristniki učinka dodeljene pomoči so zavarovanci - kmetijska gospodarstva,ki ustrezajo kriterijem za mikropodjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001,nosilci s stalnim prebivališčem oziroma pravne osebe s sedežem v Občini Moravske Toplice, ki so vpisani vregister kmetijskih gospodarstev ter z zavarovalnicosklenejo zavarovalno polico s področja upravičenihstroškov v letu 2013. V imenu upravičencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotični zavarovalni vrsti.Sofinancira se zavarovalna premija za zavarovanje živali, skladno z nacionalnim predpisom o sofinanciranjuzavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za zavarovalno leto 2013.Občinski sofinancirani delež znaša razliko največ do50 odstotkov upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije s pripadajočim davkom od prometazavarovalnih poslov.Razpisna dokumentacija je od začetka javnega razpisana voljo na občinski upravi Občine Moravske Toplice,Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice in na spletni straniwww.moravske-toplice.si , kjer je objavljen tudi razpis.Rok za oddajo je najkasneje do 22.11.2013 do 12.00 ure.Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo vsak delovni dan od 8.00 do 14.00 ure na občinski upravi Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice ali na tel. 02/538-15-19, kontaktna oseba je Aleksandra SUKIČ. Jesenska akcija cepljenja lisic proti steklini Bodite pozorni Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvorastlin je začela z jesensko akcijo cepljenja lisic protisteklini. Akcija, katere glavni namen je varovanje ljudi pred to boleznijo ter zaščita populacije lisic v slovenskih gozdovih in tako preprečitev širjenja bolezni, bopotekala predvidoma do 15. novembra.Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok, so v sporočilu za javnost poudarili na upravi za varno hrano.Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju Slovenije, in sicer z višine 300 metrov. Letala bodo letela zletališč na Brniku, Portorožu, Murski Soboti in Novem mestu, po potrebi bodo vključena tudi letališča v Celju,Slovenj Gradcu in Lescah.V upravi ob tem opozarjajo, naj se ljudje nastavljenihvab za lisice ne dotikajo in naj o tem poučijo tudi otroke. Če vabo najdejo na svojem dvorišču ali vrtu, naj jo primejo z vrečko in odvržejo v najbližji grm ali v smeti.V primeru, da bi vsebina vabe prišla v stik s sluznicoali svežo rano, je treba to mesto dobro sprati in umitiz milom. Mednarodno sodelovanje bogojinskih osnovnošolcev Projekt Comenius Na Osnovni šoli Bogojina že drugo leto poteka mednarodni projekt šolskega partnerstva Comenius z naslovomSHAPE. Namen projekta je ozaveščati učence in preko njih širše okolje o zdravem življenju oz. pasteh, ki jih nastavljamoderni način življenja za zdravje. V projekt je razen naše šole vključeno še 6 šol iz Poljske, Estonije, Belgije, Španije(Kanarski otoki), Romunije in Turčije. Od 30. septembra do 5. oktobra 2013 so nas obiskale delegacije iz vseh omenjenih držav, skupaj 19 učencev ter 20učiteljev in ostalih strokovnih delavcev. Ta dogodek je bilnekaj posebnega za našo šolo in naše okolje, zato smo sevsi skupaj kar najbolj potrudili, da so gostje preživeli čudovitteden. Gostujoči učitelji so bili nastanjeni v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah, učenci pa pri družinah gostiteljicah.Prav je, da pohvalimo naše starše in učence, ki so se glede sprejema in nastanitve gostov odrezali odlično .Uradnega sprejema gostov se je v torek, 1.10. 2013 udeležil tudi župan občine Moravske Toplice, gospod Alojz Glavač.Po sprejemu smo goste popeljali po šoli in bili so navdušeninad dosežki, opremljenostjo in prijetnostjo šole. Ogledalismo si tudi vrtec, kjer so nas gostitelji obdarili z likovnimi izdelki ter cerkev, kjer je na orgle zaigral nekdanji učenec OŠBogojina, Žiga Barbarič. Popoldne smo po kratkem ogledu Lipnica - 30. oktober 2013 : : : : : : : : : : 15 kakovostno in s pomočjo staršev, učencev, učiteljev in obpodpori občine Moravske Toplice naredili lepo promocijoMoravskih Toplic in Slovenije. Mnogi smo stkali pristne vezi,poznanstva in prijateljstva. Številni so obljubili, da se k namnedvomno vrnejo na dopust. Slovenija jih je očarala s svojoslikovitostjo, pristnostjo in čistočo. O tem, kakšen pomen jeimelo to gostovanje za naše učence pa niti ni treba izgubljati besed. Spoznali so nov, drugačen svet. Čudovita izkušnja!Zapisala Andreja Žalik Kranjec in Boštjan Majerič Čiščenje buč pri Sabotinovih Sončnega septembrskega dne so našo kmetijo obiskali otroci iz dvojezičnega vrtca Prosenjakovci. Namen obiska je bilo pomembno jesensko opravilo – čiščenje buč. Z dedijem Lacijem sva otroke in vzgojiteljice pričakala na dvorišču, kjer so bile že pripravljene buče in majhni sedeži.Vzgojiteljici Bernarda in Tea sta otrokom razložili potek dela. Otroci so zavihali rokave, vzeli majhna vedrca in pričeli s čiščenjem buč. Vedrca so se hitro polnila s semeni,kup z bučami pa se je hitro manjšal. Ko so bile vse buče očiščene, so otroci pospravili za seboj in si umili roke.Kot se za pridne delavce spodobi, sva vse skupaj povabila za mizo, kjer so jih čakali sveže pečeni marmeladni rogljiči,skutini žepki in domači sok. Otroci so poskusili prav vse ter si do dobra napolnili želodčke. Ob odhodu so se nama otroci in vzgojiteljici zahvalili za gostoljubnost. Obljubili so nama, da pridejo čistit buče tudi naslednje leto.Oba z dedkom sva bila njihovega obiska zelo vesela, saj so nama popestrili dan. Vsi skupaj pa se veselimo že naslednje jeseni, ko se zopet srečamo pri istem opravilu. Babica Erika Sabotin iz Prosenjakovcev Tökmagozás a Sabotin családnál Egy szép meleg szeptemberi napon a pártosfalvi kétnyelvű óvodába járó gyerekek látogattak el hozzánk, hogy segítsenek az őszi munkában, a tökmagozásban. Laci papával a gyerekeket és az óvónőket az udvaron köszöntöttük, ahol már előkészítettük a tököket és a kis ülőkéket. Az óvónők, Bernarda és Tea elmondták a gyerekeknek, hogyan folyik majd a munka, a gyerekek pedig nekigyürkőztek, fogták a kis kannáikat és megkezdték a tökmagozást. A kannácskák hamar megteltek tökmaggal, a tökkupac pedig egyre kisebb 16 : : : : : : : : : : Lipnica - 30. oktober 2013 lett. Amikor az összes tököt megtisztítottuk, összetakarítottunk magunk után, és kezet mostunk. És ahogy az már a szorgalmasan elvégzett munka után illik, mindenkit asztalhoz szólítottunk, ahol frissen sült lekváros kifli, túrós táska és házi gyümölcslé várta a dolgos társaságot. A gyerekek mindent megkóstoltak, és igencsak ízlettek a felkínált finomságok. Búcsúzáskor mind a gyerekek, mind az óvónők megköszönték a szíves vendéglátást, és megígérték, hogy jövőre is eljönnek hozzánk tököt magozni. Mi ketten a papával pedig nagyon örültünk a kis látogatóknak, akik megszépítették a napunkat. Már boldogan várjuk a jövő évi őszt, amikor újra találkozunk a közös munkánál. Sabotin Erika, pártosfalvi nagymama Osnovna šola Fokovci dobila naziv kulturna šola Šola središče kulturnega dogajanja kraja V petek, 20. septembra, smo se trije učenci z mentorico inravnateljico podali v Cerklje na Gorenjskem, kjer smo seudeležili podelitve nagrad za naj kulturno šolo. Šole, ki so do-bile naziv kulturna šola, morajo razvijati obšolske dejavnosti na različnih področjih kulture, kot so: folklora, gledališkadejavnost, likovna umetnost, področji glasbene in plesnedejavnosti, literarna umetnost in novinarstvo, dejavnostina področju filma in fotografije ter dejavnosti na področjuvarovanja kulturne dediščine. Med vsemi letošnjimi 53šolami je naziv kulturne šole pripadel tudi OŠ Fokovci.Ko smo po treh urah vožnje končno prispeli v Cerklje, smo bili vsi močno potrebni malice, ki smo jo dobili v Kulturnem domu Ignacija Borštnika. Po malici in kratkem počitku smo se odpravili v dvorano, kjer smo si ogledali senzacionalen film Roka Bička Razredni sovražnik. Film, ki je bil nagrajen na Beneškem filmskem festivalu, je zelo globok in težko razumljiv za otroške oči. Nato je sledil pogovor z igralci glavnih vlog, ki so amaterski igralci, izbrani po naključju in režiserjem filma. Sledilo je kosilo in nato prireditev, na kateri so podeljevali posebne nagrade za dosežke na posameznih področjih in nagrado za naj kulturno šolo. Na prireditvi je bil podpisan tudi sporazum o ohranitvi projekta kulturna šola, ki sta ga podpisala predstavnika JSKD-ja in Zavoda za šolstvo RS. Za podelitev naziva kulturna šola so morali biti izpolnjeni številni pogoji o kulturnem delovanju šole v bližnji inširši okolici, ki kažejo na to, da šola postaja neko kulturnosredišče za okolje, v katerem se nahaja. OŠ Fokovci namrečrazvija kulturne dejavnosti na različnih področjih. Nagledališkem področju deluje dramska skupina, ki v svojepredstave vključuje pevski zbor in filmske vložke, ki jihsami snemamo. Nastopamo na občinskih kot tudi šolskihprireditvah. Na uspešno delovanje pevskega zbora kažejopriznanja na državni, kjer so dobili zlato priznanje, in regionalni ravni, zdaj pa se njihovi člani pripravljajo na snemanječisto svojega CD-ja. Na šoli deluje tudi folklorna skupina, kinastopa tako na občinskih kot šolskih prireditvah, udeležujepa se tudi tekmovanj folklornih skupin. Učenci šole sodelujejo na številnih likovnih natečajih, na katerih dosegajo lepe uspehe. V okviru obšolskih dejavnosti poteka tudidejavnost turizem, katere cilj ni samo turistična promocija kraja in okolice, ampak skozi promocijo tudi ohranjanjekulturne dediščine. Za učence so kot izvenšolske aktivnosti na voljo tudi e-glasilo, fotografski natečaji. Na kulturnihdnevih učenci obiskujejo gledališke, lutkovne predstave,spoznavajo kulturno dediščino okolice in jo z avdiovizualnimi sredstvi poskušajo prikazati na svoj način.Kot ostale šole, se tudi OŠ Fokovci trudi biti čim prijaznejša do učencev in jih privabiti v svoje obšolske dejavnosti.Hkrati s sodelovanjem pri društvih in ostalih organizacijah (npr. TIC, sosednje šole, Krajinski park Goričko,…) spodbujamo tudi sodelovanje učencev kot posameznikov v teh društvih. Od novih generacij učencev pričakujem, da bodo še naprej pokrivali vsa področja kulturne šole, prav tako pa še naprej sodelovali z društvi in ostalimi organizacijami. Žan Kranjec, 9. r. Sto let v dobro dediščine V sklopu letošnje slavnostne obeležitve stoletnice organiziranega varstva kulturne dediščine v Sloveniji je bila v prostorih Pomurskega muzeja Murska Sobota od 19. 9. do 19. 10. na ogled razstava z nazivom »Sto let v dobro dediščine«,na kateri so bili predstavljeni nekateri najvidnejši dosežkiZavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), Območne enote Maribor. Ta upravno in strokovno pokriva 80občin Severovzhodne Slovenije, med njimi tudi nepremičnoter z njo povezano premično in nesnovno kulturno dediščinoObčine Moravske Toplice. Na razstavnih panojih, posvečenih Pomurju, so bili tako predstavljeni tudi: leseni zvonik vPordašincih, tradicionalne kmečke hiše v Filovcih, Cerkev sv. Nikolaja v Selu (Rotunda) in Cerkev Gospodovega vnebohodav Bogojini. Vsebina razstavnih panojev je dostopna na spletni strani ZVKDS, OE Maribor (http://www.zvkds.si/sl/zvkds/oe/zvkds-oe-maribor/). ZVKDS vodi tudi Register nepremične kulturne dediščine (http://rkd.situla.org/), v katerem jetrenutno z območja Občine Moravske Toplice vpisanih 99enot nepremične kulturne dediščine (arheološka, naselbinska, stavbna, memorialna, vrtnoarhitekturna). Tatjana Vokić VojkovičGlavna urednica Glasnika Slovenskega etnološkega društva leseni zvonik. Foto: Tatjana Vokić Vojkovič, Selo na Goričkem, 12. 10. 2013 . Nogometni pregled nogometna prvenstva vstopajo že v drugo polovico jesenskega dela. Tudi nogometaši Čarde, Bogojine in Sela se boljali manj uspešno trudijo, da bi osvajali nove točke in navduševali svoje nogometne privržence. Nogometaši Čarde so v 3. SNL vzhod do sedaj odigrali 9 kol.V 6. kolu so izgubili proti Beltincem 5:0. V 7. kolu so klonilidoma proti Ljutomeru 1:4. Zadetek je dosegel Rok Bencik.V 8. kolu so priznali premoč proti ekipi Grada 0:4. V 9. kolu so na gostovanju klonili proti Malečniku 7:0. Čarda na razpredelnice zaseda 14. mesto z dvema osvojenima točkama.Vodi Dravinja Kostroj.Ekipa Bogojine je doslej odigrala 9 kol. V 6. kolu so iztržilitočko proti Križevcem z rezultatom 0:0. v 7. kolu so na gostovanju remizirali s ekipo Hodoša 1:1. Bogojino je v vodstvopopeljal Primož Černela. V 8. kolu so izgubili doma proti ekipi Goričanka z 1:2. Domačine je iz enajstmetrovke v vodstvopopeljal Borut Godvaj. Žal je Bogojini nove točke odvzel AlešKranjec, ki je zabil oba zadetka za gostujočo ekipo.V 9. kolu paso izgubili na gostovanju v Bakovcih 6:1. Za ekipo Bogojine jegol zabil Robert Rituper, Bogojina na lestvici zaseda 13. mestos 7 osvojenimi točkami. Prva je ekipa Serdice s 25 točkami. 18 : : : : : : : : : : Lipnica - 30. oktober 2013 Tudi ekipa Rotunde Selo se bori za svoje nogometne navdušence. V 4. kolu so izgubili doma 2:9 proti ekipi Rome. Engol so si gostje zabili sami, drugi zadetek je dosegel MitjaVučkič. V 5. kolu so igrali v Apačah in izgubili 1:0. V 6. kolu sopočivali, v 7. kolu pa so proti ekipi Dokležovja pred domačimigledalci izgubili 2:7. Zadela sta Žiga Balajc in Mitja Vučkič.Rotunda Selo zaseda 7. mesto na lestvici s 3. točkami. Prva je ekipa ŠD Rome s 15 točkami. Ekipi Čarde in Bogojine uspešno nastopata v mlajših selekcijah. Tokrat bomo zapisali rezultate, ki jih dosegajo mladinci obeh ekip, v naslednji številki pa bomo še napisalirezultate drugih mlajših kategorij.Mladinska ekipa Čarde nastopa v 1. medobčinski mladinski ligi. V 1. kolu so izgubili proti ekipi Križevec v Križevcih 3:1.Zadetek je dosegel Denis Katančič. V 2. kolu so izgubili protiSerdici 2:1, ko je Čardo v vodstvu popeljal Damjan Gomboc.V 3. kolu so zmagali 8:1 z ekipo Ižakovec. Trikrat sta mrežo Ižakovčanov zadela Damjan Gomboc in Gregec Roškar, poenkrat pa Blaž Ošlaj in Matej Kolmanič. V 4. kolu so izgubili v Rakičanu 2:0. V 5. kolu so premagali Ljutomer 7:2. Za veselje domačih gledalcev so poskrbeli Roškar Gregec in Denis Katančič s po dvema zadetkoma ter Nino Ošlaj, Uroš Berdenin Matej Kolmanič, ki so zadeli po enkrat. V 6. kolu so slavili po treh zadetkih Mihaela Balajca v Puconcih, bilo je 2:3. V 7. kolu je sledil največji izziv za mladinsko ekipo Čarde, sajso igrali proti ekipi Mure. Po začetnem vodstvu in zadetku Denisa Škrileca je žal isti igralec doživel izključitev, kar jeMura v končnici tekme izkoristila in premagala Čardo 1:2. V 8. kolu pa so mladi igralci Čarde remizirali v Gančanih, bilo je 3:3. Vse tri zadetke je dosegel Denis Katančič. Čarda zaseda 7. mesto z 10 točkami. Prva je ekipa Mure z 21 točkami.Mladinska ekipa v GMT Bogojine letošnji sezoni nastopa v 2.mladinski ligi. V 1. kolu so premagali Šalovce 7:0. Zadeli so:Luka Papič štirikrat ter Miha Maučec in Sebastijan Koltaji poenkrat. V 2. kolu so remizirali z Gradom 3:3. Dvakrat je zadelMiha Maučec in enkrat Rene Vugrinec. V 3. kolu so zopetremizirali z Apačami 2:2. Strelca sta bila Luka Papič in LanKosi Lovrenčec. V 4. kolu so premagali v gosteh Slatino z 2:3.Zadeli so Sebastijan Koltaji, Miha Maučec in Tadej Ošlaj. V 5. kolu so počivali. V 6. kolu so premagali Dokležovje 12:0.Zadeli so Timotej Maučec, ki je bil uspešen šestkrat, dvakratje zadel Patrik Rac. Po enkrat so bili uspešni Jan Vegi, Miha Maučec, Patrick Hari in Tadej Ošlaj. V 7. kolu so igrali s Goričanko ter po vodstvu 0:2 na koncu izgubili s 5:2. Zadelasta Miha Maučec in Gorazd Ošlaj. V 8. kolu so premagaliBeltince z 11:0. Zadeli so: Sebastijan Koltaji trikrat, po dvakrat Patrick Hari, Gorazd Ošlaj, Lan Kosi Lovrenčec in TimotejMaučec. Ekipa Bogojine zaseda 2. mesto s 14 točkami. Prva je ekipa Goričanke s 21 točkami.Svojo nogometno znanje teden za tednom izkazujejo mojstri malega nogometa na travi. V 4. kolu so Mlajtinci zmagali Tešanovce 4:2, Noršinci so izgubili z Ivanci 2:3, Prosenjakovci zmagali Sebeborce 3:1, Filovci premagali Strehovce10:3, Vučja Gomila pa je izgubila z Motvarjevci 4:7. V 5. kolu so Strehovci zmagali Noršince 3:0, Tešanovci so izgubili sProsenjakovci 2:7, Ivanci zmagali Mlajtince 3:2, Sebeborciso zmagali Vučjo Gomilo 3:0, Motvarjevci pa doma izgubili proti Filovcem 3:7. V 6. kolu so igralci Noršinec doma izgubilis 3:4, Mlajtinci so izgubili 4:5, Tešanovci izgubili proti Ivancem 1:3, Prosenjakovci so zmagali Vučjo Gomilo 6:3, Filovci so premagali Seberborce 9:2. V 7. kolu so Strehovci izgubili proti Tešanovcem 1:7, Vučja Gomila je izgubila z Filovci 0:3,Ivanci so doma premagali Prosenjakovce s 3:2, Sebeborci soizgubili z Noršinci 5:6, Motvarjevci in Mlajtinci so remizirali 2:2. Na lestvici so po 7. kolih na prvem mestu Filovci z 21. Točkami, sledijo jim Ivanci, Prosenjakovci, Strehovci, Mlajtinci,Tešanovci, Motvarjevci, Sebeborci, Noršinci in Vučja Gomila. Luka Perš Hana Nemec šahirala v Veržeju in Budvi Mlada šahistka Hana Nemec doma iz Moravskih Toplic,učenka OŠ Bogojina, kjer je njena mentorica znana šahistka mag. Lea Števanec je bila v avgustu in septembruaktivna na dveh tekmovanjih. V prvi slovenski mladinski šahovski ligi v Veržeju je bila v drugo uvrščeni ekipi Radenske Pomgrada iz Murske Sobote najboljša posameznica, saj je v petih kolih zbrala štiri točke. V septembru pa jeHana Nemec s slovensko reprezentanco sodelovala na 13.Mladinskem evropskem prvenstvu v Budvi, kjer je med 14letnicami zbrala tri točke in pol in se uvrstila na 67. mesto. Tekst in foto: Tonček Gider Prekmurci na Triglav Stati vsaj enkrat ob Aljaževem stolpu sodi zagotovo med eno izmed najpogostejših želja Slovencev, zato Triglav let-no privabi tudi po nekaj tisoč obiskovalcev. V teh številkah pa ne manjkamo niti Prekmurci, ki smo vnaši majhni državi še najbolj oddaljeni od Julijskih Alp.Po nekaj tedenskem načrtovanju je bila vremenska napoved za vikend obetavna in tako smo se Aljoša, Blaž, Miha,Mitja, Goran in jaz v soboto zgodaj zjutraj, skozi gostomeglo, napotili proti Gorenjski. Da bi nam sam vzponpredstavljal pravi izziv, smo si izbrali pot iz doline Kot, ki jeob lepem vremenu ena izmed slikovitejših. Po parkiranjusmo si vznemirjeni opasali težke nahrbtnike in se napotili v smeri markacij. Vreme se sicer ni sovpadalo z napovedjo a nam to ni omajalo poguma in smo tako po nekajurah vzpenjanja skozi gosto meglo prispeli do Staničevekoče. Tu nas je čakal močan veter in temna oblačnost, kije zakrivala Triglav in okoliške gore. Nadaljevali smo doKredarice, kjer smo si za hip odpočili, nato pa pospravilipohodniške palice in si nadeli čelade ter se začeli strmovzpenjati po klinih in jeklenicah. Ko smo po poštenih naporih končno dosegli tablo, ki označuje vrh smo pozabilina težke noge in dobesedno stekli k Aljaževemu stolpu.Sledilo je čestitanje, slikanje in sporočanje domačim, danam je uspelo, gorski vodnik iz druge skupine pa je opravilkrst vseh kolegov, ki so bili na strehi Slovenije prvič.Ob sestopu se je skoraj kot nagrada za dosežek razblinila še oblačnost in tako smo lahko uživali v razgledihna osrčje Triglavskega narodnega parka. Po isti poti smose vrnili nazaj v megleno dolino kjer smo izmučeni anavdušeni sklenili, da to zagotovo ne bo naš zadnji obisknaših prelepih gora. Tomaž Koltai Muravidékiek a Triglavon Kétségkívül a szlovénok egyik legnagyobb óhaja legalább egyszer megállni az Aljaž torony mellett, így a Triglav évente több ezer látogatót vonz a csúcsára. Ebben a muravidékiek sem képeznek kivételt, noha ebben a kis országban éppen a mi térségünk esik a legtávolabbra a Júliai Alpoktól. Néhány hetes előkészületek után az időjárási előrejelzés is biztatónak bizonyult, így aztán Aljoša, Blaž, Miha, Mitja, Goran és jómagam, szombaton hajnalban, sűrű ködben elindultunk Gorenjska felé. Hogy a csúcs elérése igazi kihívás legyen, a szép időben igazi idilli Kot völgyből indultunk el. Miután leparkoltunk, felvettük a súlyos hátizsákokat, és elindultunk a jelzések felé. Az időjárás mintha nem értesült volna az előrejelzésről, mi mégis bátran indultunk útnak, és néhány óra járás és mászás után eljutottunk a Staničeva koča menedékházhoz, ahol erős szél fogadott bennünket, és sötét felhők takarták el szemünk elől a Triglavot és a környező hegyeket. Innen folytattuk a Kredaricáig, ahol rövid pihenőt tartottunk, majd a túrapálcákat félretéve, felraktuk a sisakokat és az acélékek és huzalok mentén, nekivágtunk a meredek hegyoldal megmászásának. Komoly erőbefektetésre volt szükség, hogy feljussunk a csúcsot jelző tábláig, itt azonban a fáradt lábakról teljesen megfeledkezve, szinte rohantunk az Aljaž toronyig. Gratulációk, fotózás és üzenet az otthoniaknak, hogy sikerült, majd a másik csoport hegyi vezetője “megkeresztelte” mindazokat, akik először hódították meg Szlovénia csúcsát. Leereszkedéskor, mintegy ajándékként, egy pillanatra még a felhők is szétoszlottak és csodálatos kilátás nyílt előttünk a Triglav Nemzeti Parkra. Ugyanazon az útvonalon tértünk vissza a ködös völgybe, ahol fáradtan, ugyanakkor boldogan elhatároztuk, biztosan még visszatérünk csodálatos hegyeink ölelésébe. Tomaž Koltai S kolesom iz Ljubljane do Prekmurja Študentki iz Ljubljane, Katja Klemenčič in Meta Pleško, stase na svoji kolesarski poti iz Ljubljane v Prekmurje ustavilitudi v našem TIC-u. Tako kmalu izvemo, da sta se odločili za zelo ekološki način potovanja – kolo – ter zelo odprt načinprenočevanja –pri domačinih, prijaznih in dobrih ljudeh, kiso svoje gostoljubje ali streho nad glavo pripravljeni nudititako rekoč zastonj, in to neznankama. Gostoljubja jima nisoodrekli niti v naši občini, natančneje, prespali sta v Filovcihin Berkovcih. »V zavesti, da kraj resnično začutiš šele takrat, ko si v stiku z domačini, sva se odločili, da želiva spati pri domačinih, in ne v hostlih ali apartmajih. Ta odločitev je sprva prinašala vsakodnevno skrb, če bova zvečer dobili prenočišče, ali pabova morali prenočiti v naravi, a sva proti koncu potovanjaže ozavestili, da se nahajava v krajih, kjer so ljudje odprti,prijazni in navdušeni nad nenavadnimi idejami. Danes veselo pripovedujeva prijateljem, da sva odšli od doma praktično brez predhodno dogovorjenih prenočišč, in da sva pravvse noči preživeli na toplem, za kar se najlepše zahvaljujevavsem naključnim gostiteljem«, povesta Katja in Meta po8-dnevnem potovanju po vzhodni in severovzhodni Sloveniji, ko so njuni kolesarski števci na koncu kazali okroglih400km. »Le gostitelja iz Maribora sva predhodno poznali, vsi ostali pa so bili še pred štirinajstimi dnevi popolni tujci,« radi obujata spomin na odprtost ljudi. »Vsak večer sva se dogovarjalikako bo izgledal najin naslednji dan in pri načrtovanju sva se zmenili v katerem kraju bova iskali prenočišče. Navadno sva začeli iskati prenočišče, ko se je popoldan prevesil v večer. S kolesom sva vozili po vasici in ljudem predstavili kdo sva in v kakšni situaciji se nahajava in jih spraševali, kje vnjihovem kraju bi lahko prenočili. Vedno, res vsak večer se jenašlo prenočišče. Najino največje spoznanje glede iskanja prenočišč je bilo, da ti ljudje v Sloveniji ponudijo veliko več kot jih prosiš ali pa te zavrnejo. Pri vsaki gostiteljski hiši svabili deležni ne le toplega prostora ampak tudi večerje, velikokrat mehke postelje, tuša in zjutraj toplega zajtrka. V zelolepem spominu nama ostajajo večerje, ko sva se pogovarjaliz gostitelji. Ker so bili vsi zelo odprti ljudje, sva spoznali veliko življenjskih zgodb, tako lepih kot tudi grenkih trenutkovnjihovih življenj.«»V Prekmurju sva preživeli 2 prijetna dneva najinega potovanja polna odprtih, nasmejanih ljudi vedno pripravljenih pomagati ali vsaj najti nekoga, ki bi lahko pomagal. Precej zanimivo je bilo iskanje prenočišča v Filovcih. Tu je lončarskavas, kamor naju je usmerjala večina domačinov. Nekateriso omenili še prenočišče v dvorani Zadružnega doma, todapo polurnem dogovarjanju z domačini naju je pod svojostreho sprejela družina, ki nama je zaupala cel svoj vikend in z nama nazdravila z domačim vinom. Tudi pri iskanju prenočišča v okolici Ratkovcev so nama priskočili na pomočprijazni domačini. Že med obiskom v medičarstvu Celec je vodja obrti, ko je izvedela za najino situacijo, poklicala nekajznancev. Vsem se je zdela ideja dokaj čudna oz. nenavadna.Prav tako še nikoli prej niso doživeli, da bi nekdo na tak način iskal prenočišče. Na žalost naju niso mogli sprejeti in ponapotkih sva se odpravili naprej v naslednjo vas Berkovci. Že pri prvi hiši naju je domačinka, ki ni imela prostora zanaju, kar osebno pospremila do sosede nedavno priseljeneiz Ljubljane, katera naju je nemudoma sprejela z odprtimi rokami in nasmehom. To, da v Prekmurju živijo ljudje odprtega srca, pa so poleg prej omenjenih ljudi potrdili tudimimoidoči, ki so nama pomagali tekom dni.Po zaslugi ljudi, ki so nama z veseljem pomagali , najuusmerjali, vabili na kavo, sami začenjali pogovor in najuspraševali o najinem naslednjem cilju, ni presenetljivo,da tako v Prekmurju kot tudi na celotni poti nisva doživeli nobene slabe izkušnje. Celotno potovanje je bilo tako zanaju nepozabna in topla izkušnja polna novih spoznanj onačinu življenja Prlekov in Prekmurce.« Tako Katja in Meta iz Ljubljane. TIC Moravske Toplice Spletna zmaga za Moravske Toplice Na sklepni prireditvi 13. Dnevov slovenskega turizma, ki so se odvijalo v Podčetrtku skupaj s 60. Gostinsko turističnim zborom Slovenije, gre za najpomembnejši strokovni dogodek slovenskega turizma in gostinstva, so podelili tudi številna priznanja akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Po spletnem glasovanju so Moravske Toplice dobile priznanje v kategoriji NAJ lepši - NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj. Priznanje je prevzel župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Sicer pa je strokovna komisija za najbolj urejen zdraviliški kraj v Sloveniji izbrala Rogaško Slatino. K tej novici dodajmo še informacijo, da so se pri izboru Naj kopališče 2013 med velikimi termalnimi kopališči na drugo mesto uvrstile Terme 3000. Zmagale so Terme Olimje. Bc Nova turistična tabla Poti dediščine Moravskih Toplic v vsako naselje, šolo in vrtec V okviru projekta Modro-Zeleno (LAS Goričko) je bil izdelanzemljevid turističnih znamenitosti občine Moravske Toplice.TICMoravske Toplice in Občina Moravske Toplice sta se odločila, dana podlagi izdelanega zemljevida vsakemu naselju v občini podarimo po en turistični zemljevid, prav tako pa tudi občinskimšolam, enotam vrtcev ter termam. Namen je skupna in enotna promocija Poti dediščine Moravskih Toplic oziroma promocija splošne turistične ponudbev 4 jezikih.Primer postavitve dveh tabel/zemljevidov: ORGANIZATORJI PRIREDITEV, POZOR! Koledar prireditev 2014 Vse organizatorje prireditev iz občine Moravske Toplice pozivamo, da do 15. novembra 2013 oddate izpolnjen obrazec za koledar prireditev 2014 in navedete termine prireditev, kijih načrtujete v prihodnjem letu.Hkrati vas prosimo, da pripišete teme, o katerih želitespregovoriti na sestanku TIC-a z organizatorji prireditev izobčine. Ker posodabljamo bazo podatkov društev, ne pozabite izpolniti tudi priloženega kontaktnega obrazca za vaše društvo.Vse tri obrazce najdete na spletnih straneh TIC MoravskeToplice www.moravske-toplice.com in Občine Moravske Toplice www.moravske-toplice.si. TIM TIC Moravske Toplice Ne spreglejte izobraževanja za lokalne turistične vodnike za območje Pomurja! Pomurska turistična zveza organizira izobraževanje za lokalne turistične vodnike, ki se bo izvedlo v naslednjem terminu: Petek, 15. novembra 2013 (16.00 – 20.00), sobota, 16. novembra 2013 (9.00 - 13.00 in 14.00 - 18.00), nedelja, 17. novembra 2013 (09.00 - 13.00) in sobota, 23. novembra 2013 (9.00 - 13.00 in 14.00 - 18.00), nedelja, 24. novembra 2013 (09.00 – 13.00 in 14.00 18.00). Kraj izvedbe: Lovenjakov dvor, Polana 40, 9000 Murska Sobota. Pogoji za prijavo: Na izobraževanje se lahko prijavijo posamezniki, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo in znanje vsaj enega tujega jezika za stopnjo končane srednješolske izobrazbe. Stalno bivališče na območju Pomurje ni pogoj za prijavo k strokovnemu preizkusu znanja. Vse interesente pozivamo, da se čim prej prijavite poe-pošti: info@pt-zveza.si. TIC Moravske Toplice v imenu PTZ 22 : : : : : : : : : : Lipnica - 30. oktober 2013 NAGRADNA KRIŽANKA: GOSTILNA MARIČ SEBEBORCI Pokrovitelj nagradne križanke je gostilna Marič Sebeborci, ki bo trem uspešnim reševalcem poklonila vrednostne bone. Geslo križanke, ime in priimek ter naslov pošljite na dopisnici do torka, 24. novembra 2013 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3,9226 Moravske Toplice, s pripisom nagradna križanka. PRIPADNICA ANGLOAMERIŠKE PROTESTANTSKE VERE KNJIŽNA POLICA AMERIŠKA IGRALKA LOHMAN MODNA KREATORKA SANDER IVAN ČEBULJ UTRJENO ZEMLJIŠČE OB VODI NAJVEČJA KAČA NA SVETU OSEBA, KI IMA RADA RED SLIKAR POKRAJIN VINARSKI KRAJ PRI ORMOŽU NORVEŠKI BIATLONEC GJELLAND PLOD NATRIJ KONJSKI TEK REPORTER MIHELIČ POMLADANSKI ŽAFRAN TEKMA V HITROSTI AVTOR: JANEZ DONŠA GLOBOKA NEZAVEST IZ NOB ZNAN KRAJ NA POHORJU IZRAELSKA VALUTA, ŠEKEL THOMAS MANN POKOJNA AVSTRIJSKA SMUČARKA MAIER TRDNI MLEČNI IZDELEK NEDA UKRADEN TOVARNA V CELJU NIKA JUVAN RDEČKASTA MORSKA RIBA NEJC BRODAR KOZJI GLAS KOSTUMOGRAFKA JUŽNOAMERIŠKI SORODNIK NOJA OSNOVNOŠOLEC PO STAREM ORIENTALSKA JED IGRALEC MR.BEANA (ROWAN) RDEČA POLJSKA CVETICA ŠVEDSKI POHIŠTVENI KONCERN NAŠA OP.PEVKA (IRENA) NAŠA TENIŠKA IGRALKA (TINA) LOCEN (NAREČNO) IVERNA PLOŠČA ITALIJAN. RTV TESNOBA AVTOR ROMANA ARIANA (CLAUDE) ERNST VETTORI BIVŠI RADIJEC (ANDREJ) SLONOVI SEKALCI PRAŠIČ (LJUBK.) RAVNA SABLJA SREBRO BOLESTNA KRADLJIVKA HODNIK V RUDNIKU KDOR DOBRO SKLEPA MOKI PODOBNA BELA SNOV IZ KROMPIRJA ŠINZO ABE SUBOTICA NAŠA NOVINARKA (LADA) IZRASTKI IGLAVCEV KAJNOV BRAT ENOTA ZA NAPETOST SVINJA, ČUNKA SLOVENSKI ŠPORTNI FOTOGRAF (GREGOR) VLADO NOVAK VRVAR PEVEC COCKER DROBNO CELIČNO ZRNCE DIRKAČ VERSTAPPEN HODNIK NA ALPSKI HIŠI NICOLE KIDMAN GJORGE IVANOV KIS STROKOVNJAKINJA ZA PSE STISNJENO BLAGO ZA TRANSPORT IZPRAŠEVALEC NA ULICI, ANKETAR EGIL - ime biatlonca Gjellanda NUNKA - belocvetni žafran KRANJČIČ - slovenski fotograf RIBOSOM - drobno celično zrno PRAVILNA REŠITEV GESLA NAGRADNE KRIŽANKE 117. ŠTEVILKE LIPNICE: JESENSKI GOBAN PRAKTIČNE NAGRADE IZŽREBANCEM PRISPEVA TIC Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice: 1 . DRAGO TAKAČ,TEŠANOVCI 69, 9226 MORAVSKE TOPLICE, 2. MARIJA FLISAR,VUČJA GOMILA 34, 9226 MORAVSKE TOPLICE, 3. SKALIČ BOŠTJAN, LEVSTIKOVA 2, 9226 MORAVSKE TOPLICE Lipnica - 30. oktober 2013 : : : : : : : : : : 23 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE NOVEMBER 2013 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com Naziv prireditve Opis prireditve Kraj izvajanja Datum Organizator Informacije XIV. MARTINOV POHOD Pohodna športnoturistična martinova dogodivščina,namenjena počastitvi vina in predstavitvi domačih lokalnih ponudnikov. Poteka delno po vinorodnih gričih. Zaključna Martjanci (igrišče,pri utici TD Martin),Moravske Toplice (Terme Vivat) 9. 11. 2013,start ob 9.30 (Martjanci),start ob 10.00 (Moravske TIC Moravske Toplice, Občinska športna zveza Moravske Toplice,Turistično društvo www.moravsketoplice.com02 538 15 20 lokacija pohoda je v Ivanovcih, kjer letos obeležujejo 100-letnico smrti dr. Franca Ivanocyja. Toplice) Martin Martjanci MARTINOVANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV OBČINE MORAVSKE TOPLICE Na martinovanju bo poskrbljeno za večerjo in glasbo.Cena znaša 8,00 evrov na osebo. Prijave do 2.novembra pri g. Rajku Janjiču. Andrejci,Gostilna Pri kapelici 9. 11. 2013 Društvo upokojencev občine Moravske Toplice Rajko Janjič,031 838 164 MARTINOVANJE V TERMAH 3000 Krst mladega vina in zabavno glasbena prireditev. Moravske Toplice,Restavracija Termal 9. 11. 2013 Naravni park Terme 3000 Terme 3000 andrej.regorsek@terme3000.si KDT Ady Endre MARTINOVANJE V Tudi tokrat vabljeni Prosenjakovci, 16. 11. 2013, Prosenjakovci, Ladislav Vöröš, PROSENJAKOVCIH na martinovanje. novi gasilski dan 18.00 vinogradniška sekcija 051 358 675 RAZSTAVA ADVENTNIH ARANŽMAJEV Razstava adventnih in drugih prazničnih aranžmajev – izdelki z ustvarjalnih rokodelskih delavnic v organizaciji TD Martin. Martjanci, dvorana vaškega doma 23. 11. 2013,10.00-20.00 TD Martin Martjanci,informacije pri Jasmini Papić jasmina.papic@gmail.com ali na spletni strani: http://www.tdmartinmartjanci.lrf-pomurje.si/o-nas/ DAN ODPRTIH VRAT - BOŽIČNI DODRODELNI BAZAR Že 17. bodo odprli vrata vsem. Na dobrodelnem bazarju bodo s prodajo adventnih venčkov in dekoracij zbirali denar za šolski sklad. Fokovci, OŠ 29. 11. 2013, Osnovna šola Fokovci Suzana Deutsch 02 544 90 20 ali 041 798 722, ravnateljica.osmsfo@guest.arnes.si; www.os-fokovci.si ADVENTNA TRŽNICA Tržnica s prazničnimi izdelki lokalnih ponudnikov. Moravske Toplice 30.11. in 1. 12. 2013 TIC Moravske Toplice 02 538 15 20 www.moravsketoplice.com JESENSKI UTRINKI