PoStnina plačana » gotovlnl Izhaja v ponedeljek in peiek ob 17. Stane mesečno po poSti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7"50 Din, za Inozemstvo 20 Din RaCun pri poštnern čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ullca št 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi &e sprejemajo ob pone deli kih in petkih brexpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glcde prostora in dneva objave oglasov se nvaiujejo le po možnosti. Štev. 49. Celje, petek 16. junija 1933. Leto XV. Velika sadna, giozdna in ] vinska razstava v Celju od 8. do 15. oktobra Nameravana razstava letos v okto- bru v Celju bo popolnoma svojevrst- na, kakršne dosiej še ni bilo. Pred- vsem ima namen nuditi kupcu prvo- vrstno sadje, kakršno zaliteva današ- nji svetovni trg, poleg tega pa bo razstavni odbor priredil poučni tecaj o ravnanju s sadjem. Sadje nam mo- ra donašati mnogo več dohodka, ako bomo z njim ravnali tako, kakor za- hteva naša moderna sola, Največjo škodo na sadju, namenje- nem za prodajo, si delamo s tern, da stresamo in klatimo sadje z dreves in ga ne sortiramo ter tako mešani- co prodajamo za vsako ceno tujcu in jo prosto nasipamo v vagone, kjer se na poti še bolj obtolče, oguli in zmečka. Ko prihaja sadje na mesto, pa je tako, da bi se ga odpošiljatelj ustrašil in sramoval. To prav gotovo kvari sloves in ceno našega pridel- ka, ki bii ga, Ce bi pravilno z njim ravnali, lahko trikrat dražje proda- jali, tako pa gre v našem gospodar- stvu vsako leto več milijonov v izgu- bo! Res je, da je za prosto nasuto sad- je v vagonih nižja carina, a to so tujci uvedli zaradi gospodarsko-tr- govske politike. Obtolčeno in nesor- tirano sadje ne more konkurirati nji- hovemu domaCemu priclelku, paß pa bi naše sadje, Ce bi bilo sortirano in pravilno pakovano v zabojih.s svo- jim izbornim okusom in odlično aro- mo daleč prekasalo tuje blago. Zato ne sraemo več razpošiljati sadja v prosto rjasutih vagonih, arnpak tako, da nam bo prinašalo največjo korist Tisto, kolikor bi bila carina večja, se nam na drugi strani obilno poplača. Slabejše sadje porabljajmo doma za sušenje, kompote, marmelado in sadni sir, saj tudi vse to, ako je pra- vilno prirejeno, lahko spravljamo v denar. Kako je ravnati s takim sad- jem, nas bo poučll tečaj, ki bo med razstavo. Uvidevni naši sadjarji so spoznali, da naše ljudstvo ne razume ravnanja s sadjem in so zaradi tega sklenili, da priredijo razstavo, kjer bodo raz- stavljeni naši najlepši pridelki, pa tudi sadne konzerve, vino in stroji, ki se potrebujejo pri predelovanju sadja in grozdja. Na to razstavo bo- mo povabili vse doniačo in tujo tr- govce s sadjem in tako poskusili zo- pet priboriti našemu sadju oni slo- ves, ki ga je imelo pred vojno. Vse podrobnosti o ra.zstavi bo ob- javljala celjska »Nova Doba«. Javi- la bo, kakšno sadje, grozdje in vino naj pošiljajo sadjarji in vinogradni- ki na razstavo, in zato svetujemo vsem sadjarskim in vinarskim dni- štvom in tudi posameznim sadjar- jem in vinogradnikom v dravski ba- novini, da si naroCajo »Novo Dobo«, ker prihranijo s tern razstavnemu od- boru mnogo del a in stroškov z dopi- sovanjem. Razna pojasnila bo dajala razstav- na pisarna v Celju, Gregorčičeva uli- ca 2/II. Odbor za sadnc razstavo v Celju. Naša travniška zel čmerika V eni zadnjh Stevilk je g. V. Kosi, strokovni ekonom na Lopati pri Ce- lju, natančno opisal našo nadležno travnižko zel čmeriko. Sedaj si do- volim So jaz napisati svoje opazova- nje, kako pridemo tej zeli pod kore- nine in jo za vedno iztrebimo s trav- nikov. Leta 1929. je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet na Fran- kolovem poučni izlet h kmetijskemu strokovnjaku g. Francu Goričanu v Visnji vasi pri Vojniku. G. Goričan nam je razkazoval lepe sočne trav- nike, ki so bili brez te zeli. Na naše vprašanje, za.kaj so njegovi travniki, ki leže v ravnini, brez čmerike, je ocJ.govoril, da nam bo vse razložil, ko pridemo k njemu na dom. Doma nam je potom razkazal neko, nam dotlej neznano orodje. Rekel nam je, da si lahko damo! tako qlrodje napi*aviti pri kovaču v Polžah pri Novi cerkvi za nekaj dinarjev. Spomladi pa naj gremo s tern orodjem na travnik in izrujemo čmeriko s koreninami vred iz zemlje. To je gotovo uspešno delo, kajti na travnikih g. Goričana ni vi- deti te zeli. Omenjeno orodje je tako narejeno, da dvigne cmeriko s kore- ninami vred iz zemlje. Kdor se za- nima za to orodje, naj se obrne na g. Goričana, ki mu ga bo gotovo rade- volje pokazal, kakor ga jc nam, ki smo mu zato zelo hvaležni. Franc Potočnik, Frankolovo. Vedno zvest prijatelj! Taka jo bilo že prei in tako \e le danes: Schichtovo terpenti- novo milo pomaga gospodini'i kakor nobeno drugo, da '[• v hiši vse lepo čisto! Torej: Pazite prav po- sebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni baii ponareieniKmiF. ampak , poprej za namakanje: Ženska .hvala! ^CHICHT^ TERPENT1NOVO MILO O.t.J. 1 ¦J-' PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK' DOMACE VESTI d Narodna skupščina je v ponede- ljek 12. t. m. soglasno sprejela na^rt zakona o gasilcih. Zakon se ravna po načelu prostovoljnega sodolova- nja, upošteva pa tudi poklicno in ob- vezno gasilstvo v krajih, kjer jo to potrebno ali ni mogoCe ustanoviti prostovoljnih organizacij. Zakon ima namen, da postavi gasilstvo v vsej državii na enotno osnovo vzajem- nosti ter da se gasilstvo organizira tudi v onih delih države, kjer je šelc malo razvito. Najlepše je razvito ga- silstvo v dravski banovini. V vsej dr- žavi je 1720 čet z 62.700 gasilci, od tega pa je samo v dravski banovini 700 gasilskih Cet s 24.253 orgnizira- nimi gasilci. Na seji v torek 13. t. m. jo m. dr. vložil narodni poslanec Mi- lenko Milutinovid interpelacijo, ki zahteva od ministrskega predsedni- ka, naj v svrho omiljenja brezposel- nosti inteligence izda odlok, da se v najkrajšem času reducirajo vso Žen- ske moči v državnih uradih. Nato je Narodna skupščina soglasno odo- brila 18 konvencij, sklenjenih z Ru- muni jo, ter od senata izpremenjeni zakon o zobozdravnikih, specialistih za zobne in ustno bolezni ter zobnih j tehnikih. V sredo 14. t. m. je Narod- na skupščina z ogromno večino gla- V. GABERSKI: XXXVI. Prevrat (Iz zbirke »Brez slave«) (Konec poglavja) Ko so se vsi glavni slovenoborci poskrili, sva ostala z Luštrekom sa- ma. Konec je bilo vsega. K meni je prišel neki deCko, da me prosi šte- fe, da bi prišel k njemu. Sam si ni upal na svetlo. Nažel sem ga v sta- novanju v Ljudski posojilnici. stal je na sredi sobo do Clcnkov v drobno raztrganem papirju. Uničeval je pre- teklost svojega življenja. Bil je tako čuden, da sem mislil, da ni Čisto pri pravi. Jezik. se mu je zatikal, razbur- jon je bil. Vprašal me je, kako je zu- "aj, kaj dela ljudstvo in kaj pravi oDlast. videl sem, da ga je strah. To- lazit iga nisem mogel, stragiti pa ne hotel. Povedal sem mu, da je Šuster- /l^T?1' in da je napočila nova doba. Začel mi je zatrjevati, da je bil vedno Slovan, in da se je priključil SusterSiCu, ker se jo bal za sloven- ski narod, da bi ga nasprotniki z Av- strijo vred razdrli in razbili. Na vprašanje, kak je sedaj položaj, sem mu nevoljen na kratko rekel: »Za obesiti se.« Tresel se je in me je pro- sil, da bi so izdal kako številko, ki bi pojasnila, kaj je mislil in kako si je vse predstavljal. Odšel sem. Cez nekaj časa smočuli, dase je obupani mož obcsil. Hitro po njem je umrl tudi Lampč; pravili so, da po svoji volji. Poznal sem Štefeta, in trdim, da je svojemu narodu po svoje hotel dobro. Politika; koncept . . . Zanimivo je, da Angležev nikoli ni bilo v Ljubljano in da so množice vojaštva, ki so valovile po naši zem- lji v svoje kraje, bile silno krotke. Vsakomur so jo mudilo domov. Na- rodno oblasti so pozvale domače vo- jaštvo pod narodno zastavo. Jaz sem se prijavil brzojavnemu bataljonu v ljubljanaki cukrarni. Tarn sem se kapitanu sirqi izazal z avstrijskim vojaSkim dokumentom in sem mu tudi pokazal potrdilo bivšega držav- nega poslanca in takrat poverjenika za pravosodje dr. Ravniharja, ki je bil zavoljo mene interveniral pri vo- jaški upravi na Dunaju, da mi ne bi delali težav. Silno sem so zaCudil odgovoru gospoda kapitana. Rekel mi je namreč, da morajo prej videti, kako se bom sedaj v Jugoslaviji ob- našal; potem bi se dalo kako govo- riti o napredovanju. Stimlj|»v tarn, nezanosljiv tu. Razume se, da nisem bil posebno navdušen za svojo službo, ki je bila vcasi taka, da ni bila niti v primeri s prešnjo rabo nič kaj prida. To me je tem bolj grizlo, ker sem dognal, da so si nekateri ob prevratu meni nič tebi nič povišali čin in so po svo- je slepomišili. Naneslo je, da sem bil nekoč podrejen, oziroma prideljen mlaclemu enoletniku, o katerem so trdili, da je bil še pred dvema tedno- ma razvodnik (frajtai1), pa je sedaj nastopal kot samozvan olicirski as- pirant in kadet. Šel sem se pritožit k dobroclušnemu majorju Skuhali, ki tedaj tudi ni mogel ničesar ukre-ni- ti. Drugače naši ljudje niso imeli hude in naporne službo. Imel je pa najmanjši vojak v svojem najnižjem činu poleg postelje in hrane po šest kron na dan. In vsakemu so rekli, da bo smel ostati v službi, dokler bo sam hotel. S tem .so nameravali pre- prečiti, da ne bi ljudje prezgodaj uhajali domov in brez posla Sirili boljševizma. V tem Casu smo tisti, ki smo sta- novali zunaj kasai^ne, delali tudi po malem politiko. Hitro prve dni svo- bode so so bili namreC zaCeli drobni prepiri med povcrjeniki narodne vlade; in posamezniki, ki niso bili nikako časti deležni, so tudi rovarili. Tako je na primer dejstvo, da sta dva moža, oba dobro znana in danes precej v ospredju dogodkov, kratko- malo zalitevala od poveljnika majh- no cete v Ljubljani zbranih pomor- ščakov, naj poverjenike narodne vlade pozapre. Ta zahteva, ki se ni izpolnila; soveda ni bila; v nikaki zvezi z nakano tistega avstrijskega generala, ki je hotel uničiti našo svobodo z aretacijo poverjenikov, in tako rešiti avstrijskega oiia. Najhujša pogreška je bila, da so v časih revolucije za zeleno mizo do- ločili za poverjenika za vojno Člove- ka, ki nikakor ni bil za to. Bil jo to ir. PogaCnik, dober in blag ČIovck, a ne vojak, ki bi bil razumel težo po- ložaja in pomen trenutka. Bil je pre- mehek, in omahoval je ob vsakem predlogu. Usoda bi nam bila morala nakloniti za težki posel kakega po- starnega, energičnega in narodnega gtabnega oficirja, ki se ne boji uda- riti ali tepen biti. Tako smo pa vse zamudili. Spominjam se, kako smo na zboru v veliki dvorani hotela »Union« ugi- bali, kaj bi. Na Koroško smo hoteli iti; ampak poverjenik je trdil, da se ne sme preliti niti sraga krvi več. Ej, pa vojna vendar ni pies pod lipo ali igi-a v salonu! Jaz sem staJ Clsto vzadi pod balkonom — dvorana je Stran 2. »Nova Doba« 16. VI. 1933. Štev. 49. sov sprcjcla zakon o likvidaciji agrarne reforme v severnih in južnih pokrajinah. Za ekspropriacijo pride v poštev 550.000 katastrskih oralov zemljišč in 180.000 katastrskih ora- lov gozdnih površin. Prihodnja seja Narodne skupščine bo sklicana pis- meno. d Senat. V sredo 14. t. m. se je se- stal senat po daljšem odmoru. Pred- sednik senata dr. Pavelič se je v le- pem govoru spomnil smrti narodne- ga poslanca Vekoslava Spinčiča. V odbor za zakon o prepovodi trgovanja s hranilnimi knjižicami sta bila med drugim izvoljena senatorja Ivan Hribar in dr. Valentin Rožič. d Važni ukrepi za omiljenje gospo- darske krize. Poslanski klub JRKD je imel v sredo 14. t. m. dopoldne se- jo, na kateri jo ministrski predsed- nik dr. Milan Srškič sporočil, da pri- pravlja vlada važne ukrepe za omi- ljenje gospodarske krize. Zlasti je podčrtal potrebo olajšanja kreditnih odnošajev v državi v zvezi z uredit- vijo kmefikih dolgov. Vlada priprav- Ija tudi obširna javna dela, ki naj dajo širokim slojem naroda priliko zaslužka in olajšajo socialno bedo, ki jo povzroča splošna gospodarska kriza. d Občinske voUtve v moravski in vardarski banovini. Dne 13. t. m. je stopil v veljavo novi obCinski zakon, s katerim je bila izenačena občinska zakonodaja za vso državo. V smislu določb tega zakona se bodo morale v doglednem času izvršiti nove ob- Cinske volitve. Prve občinske volit- vo bodo ob koncu julija ali v začetku avgusta v moravski in vardarski ba- novini, na jesen pa v ostali'h bano- vinah. d Bratski sprejem bolgarskih inže- njerjev v Sloveniji. V sredo 14. t. m. dopoldne je pris\pelo z zagrebškim brzovlakom v Ljubljano 15 bolgar- skh inženjerjev s predsednikom bol- garskega inženjerskega udruženja inž. Genevom. Spremljali so jih za- stopniki srbskih in hrvatskih inže- njerjev. Na ljubljanskem. glavnem kolodvoru je bil bolarskim bratom prirejen zelo prisrčen sprejem. Ob 11. dopoldne so gostje položili lep venec v bolgarskih in jugoslovenskih bar- vah pred Prešernov spomenik. Venec je položil inž. Genev s pomebnimi besedami: »Borcu za uedinjenje slo- vanskih narodov, buditolju Slovencev k združitvi z vsemi Jugosloveni, glas- niku srečnejše bodočnosti naš© po- klanjam ta venec v imenu bolgar- skega naroda.« Nato je ban dr. Ma- rušič sprejel posebno deputacijo Jn- ženjerjov, potem pa so bolgarski gost- je obiskali Zbornico za TOI. Po ko- silu so si ogledali ljubljanski velese- jem, nebotičnik, Grad in druge zani- mivosti. V četrtek 15. t. m. so odpo- tovali na Gorenjsko, kjer so si ogle- dali Bled in okolico. Z večernim br- „KREDIT" gospodarska zadruga z o. z. CELJE, AŠKERČEVA ÜL. 3 poleg hotela .Pošte' daje brezobrestna posojila po najugodnejših pogojih. Sprejemajo se poverjeniki po vseh 10 večjih občinah. zovlakom so se po prisrčnem slove- su odpeljali v Bolgarijo. Ob posetu bolgarskih inženjerjev v Sloveniji so bili obnovljeni stari in navezani no- vi stiki z bolgarskimi brati. d Izpremembe v občinski upravi v ! Veliki Pirešici. Z odlokom kr. banske uprave dravske banovine so bili raz- rešeni naslednji člani občinsko upra- ve v Veliki1 Pirešici: občinski sveto- valci Martin Jezernik, Martin Kokol in Jakob Srebočan ter občinski od- borniki Anton Hrustl, Josip .Telen, Lovro Kos, Tilen Razdevšek, Franc Vasle, Franc Vaš in Ivan Verdev ter urm^li odbornik Franc Falant. Na no- vo so bili imenovani za občinske svo- tovalce gg. Alojzij KramaršiČ, župnik v Galiciji, Franc Kos in Josip Siter, za občinske odbornike pa Ivan Ah- tik, Franc Arnšek, Ivan Naraks, Ivan Pečnik, Franc Pernovšek, Anton Rez- man, Franc Stamol, Anton Štefančič, Jakob Veler in Martin Žolnir. d »Ljudska samopomoč« v Mari- boru je imela v nedeljo 11. t. m. v Gambrinovi dvorani svoj redni letni občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan, znak velikega zanimanja za to važno socialno institucijo. Občni zbor je vodil njen načelnik g. notar dr. Šorli, ki je uvodoma orisal trud in skrbi zaradi novih pravil, ki. bodo potrebna na zahtevo oblasti. Tajniš- ko poročilo je podal tajnik g. F. Zi- nauer, ki je omenil, da slavi Ljudska samopomoč letos svojo petletnico. V tern razdobju je narasla v mogočno institucijo, ki je imela ob koncu lan- skeg aleta 37.222 članov in je izpla- Cala 6,960.292 Din podpor. Umiijivost je znašala pri članihpod 501eti3.6%, pri starejših do 8.52%, povprečna umiijivost iz vseh oddelkov pa 5.04%. Blagajnik g. F. Leskovar je poročal o blagajniškem prometu, ki je znašal lani okoli 22 milijonov, in o bilanci, ki izkazuje 1,166.669.71 Din aktiv. Društveno premoženje se je od prejšnjo bilance zvišalo na 160.000 Din. Posebno burna je bila razprava o novih pravilih, ki se morajo sesta- viti na zahtevo oblasti. Člani so ogorčeno protestirali proti previso- kim mesečnim prispevkom, ki so pač potrebni za zavarovalnice, ki mora- jo svoj delniški kapital obrestovati, ne pa za dobrodelna društva odnos- no pomožneblagajne, ki ne potrebu- jejo dividend. K sklepu je blagajnik pozval Clane, naj ostanejo zvesti Ljudski samopomoči, da bo mogila izvrševati še naprej svoje idealno delo. Občni zbor je pooblastil odbor, naj nadaljuje svoje delo za končno ureditev zavoda v obojestransko za- dovoljstvo. d Na jakosti in aromi dobiva, ako primešate Kathreiner Kneippovi sladni kavi Pravi : Franckov : do- datek! d Dunajska vremenska napoved za soboto 17. junija: Izpremenljiva oblacnost, nadaljne nevihte, v noč- nih in jutranjih urah topleje negc doslej. Profesor: »Kako se imenu je apa- rat, s katerim zbiramo vlago, ki jo izlosia atmosfera?« — »Strešni žleb. gospod profesor!« bila polna — in sem po svojih rao- Ceh hujskal, da bi takoj šli. Tarn na odru pa, da ne in ne. Naposled smo gospoda poverjenika toliko prisiliji, da je izjavil, da nas povede takoj tja gori. Ko smo rau skušali z medklici dopovedati, da nas bodo vodili že drugi bolj primerni, so je slednjič udal in izjavil, da prepusti mesto vodje komurkoli, ki mu bomo mi za- upali, sam pa pojde z nami v vrsti v zakope. Trenutek je bil zelo slove- sen. Vzpel sem se in porinili so me na visok sod, ki je stal poleg mene ob steni pokonci, da bi razenj pove- dal zbranim nekaj beseel in ime ma- jorja, ki bi mu zaupali legijonarji vodstvo in svojo usodo. Ampak od vzvišenega do smešnega je droben korak. Dno je bilo razsušeno, deske so se udiie, in jaz sem smuknil med ropotom in krohotom v temni sod. Kaj se je potem godilo na odru in v dvorani, no vem. Ko sem iz globine zopet zlezel na dan, je bilo zborova- nja konec in borci so so glasno raz- hajali. Tiste dni ,se je videlo, da smo ne- zreli ljudje. No, ljudje bi še bili, ko bi bil med njimi kak — človek. Ka- ko je bilo na Koroškcm takrat in pozneje, vedo premnogi in se da ti- tati drug je. V Ljubljani smo ugibali in formirali, pa ničesar nismo na- pravili. Na bolje se je v vojaäke-m oziru obrnilo, ko smo začuli srbsko besedo. Nekega dne, ko je vse bilo še bolj po domače in še ni bilo prave discipline, bi bili (zopet morali za vajo salutirati. Tisto salutiranje, ki sem ga že irnel prvo leto križem do- volj, mi je bilo vendar odveč. Odsto- pil sem in se nisem več vrnil. Vem, da ni bilo prav, in sram me je še da- nes, da sem dal s svoj im ravnanjem četi slab zgled nediscipliniranosti. Ali zavoljo živcev nisem mogel vz- držati; saj je smel vsakdo vsak čas oditi. Potem sem čul, da je bilo že zapi- sano, da hi moral tiste dni kot — poročnik na KoroŠko. Tako sem pa odšel — brez slave. KONEC Trije shodi ministra dr. Kramer ja v celjskem srezu V soboto 24. t. m. ob 20. bo shod JRKD v Celjskem domu v Gelju, v nedeljo 25. t. m. ob pol 9. dopoldne v dvorani g. Robleka v Žalcu, ob 15. pa v Sokolskem domu v Braslovčah. Na vseh treh shodih bosta govorilai minister g. dr. Albei't Kramer in na- rodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Somišljeniki, udeležite so teh sho- dov v čim večjem številu! Celje in okolica c Zbor JRKD v Letušu. V nedeljo 18. t. m. ob 15. bo shod JRKD v na- rodni šoli v Letušu. Poročala bosta narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in sreski veterinarski l'eferent g. M. Šribar iz Celja. SomiSljeniki, udele- žite se sestanka v čim večjem števi- lu! c Poučna predavanja v celjskem srezu. Srseki veterinarski referent g. M. Šribar iz Celja je imel dne 25. in 28, t. m. v soli na Dobrni, 28. ma- ja in 11. t m. pa na Polzeli dobro ob- iskano predavanje o živinoreji in dimgih gospodarskih vprašanjih ter o političnem položaju. Poslušalci, ki jih je bilo na Dobrni 250 do 300, so z velikim zanimanjem sledili poučnim izvajanjem. Slična predavanja bodo v kratkem tudi v Letušu in v St. Ju- ri ju ob Taboru. c »Modri vlak« v Celju. Potujoča kmetijska razstava, nameščena v 22 modrih vagonih, ki potuje sedaj po dravski banovini, bo prispela v Celje na Vidov dan 28. t. m. ob 8.20 zjutraj. Na celjskem kolodvoru bo sveCan sprejem. Vlak bo postavljen od juž- ne strani kolodvorskega poslopja do tovornega skladišča. Razstava bo od- prta ves dan in bo zanimiva za vsa- kogar. Udeležencem iz krajev, ki jih potujoča kmetijska razstava ne bo obiskala, je dovoljena ta dan polovit- na vožnja v Celje. c Procesija na Telovo je trajala od 9. do pol 11. dopoldne. Udeležili so se je predstavniki civilnih in vojaš- kih oblastev, šol, korporacij in dru- štev ter mnogo drugega občinstva iz Celja in okolice. V procesiji jo igrala celjska železničarska godba. Castna četa je oddala po vsakem evangel iju salvo. Šolska mladina se je zbrala na Glavnem trgu in je prisostvovala zadnjemu blagoslovu; v procesiji so korakale samo šolarke, ki so bile bclo oblečene. Nebo je bilo dopoldne deloma zastrto, vendar pa dež ni mo- til procesije. c Na odru tukajšnje okoliške des- ke sole bodo Clani DramatiCnega dru- štva v nedeljo 18. t. m. ponovili pre- lepo bajko »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. To sijajno pravljično igro, nad katero so bili vzhiČeni ocl- rasli, kakor tudi deca, ki je z junaki in čarovniki ter nad vse smešnim Gašper j em vsa živela, se do solz na- smejala in neskončno uživala, so uprizorili zarcs mojstrsko, z velikim uspehom na Telovo v Mestnem gle- dališču. Pi-epričani smo, da bo dvo- rana okoliške sole v nedeljo nabito polna; saj so taki užitki zelo redki, a v današnji dobi tako potrebni. svet- li utrinki na mraCnem obzorju! Cisti dobiček je določen v šolske namene, zato vsi prisrCno vabljcni! c oeškoslovagki sokolski naraščaj bo potoval v soboto 17. t. m. ob 15.25 z brzovlakom skozi Celje v Ljublja- no. Vabi'mo Sokolstvo in ostalo na- rodno občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži pozdrava na celjskem kolodvoru. r Cvetlični dan Rdečega križa v Celju bo v soboto 17. t. m. ObCinstvo naj pokaže, da se zaveda plementih nalog tega društva, in naj pridno se- ga po cvetkah, ki jih bodo prodajale najmlajše članice — podmladkarice Rdečega. križa. c Društvo »Soča« pi-iredi v nedeljo 18. t. m. colodnevni izlet na Celjsko kočo. Zbirališčo pri kapucinskem mostu. Odhod ob pol 9. dopoldne. Clanstvo društva prosimo, da se iz- leta polnoštovilno udeleži, vabimo „5 I a g e r Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih plošč od 1. maja dalje, dokler traja zaloga, od Din 15"— naprej. pa tudi vse ostalo društvu naklonjo- no občinstvo. c Ukinitev toka v nedeljo. Falska elektrarna sporoča, da bo v nedeljo 18. t. m. od 7. do 14. zaradi popravil ukinila dobavo toka za mesto Celje in okolico. c Združenje tesarskih in studen- čarskih mojstrov v Ljutomeru bo imelo v nedeljo 25. t. m. ob 13. občni. zbor v Celjskem domu v Celju. c Samomor v Gaberju. V petek 16. t. m. okrog pol 10. dopoldne si je po- gnal 28-1 etni kolarski mojster Vlado Cajhen v svojem stanovanju v Last- nem domu št. 6. v Gaberju z vojaš- ko puško kroglo v sree. Bil je takoj mrtev. Truplo so popoldne propel j a- li v mrtvašnco okoliškega pokopališ- če. Cajhen je izvršil obupno dejanje očividno v hipni duševni zmedenosti. Bolehal je žo dalje časa na pljučih in v zadnjem času zaradi bolezni ni mogel izvrševati svoje obrti. Cesto je bil zelo zamišljen in potrt. c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: v ponedeljek 12. t. m. 24-letna kočarjeva hčerka Alojzija Hajnško- va s Kristanvrha pri Sv. Petru na Medvedjem selu in 79-letni občinski revež Blaž Pezdevšek iz Sopot pri Podčetrtku, v torek 13. t m. 78-let- ni hlapec Andrej Zagorc iz Trbovelj, 72-letna dninarica Marija Nendlova s Kalobja, 59-letna dninarica Anto- nija Ožkova \% Laškega in posestnik Andrej Zorko z Javornika pri Svet- ju nad Celjem, v četrtok 15. t. m. 25-letna posestnikova žena Pavla Medvedova iz Prelog pri Velenju, 45- letni brezposelni zasebni nameščenec Martin Kajba iz Celja (Na okopih št. 2) in 3-1 etni delavčev sin Izidor Slabe iz Creta pri Kokarju, v petok 1(5. t. m. pa 3-letna rudarjeva hčerka Mira Joštova iz Vrbja pri Zalcu. N. p. v in.! (• Tatvina kolesa. V petek »16. t. m okrog 10. dopoldne je nekdo izmak- nil posestniku g. Ritonji z Ostrožne ga pri Celju iz veže sreskega načel- stva v Celju 800 Din vredno, Crno pleskano kolo znamke »Nero«, štev. 3.243, brez sprednjega blatnika. Fasadne barve oljnate barvc, emajl lak barvc nudi Ivan Ravnikar, Celje c Iz državne službe. Gosp. Konrad Fink, prednietni učitelj na drž. dvo- razredni trgovski šoli v Celju, je ime- novan za nastavnika na istem zavo- du. V 6. položajno skupimo so napre- dovali naslednji učitelji in učiteljice v Celju: ga. Ana Zabukovšova, ga. Antonija Kovačeva, gdč. Ana Piano- va, gdč. Ana Cermeljeva in g. Vik- tor Kovač. c Lastniki biciklov in fijakarskih voz v celjskem srezu, ki so prijavili svoja vozila in oddali prometne knji- žice pri sreskem načelstvu v Celju, naj čim prej dvignejo evidenčne ta- blice v pristojnem občinskem uradu. c Lastniki biciklov v celjski oko- lišiki obßini, ki so oddali prometne knjižice '/,\\ bicikle na sreskem na- eelstvu v Celju, naj dvignejo knjiži- ce v obCinski pisarni na Bregu od petka 16. t. m. dalje. Vsakdo mora prinesti s seboj potrdilo o p'rijavi, sicer se mu evidenčna tablica ne mo- re izdati. Vozila je treba 22. in 23. t. m pripeljati k plombiranju. c Triangulacijska in tOpografska dela. Mostno načelstvo v Celju raz- glaša: Po razpisu ministrstva za no- tranje posle z dne 15. maja 1933, Pov. III. br. 1342, se vršijo od meseca ma- ja tudi v dravski banovini triangu- lacijska in topografska dela na te- Štev. 49. »Nova Doba« 16. VI. 1933. Stran 3. renu, ki jih izvršujejo oficirji in kontraktualni uslužbenci — topogra- fi in triangulatorji vojaškega geo~ grafskega instituta, Prebivalstvo se opozarja, da so ta dela splošno kul- turnega značaja in koristna, in se vsled tega poziva, da no ovira ome- njenih oficirjev in drugih uslužben- cev pri izvrševanju njihove naloge, temveč jim v primeru potrebe po svojih močeh pomaga (n. pr. pri po- stavljanju piramid, prenašanju ma- terijala in instnimentov, pri najema- nju tovornih konj in voz, pril naje- manju stanovanj za oficirje in usluž- bence ter vojake). V primeru nespo- razuma naj se prebivalstvo obrača na šefe odsekov in sekcij. Prebival- stvo se končno opozarja, da ne kva- ri in poškoduje stavljenih piramid in signalov, ker bodo kiivci za te po- škodbe odgovorni po čl. 72. zakona o katastru in državnih posestvih. c Ponovna licitacija košnje bo v torek 20. t, m. ob 14. na vrtu okoliške deške narodne šole v Komenskega ulici v Celju. c Izgubljeno in najdeno. Dne 10 t. m. med 19. in 20. je bila izgublje- na poti od Lisc do Celja 300 Din vred- na zlata ženska zapestnica, 12. t. m. popoldne pa je bi'la na poti od Celj- ske koCe do Zavodne izgubljena 800 do 1000 Din vredna Din vredna zlata moška verižica. 14. t. m. je bil pri neki stojnici na Glavnem trgu naj- den ženski! solnCnik. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goriöar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 17. t. m. do vštetega petka 23. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem , trgu. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasilsko službo ima od nedelje 18. t. m. do vštete sobote 24. t. m. I. vod pod poveljstvom g. E. Berne, reševalno službo pa III. sku- pina. Inspekcijsko službo ima v ju- niju poveljnik g. F. Koschier. . „Pastirček Peter in kralj Briljantin" (Uprizoritev v celjskem gledališču) Na Telovo je celjsko Dramatično društvo vprizorilo to bajko v štirih , slikah, delo 0. Wüchnerja, ki je j ustvarjeno z velikim poznavanjem odra ter polno efektnih domislekov in posrečenih šal. Slovenski prevod igre jezikovno ni na višku, tudi ni povsod prilagoden pravi ljudski go- vorici. Režija ge. A. Sadarjeve je bila zelo uspešna, nudila je dejanju primerno prav živahno igro, ki je znala dobro izrabiti efektne avtorjeve domislekn in se je mogla široko razmakniti, ne da bi bila preslopila okvir svoje enot- nosti. Ustvaritcv enotnosti v izgovo- l'U pa je dostikrat še nedosežen Meal nekaterih vse večjih gledališč. Pastirčka Petra je podal g. Pogač- nik na prav prirodno naiven način v nadvso učinkoviti igri, ki mu je namah naklonila vsa srca občinstva. Uprav nedosegljiv v svoji pristni Segavosti je bil hlapcc Gašper g. Per- ca, na njem. bi se bil sam avtor igre z obCudovanjem razsmejal. V Briljan- tinu je pokazal lepe vrline svojih mladih odrskih talentov g. Verderber mlajši, bil je otroško pleinenit, ne da bi bilo pri tem škodo trpelo njegovo dostojanstvo kralja palčkov. Zelo prisrčna in živahna je bila igra gdč. Karnjovškove, ki je kot kraljev slu- žabnik Cipcop zopet dokazala svoje lepe sposobnosti na odru. Hudamora gdč. Verbnikova je bila odlična v maski, pa tudi v igii je bila čarov- nica, kakor si je drugače ne bi bila mogla zamisliti otroška fantazija Ostalim trem ulogam je avtor sam odmeril manj izrazitosti in važnosti v dejanju, tako kmetu Mrvarju (g. Velušček), njegovi hčerki Liziki (gdč\ Jolenova) in dekli Nanči (g. Saclar- jeva). Vendar so tudi ti v teh ulogah storili vse, da so dostojno, skladno in uspešno ustvarili harmonično ce- loto. Seenerija je bila vseskozi primer- na, v splošnem tudi razsvetljava in zračni prospekt. Gledališče je bjlo lepo zasedeno, zlasti mladina je bila močno navdu- šena ob i'zredno zabavnem užitku; mnogo je bilo aplavzov. Otroci so so- Custvovali ob vseh prigodah na odru, vriskali so ob končni zmagi pošte- nja, pravice, ko je hlapec GaSper ori- nasal čarovnico s pozorišča. Požrtvovalno delo Dramatičnega društva v Celju je ob tej predstavi dosegio odli'Cen, proboje nuspeh. F. R. Sport SK Celje : SK Ätletik 4:1 (3:0) Izredno odločna igra SK Celja v pr- vih 20 minutah odloči izid tekme. — Črn dan za Atletike CELJE, 16. junija. SK Celje je prvak celjskega okrož- ja. Res, je, da prvenstveno tekmova- nje Še ni končano, ali prvo mesto je tako trdno zav/.eto, da ga nobena sila ne odvzamo voč. Napeto jo bilo pričakovanje v obeh taborih pred včerajšnjo tekmo na Glaziji. Tudi prilike, ki vladajo v na- šem mestu in dajo vsakomu sreča- nju med SK Celjem in A \ lotiki pose- ben značaj, so pripomogle predvsem k prav dobremu obisku. Občinstvo — nad G00 — je z živim zanimanjem spremljalo potek igre in parkrat, zlasti ob šibkejših odločitvah sicer objektivnega sodnika g. Nemca iz Maribora, skušalo poseci v dogodke na terenu. Tekma sama je bila tipicno prven- stvena. Moštvi nista nudili vsega svojega znanja. Moštvo SK Celja je, ako izvzamemo prvih 20 minut res prvovrstne igre, ostali del absolvira- lo precej »nobel«. Moštvo Atletikov je igralo skoro vso igro naravnost klavrno ulogo brezglavega, stalno podrejenega nasprotnika, ki je sicer skušal parkrat zbrati svoje sile in napasti, pa so je takoj zopet znašel v obrambi. Odlocen nastop črno-modrih, ki so takoj spočetka z vehementnimi, do- bro zgrajenimi napadi dosegli dva gola in nato ustvarjali obrambi At- letikov mnoge, silno nevarne položa- je, je Atletike popolnoma zmedel in vrgel iz koncepta. Po znanju obeh moštev sodeč, in po zrelih situacijali bi odgovarjala naj manj še enkrat tolikšna razlika golov. Gole za SK Celje so zabili: Go- bec direktno iz kota v 4. minuti, Ste- pančič v 12., Marie pa v 42. minuti prvega in 41. minuti drugega polčasa. Castni gol so dosegli Atletiki v 17. minuti drugega polsiasa. Kakor rečeno, jo tekma, giedana s kritičnega stališča, nudila zelo pri- mitiven nogomet. Predstavljena s te strani sta oba reprezentanta našega nogometnega sporta, odkriila toliko hib in pomanjkljivosti, da jima je treba nujno priporočati vsestranski smotreni trening in tekmovanje z moČnejšimi zunanjimi nasprotniki. Celjski nogomet ni prav nič mlajši od mariborskega odnosno ljubljan- skega. Bili so casi, ko je nogomet v obeh navedenih mestih bil resno upo- števan, zato je prijateljem te lepe igro tem težje prenašati njega veliko podrejenost v Sloveniji. Izredno agilni SK Celje stoji kot prvak pred novimi nalogami. Treba bo z uspehom zastopati celjski nogo- met na našili mariborskih in ljub- ljanskih tleh. Upamo, da bo po dobri pripravi dosegel uspehe. K njegove- rau včerajšnjemu uspehu pa iskreno čestitamo! Sodniku bi bilo priporočati, da se v prihodnje posluži nevtralnega dre- sa! V predtekmi je rezerva SK Olimpa poi'azila rezervo SK Jugoslavije v razmerju G : 3. e — t SK Celje : SK Jugoslavia. \ ne- vleljo 18. t. m. ob 17. se bo pričela na sportnom igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo. Tekma bo gotovo zanimiva in živahna. Ob 15.30 bo predtekma med rezervama SK Olimpa in SK Atletike. t Kolesarska dirka Celje—Rogaška Slatina. Klub slovenskih kolesarjev v Colju bo priredil v nedeljo 18. t. m. kolesarsko dirko z izletom na progi Colje—Rogaška Slatina (34 km). Start ob 9. dopoldne pri gostilni »Pri zelenem travniku«, eilj okrog 10. pri hotelu »Pošti« v Rogaški Slatini. Naj- boljši trije tekmovalci dobe nagrade (kolajno in dve diplomi), četrti pa priznalniico. Za izletnike bo odhod ob pol 8., zbirališče pri hotelu »Hu- bertusu« v Gosposki ulici. V soboto 17. t. m. ob 20. bo obvezen sestanek kolesarjev in funkeijonarjev v klu- bovi sobi. v hotelu »Hubertusu«. t Cross country na 10 km v Celju. V nedeljo 18. t. m. ob 11. dopoldne bo | pri »Skalni kleti« cross country na 10 km. Ta tek je prvi te vrste v Ce- lju. Cross country ali gozdni tek je tek po težavnem terenu, mehkem in trdem, ki predstavlja že sam na sebi naravne ovire. Navadno se vrši ta tek zgodaj spomladi po gozdu ali slič- nem terenu. Vsled raznih ovir pa je bila SK Jugoslavija primorana pre- ložiti ta tek na tako pozen term in. Tekmovala bodo moštva vsako s šti- rimi tekači. Za klasifikaeijo pridejo v požtev prvi trije, tako da dobi prvi eno toßko, drugi dve, tretji tri. Mo- štvo, katerega prvi trije dobe naj- manjše število točk, se proglasi za zmagovalno in dobi prehoden srebrn pokal, ki je razstavljen pri1 tv. Ster- mecki. Njegova last postane po treh zaporednih ali petih zmagah v pre- sledkih. Pokal je srebrn, okusno in moderno izdelan, delo klubovega čla- na Antona Žagarja. Gravirano je klubovo ime ter naziv teka in ime vsakokratnega zmagovalca. Za prvo celjsko moštvo je določen manjši srebrn pokal, ki postane last kluba pod istimi pogoji kakor prvi pokal. Sodniški zbor bo sestavljen sporaz- umno z vsemi! sportnimi klubi v Ce- lju. Istotako se doloCijo merilei časa in števci rund. Teren pri Skalni kleti je idealen, predstavlja naravne ovi- re in je obenem pregleden. Borba za prvo mesto bo gotovo ostra, ker pri- dejo najboljši klubi. Razdelitev da- ril bo ob 13. v klubovi dvorani v Sa- mostanski ulici v Celju. Takoj po razdelitvi bodo pogošCeni tekmoval- ci in sodniki z mrzlim prigrizkom in čajem. Vabimo sportno občinstvo, da se udeleži* te prireditve. Sokolstvo x Sokolska mladina, ki odhajas na velike sokolske slavnosti v belo Ljub- ljano, poneseš vsemu javnemu svetu dokaze neizörpne sokolske sile. V Ljubljani bo zbrana vsa sokolska mladež. Tam se bode zopet zdruzi'la vsa mlada sokolska mo6. Naj ti bo ta veliki dan vzgled za nadaljno so- kolsko delo, ki ga Ti mladina od dneva do dneva prevzemaš od svojih sokolskih prednikov ter polniš in gi- riš naše sokolske vrste. Vrnite se prerojeni iz Ljubljane, kjer se vam naj vtisnejo v sree neizbrisni sokol- ski doživljaji. Dvignite visoko svoj naraščajski prapor, ki naj vas vodi proti sokolskim ciljem naprej do zmage. Zdravo! x Odhod naraščaja in dece iz celj- ske sokolske župe v Ljubljano je po sporoeilu celjske sokolske župe dp- ločen takole: Proga Rogatec—Grobel- no prihod v soboto 17. t. m. ob 9.52 na Grobelno, odhod ob 11.04, prihod V Celje ob 11.23, odhod ob 11.33. V Celju se priključijo udeleženci iz Sa- vinjske doline, ki prispejo v Celje ob 10.30. Prihod na Zidani most ob 12.08. Tam se priključijo -udeleženci s spodnjega Posavja, ki prispejo na Zidani most ob 11.34. Odhod z Zida- nega mosta ob 12.18, prihod v Ljub- ljano ob 14.15. Odhod iz Ljubljane bo y ponedeljek 19. t. m. ob 8. zjutraj, prihod na Zidani most ob 9.20, od- hod proti Brežicam ob 14.03, prihod v Celje ob 10., zveza proti Velenju ob 12.30. Vsakdo naj vzame s seboj je- dilno orodje. Potuje se v kroju. Dopisi Konjice Poseben vlak J potujoče kmetijske razstave v Polj- čanah 1. julija z odhodom ob 7.10 iz Konjic in s povratlvom iz Pol j Can ob 21. Prebivalstvo na progi Konjice— PIERRE BENOIT: 83 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil B. RlhterSlS Bil je malco bled. Stal je v pozoru in držal desno roko na suknji, ki jo je stiskal bakren jermen. »Poročnik von Hagen, res?« je rekla Aurora, ki 3* med tem sedla. »04 kdaj ne ostajajo zaprti Cast- niki vee v trdnjavi?« Hftgen je ostal negiben in hlaclen. MolCal je. vase'kazm ^n^^^^ ' ' ' ^^' ^™' «Konec jo, Visokosi.« je šepnil Hagen. ^J^veCU je/zkllknila velika vojvodka. »Ali ste zblazneh, gospod von Hagen?« tihimNiSem' +ViS^°St'<( 1« odvrnil mali poroenik s tihun, trmastim glasom. »Moj zapor je nocoj potekel.« nev^tekeI!! if kr|kniJa Aurora vsa iz sebe. »Ali Se nSnr^T?1?' ^ * nevarnosti ste, ce mislite ki more n T v ? ^ ° ^ M ^^ dtt * ena stvar' Kl more Prekiniti kazen, ki sem jo naložila?« »Vem, Visokost,« je nadaljeval Hagen. »In to je . . .« »Vojna,« je končal poroßnik. Morda se vam bo zdelo nekaj neverjetno: da bi srodi dram, ki so se dogajalo na lautenburškem dvoru, šli mimo nas popolnoma neopazno veliki do- godki poslednjega tedna meseca julija. Sicer smo vedeli za srbsko noto, toda od noči v orožarni ni ob- stojalo za nas nič drugega kakor dogodki, o katerih sem vam pravil. Nič. Ne avstrijski ultimat, ne nemški »Kriegszustand«, nič, vam pravim. Zdaj pa naenkrat ta boseda, ta preprosta besed: Vojna. Presenečeno sem pogledal Hagna. Svoj rdeči, s kožuhovino obšiti površnik je zamenjal z vojnim, zelono sivim dolmanom. Aurora je premagala svoje zaCudcnje in postala spet hladna. Vprašala ga je: »Vojna? Res, gospod Hagen? S kam?« »Nocoj morda z Rusijo, Visokost,« je odvrnil mali poroenik, »jutri pa prav gotovo s Francijo. Veliki vojvoda se je pripeljal pred dobro uro iz Berlina in l>rinesel s seboj ukaz o mobilizaeiji armade.« Aurora je stopila k oknu in ga na stežaj odprla. Težka sopara je tlačila sobo. »In veliki vojvoda vam je brez dvoma ukazal, gospod pcročnik, da me obvestite o tej važni no- vici . . . Vendar pa ne vem, zakaj vam je bilo treba jemati s seboj štiri huzarje, ki stoje tam pri vratih.« Hagen je najprej ilo uses zardel, potem ]>a je pre- blcdel. »Visokost!«« je šepnil. »Kaj?« ga je dostojanstveno vprašala. »Drugo nalogo imam. Oprostite mi . . •« »Le naprej, naprej, poroCnik, nikar ne drhtite tako. Če mi še povedati ne upatc, kaj hočete — kako hoste potem nekaj izvršili? Povejte kar naravnost: ostati moram v palači zaprta, kaj ne?« »Ah, Visokost,« je vzkliknil Hagen. »Kako ste mogli misliti? ... Da bi jaz prevzel tako nalogo? ...« »Kaj pa je potem?« PoroCnik je brez besede pogledal mene. »Madame,« sem rekel in stopil naprej, »ne pre- miSljajte. Gospod Hagen, povejte kar naravnost, da moratc mene aretirati.« Molčal je. »Ali je res, gospod?« je vprašala velika vojvodka. Hagen je prikimal. Stran 4. »Nova Doba« 16. VI. 1933. Štev. 49. (t«inniltflliio v mestni hi§' na Vrazovem trgu štev. 6/1, obstoječe iz JlQllUvCllljt* 6 sob z vsemi pritiklinami se odda v najem s 1. VII. 1.1. Stanovanje se lahko ogleda vsak dan med 1/213. in 1/215. uro, izvzemši sobote in nedelje. Reflektanti naj se zglase med uradnimi urami pri podpisanem uradu v sobi Stev. 2. Msstno načelstvo Celje, dne 16. VI. 1933. Za načelnika: Šubic 1. r. Zreče naj uporabi redni vlak z otl- hodom iz Zreč ob 8.03. Nedeljska prireditev gasiluega dru- štva v Konjicah je bila zelo lcpo ob- iskana in živahna. ProtL večeru so neznani zlikovci poškodovali. elek- trično napeljavo, tako da jc bilo ob- Cinstvo skoro celo uro brez luči. Okrog 11. zvečer pa je izbruhnil po- žar na kozolcu g. Martina Ogorevca za Vezenšekovim rnlinom. Gasilcem je kmalu uspelo omejiti požar. Lese- no ogrodje kozolca je skoro docela pogorelo. Lastnik je bil zavarovan le za majhen zncsek, tako da trpi pre- cej veliko škodo. Zanimivo je, da je isti kozolec gorel pred kakimi 20 leti tudi ob priliki neke gasilske veseli- ce. Nedvomno gre za zlobno početje. Preiskava je v teku. žalec (Ja dran ska straža). V necleljo 18. t. m. ob 13.30 bo v risal- nici narodne sole v Žalcu ustanovni občni zbor krajevnega odbora Ja- dranske straže v Žalcu. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Tolmačenje pravil JS. 3. Prijavo k organizaciji. 4. Volitev od- bora. 5. DoloCitev clanarine. 6. Slu- Čajnosti. Vabljeni so vsi, ki se zave- dajo pomena našega morja. Območje krajevne organizacije JS v Žalcu ob- sega poleg žalske tudi obeine Griže, Gotovlje, Petrovče in St. Peter v Sav. dolini. —Poverjeništvo JS. Sv. Jurij ob j. ž. Pred kratkim na novo ustanovljena strelska družina bo otvorila v nedeljo 18. t. m. svoje lepo urejcno strelišče v bližini gostil- ne g. Antona Mastnaka (Zebiča) tik trga. Po otvoritvi bo nagrad.no stre- ljanje za lepe dobitke, zotem pa za- bava na pros tern. Družina ima že nart 80 članov. Zanimanje za strelski1 sport jo zelo veliko. Gospodarstvo Hmelj V. poročilo Hmelj arskega društva za Slovenijo o stanju hmelj skih nasadov ŽALEC, 10. junija. Nastale vremenske razmere niso nstregle željam naših hmeljarjev, ker še vedno mrzle noči in pomanj- kanje solnčne toploto ni pospeševalo rasti hmeljske rastline. Obce stanje je vedno še necnako. Na njegovo iz- ravnanje je komaj še misliti. Razen Žo prestanega napada bolhačev ni drugih živalskih, ne rastlinskih škodljivcev. Trebljenjo vrst in prvo lahko nasipanje je že izvršeno. Nekaj ostankov letnika 1930 je mi- nute dni našlo odjemaice in sicer po 4—5 Din za kg. g žatec, 8. junija. Sedanje vreme ne pospešuje rasti hmeljske rastline, ker pogrfišnmn vtpc\ vsom rmirm po- trebnih padavin. Dnevi so vroči, no- či pa obfutno mrzle. Krilate in ne- krilate uši se množijo. Proti pero- nospori se pridno brizga. Stanje je sedaj zelo različno. (Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung«.) »Moja žena je zelo spretna; iz sta- re obi eke mi je napravila pižamo.« — »To ni nič. Moja žena si jo iz mo- je kravate napravila večerno obla- čilo!« Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celjo PpI „Ztonou" — Kralia Petra o. 17. Sokolski kroj za manj§o postavo takoj poceni ppodam ZabukoSek Pavel, Celje, Strossmayer- jeva ul. I/I (Zvezna tiskarna). VOZIČKI in DECJE OPBEME KRAMARsMISLEJ CELJE Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kcpalnice in pritiklin ter boljši lokal se odda takoj. Naslov v upravi lista. Albin Planinc splošno mizarstvo in zaloga krst, Celje, Ipavčeva ulica 13, se p r i p o- r o č a za vsa v to stroko spadajoča dela. P e s e k iz Stranic, lepe bele vrste za posipanje vrtov in v vse stavbne namene dobavlja ugodno F. S. Lukas, CeSje Na hrano in stanovanje vzamem 2 dijaka ali 2 dijakinji. lnstrukcije brezplačno. Naslov v upravi lista. Dve stanovanii obstojcči iz sobe, kuhinje in pritiklin, se oddata s 1. julijem. Poi2ve se v trgovini J. Jellcnz, Celje, PreScrnova ulica. Šlvalnl stroj dobro ohranjen, pogrezljiv, s 4 predali se poceni proda. Celje, Ljubljanska cesta 19, I. nadstr. desno, vila g. Gregla. Papir vsake vrste in pisarniške potrebSčine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni «Franc Leskovsek Celje, Glavnl trg 16 Ali ste že poravnali naročnino PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE9 prei Južnoštaierska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davöno moöjo zzz. Franjo Dolžan Celje Za k re si J o Telefon 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke jpadajoča dela in poprawila — Cene zmerne — Postrežba toüna in solidni MTazitaiiilo Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila na Glavnem trgu 16 modno in konfekcijsko trgovino ___^ Potrudila se bom cenj. odiemalcem postreči z dobrim blagom in najnižjimi cenami. Za obilen obisk se priporoča -^ ¦-•¦*.- Cerlini Katica modna in konfekcijska tr^ovina Cetie, Glavni trg 16 zraven trgovine Weiner LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DECKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, kiosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe VinlfD Rukouec, obi. {joncBS.mestni tesarsfei moisten na Layi nmS PplIII izvršuje vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |Jl I UblJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovn< raeun štev. 14.737 JOSIP CORENJAK mesarski in prekajeval. mojster, poaestnik gostllne pri Jelenu* CELJE, KRALJA PETRA CESTA 37 i z d e 1 u j e vsakovrstne specijalne mesne izdelke, klobase, šunke, salame itd. z modernimi avtomat. stroji na električni pogon. Na drobno in debelo. V gostilni dobra kuhi- nja in dobra štajerska vina. Vsak dan radio koncerti. Sprejemajo se abonenti na hrano po nizki ceni. Lastnik avto- takse. Se vlj. priporoča za obilen obisk. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOW TRG (? fastni palaci pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in obfin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižii obrestni meri Vse prošnje rešuie brezplalno Za hranilne vloge jamči poleg «n mncfn rollO z vsem Pr^noženjem premoženja hranilnice JC IIIC^IU vCBjC in vso davčno močjo Urejuje Rado rttnUr — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« In Zvezno tlskarno MUan Oetin«. — Oba v Celju.