Cerkvene zadeve. Kako so se začeli odpnstki sv. leta? (Dalje.) Od sedaj zanaprej bi se moglo toraj sveto leto obhajati vsako 50. leto. .Ali to je dolga doba. Koliko jih doživi 50. let. Mnogi katoličani, kako svečano se je obhajalo v Rimu sveto leto 1. 1350, želeli so, da bi se sveto leto slavilo v krajši dobi, kakor }e 50 Iet. To željo bogaboječih kristijanov izpolni papež TJrban VI. določivši 14. mal. travna 1389, da se od sedaj bode sveto leto obhajalo vsako 33. v spomin onih 33 let, katere ie naS Gospod Jezus Kristus na zemlji preživel. Toda papežu Urbanu VI. ni bilo določeno, da otvori sveto leto, ker je naglo umrl. Zato izvrši to svečanost njegov naslednik papež Bonifacij IX., katera pa se ravno ni dobro obnesla enako preišnjim dvem zaradi slabih časov, kateri so tistokrat vladali. Za četrtega jubileja, katerega je proglasil 1. 1423. papež Martin V., ni prišlo mnogo romarjev v Rim. Zato pa je bolj za petega jubileja 1. 1456 za papeža Nikolaja V. navrela velika množica pobožnih romarjev v Ritn iz vseh krajev sveta ter se je velike milodarov zapustilo cerkvi sv. Petra. Tudi od sedaj se je spet nekaj premenilo v tej stvari. L. 1470. namreč zaukaže papež Pavel II., da se jubilej naj slavi vsakih 25 let, tako je to ostalo še do danes. To določbo papeža Pavla potrdi papež Sikst IX. ter sam otvori 1. 1475. veliki, šesti jubilej. Pri sledečem sedmem jubileju, katerega je proglasil papež Aleksander VI. 1. 1500, bil je vpeljan novi svečani obred tako imenovano odpiranje »svetih vrat«, o katerih \e bilo že govorjenje v tem listu. Ta papež je prvi razširil jubilej leta 1500 na vse od Rima oddaljene bivajoče kristjane, tako, da se odpustki sv. leta povsodi lahko zadobe; vendar pogojno, da se prinese miloščino za vojne stroške proti Turkom. »Od tega časa,« pravi Beringer, »je bilo v navadi, da so papeži razširili neposredno po svečanosti v Rimu sledečega leta jubilejni odpustek za vesoljni svet brez da bi kaj zahtevali.« Osmi jubilej je preskrbel I. 1525 papež Klement VII., devetega 1. 1550 papež Julij III., kateri je s pomočjo sv. Filipa Nerija izdal mnoge koristne naredbe, da bi tem dostojnejše se ta stvar obhajala. Deseti jubilej je proslavil 1. 1575. papež Gregor XIII., kateri je na svojo radost opazil, da je pri tej priliki ranogo protestantov ali krivovercev prestopilo h katoliski veri, videči, kako se lepo in dostojno sveto leto v Rimu obhaja. — Posebno je bil ganljiv ednajsti jubilej, katerega je proglasil 1. 1600 papež Klement VIII, spreobrnilo se ni samo mnogo krivovercev, ampak dalo se je tudi krstiti nekoliko mohamedancev. BrezStevilni romarji prisli so v Rim; saai papež s kardinali je obiskoval cerkve, sprejemal je popotnike, jim stregel in noge umival. (Konec prihodryič)