48. številka. V Trstu, v soboto 15. junija 1889. Tečaj XIV. EDINOST" fl^^H^^ BIH ■■ ^^^^^^ HMHS ^^^^^^^^ ^^H mora ^^^^^ m^^^m ' Oglasi in oznanila »e rnouno po 8 nt ^H ^H ^H ^^^ za polu leta „ plui-ujo pvfator, kolikor četrt leta „ „ , ^^^ ^H ^H ^B ^B ^H ^H Đ , ■ lllllllll I TM^1"1 ▼ ▼ AjdovMlni ^^^^^ ^H Nfcročninn, p, Na naročbe trei priložene naročnine te ^H i4"» »pravnistvo t npravniitvo IH^HHV HB^^ Hi ^^^^^ Hi < «"# reklamacijo bo pronte postnii N Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V c.him.l Ja »»ne«. Volitev. (Dalje.) Kakor nam pričajo poročila iz Istre, velika je navdušenost o priliki pričujočih volitev. Najpreprostejši kmet se ne da več omajati obetom in priliznjenim besedam lahonskih agitatorjev; niti denar niti visoki obeti slovanskih sovražnikov ne premagajo več zavednosti narodove in celo v najodaljenejšej hribovskej vasici nahajajo se neustrašeni rodoljubi, ki se vedno bolj zanimajo za proslavo in prosveto lastnega naroda. Značajnost, ki so jo dosedaj pokazali istrski priprosti kmetje v izbiranju zaupnih mož, dajo nam upanja, da v pričujočih volitvah narodni kandidati proderejo tudi tam, kjer so dosedaj slovansko večino zastopali italijanski zastopniki, ki o slovenščini in hrvatščini neso hoteli ničesa niti slišati. Želeti bi bilo, da se na bolje obrne osobito v Pazinščini, Vodnjanu, Poli in Poreču. — Volilno gibanjo v Istri je splošno, kakor tudi zanimanje za volitve tako, da se.je v narodu uže jako vstanovilo in utrdilo. Lehko tedaj rečemo, da je tudi to neko njegovo svojstvo, ki pa potrebuje podkrepila in potrdila. Narod, ki ni preverjen o veljavi in važnosti volitev, da se prerad zapeljati in postaje vedno bolj „podlaga tujčevej peti*. V tem ko se narod, koji je prepričan o važnosti volitev, za nje na vse kreplje poteza in deluje v njihov dober izid. Lehko rečemo, da je dosedaj italijanska stranka prevladovala nad slovansko večino zgolj iz razloga, ker je zadnja bila de nezavedna in nepodučenav volitvenej važnosti. Odtod je pa izvirala slovanskemu narodu ogromna škoda in krivica, kajti, no samo se ni okoristil gmotno, ampak propadal je tudi duševno ter zaostajal v prosveti in omiki. Gmotno ali materijalno je propadal kajti mnogo službenih mest bi lehko pokrivali njegovi sinovi, koje pokrivajo dosedaj tujci. 8 pomočjo deželne vlade bi PODLISTEK. 0 našem učiteljstvu. (Konec.) Perečo mi Bicer kdo: „Oho, ali no veš, da z verskega stališča so vsi ljudje enaki in da Bog ne pozna narodnosti, da njemu so vsi narodi en sam narod, da je on vseskoz kozmopolit. Pazi, da ne zve tvojih maksim kak doktor sv. pisma „brez dodatka", ker gorje ho tebi.* Dusi verujem, trdno verujem v vse resnice sv. nase vere, vendar trdim svojo, da so učitelji, ki eejejo v mlada srca tuja semena, odgovorni i pred Bogom. Kaj zna nevedno dete, kaj je prav ali napČno? Jn vprašam: Je-li to prav, da so uže v mladih srcih zatro najblažja, najplemenitejša čuvstva — ljubezen do naroda i do svojih bratov? Ali ni to umor, uboj onega, ki človeka v poznejših letih najbolj diči in blaži P In da bi bil ta greh prost kazni? Po človeški postavi ne zapade pač kazni, nasprotno še dobi plačilo, a po božji menda mora so bila osnovala lehko razna narodna podjetja in dobiček od teh pripadal bi narodu. Znano je n. pr. delovanje istrske hipoto-karne banke in dobiček, ki ga donaša italijanskim Rodeželanom. Ves ta denAr prihaja iz žepa slovenskega kmeta in zginja v laško žrelo. Krnjeli ubozega kmeta de« rejo in rubijo ako je dolžan liki pijavice pri tem pa hočejo nad njim tudi duSovno upljivati. Koliko koristi bi donaŠalo enako družtvo osnovano na slovanskej podlagi, in urejevano po razumnih in poštenih do-mačincih ! Kmalu bi se istrski kmet rešil italijanskih spon ter ostal odvisen samo od domačincev, sorojakov svojih. Osnovala bi se lehko tudi drugačna gospodarska in druga družtva, ki bi pospeševala blaginjo v narodu ter sirila omiko. Moralno je naš narod tudi zaostal ne radi druzega nego za to, ker nam v deželnih zborih pravico sodijo nasprotniki. V čeloma slovenskih in hrvatskih krajih ustanovljajo ti šole v laškem jeziku ; po vseh uradih silijo laske uradnike in laški jezik ; slovenska ali hrvatska stranka, da ume odloke deželne vlado, je primorana se poslužiti tolmačev in jih drago plačevati. Šolstvo ne prinaša zaželenega uspeha zato ker je laško in našemu ljudstvu tuje. Mnogo deželni odbori izdajo sa šole, a iste so koristne le italijanskej stranki. Deželna avtonomija bi pri nas hasnila samo tedaj, ako v deželnih zborih vlada našemu narodu primerno število zastopnikov. Drugači nam je pa želeti samo narodne avtonomije. Do zadnje izvršitve pa težko kedaj pride čeprav jo zastopa in zahteva dober del slovanskih poslancev. Dokler ostanejo v krajinah razmere in vlada kakoršno so sedaj, n e ostaja nam druzega n ego napeti vse naše moči, da čim večje število svojih mož spravimo v d t. ž o 1 n e zbore. Dunajska vlada bi morebiti sčasoma so dala nagnoti, da izvrši narodno ravnopravnost v Avstriji kolikor jo je izvršiti mogoče pri sedanjej razdelbi avstrijskih pokrajin. Mi pa moramo delovati od druge strani, da jej v tem delu pomagamo s tem, da volimo narodne zastopnike. Italijanska manjšina na Primorskem pač dobro ume voditi politiko na svoj mlin. Čeprav je majhno njeno število v primeri se Slovani, vendar zadnjim upljiva in pravico deli. Uže davno sem, je namreč skrbela, da postavi v deželne in mestne /bore kolikor možno svojih mož, ki bo italijanstvu ostali zvesti ter trosili krivico mej Slovani. Iz te politike lehko spoznamo možnost, da so dosedaj celo kraji, kder prebivajo zgolj Slovani bili zastopani po Italijanih. Umevno nam je tudi nenaravno stanje, ki vlada dosedaj v Istri. Nezavednost slovanskega življa in zvijačnost lastne politike sta pomagala Lahonom, da so se toliko časa ohranoli na prestolu ter ukazovali slovanskej večini v Istri. K zavedanju in probujenju naroda pripomogla je pa najbolj narodna duhovščina in drugi rodoljubi, ki so predočevali slovanskemu prebivalstvu škodo in nevarnost, ki mu preti od Lahov. Upati je, da bode po njih zasejano seme kmalu pognalo in dozorilo zaželen sad. V bližnjoj bodočnosti smelo upamo v Istri velicih sprememb. Ta zemlja ki je od nekdaj činela pod laškim oblastvom mora pokazati svoje slovansko lice in njen deželni zbor mora postati zbirališčo slovanskih poslance v. Samo tedaj se nam bode nadejati prave izvršitve rav-nopravnosti od deželne avtonomije, ki je bila in je še vedno glavna mira podpolnej izvršitvi narodne jednako-pravnosti. Delovanje istrskih domoljubov in slovanske inteligence nastavljene po Istri bodisi kot duhovniki, učitelji ali uradniki, ne bode zahman ampak obrodilo bode lep uspeh. Ako ne še v pričujočih upati je, da se to zgodi v prihodnjih volitvah in tedaj nastopi za Istro nova doba, v kojoj se bode razvila tudi omika i prosveta slovanskega naroda ter pospešilo narodno blagostanje. (Konec prili.) Volitve v dež. zbor goriški. Iz goriške okolice. Marsikaj se je nže spregovorilo gledč volitve v naš deželni zbor, a morda le še premalo. Žalostno je, da so pri nas tako malo zanimamo za volitve, oziroma za poslance, a še žalostnejše je, da nemamo takih voditeljev, kakoršnih je bilo želeti. j® gotovo, da narod brez dobrih vo» diteljev ne moro VBpešno in složno delovati. Res, da imamo več političnih družtev, toda glede volitev „nosi zvonec* le „Sloga*, druga družtva pa se vsaj doslej niso ganila „Sloga", p a j e izgubila — mnogo, zakaj, to ve menda vsakdo, ki le malo opazuje našo razmere. — Ako bi storil vsakdo svojo dolžnost, bodisi volilec ali poslanec, marsikje bi uže bili pokazali vrata našim nasprotnikom in mnogokaj bi so bilo Bpvemenilo v prid in korist našej | stvari. — Toda preleni smo, mlačni, rekel bi, nezavedni. Ozrimo se skoraj po naših sosednih krajinah, učimo se od njih. Nič ne pomnga jeziti se nad poslanci: taki so, kakoršne smo jih volili. (Vso jo odvisno od volilcev. Naša „Sloga* sloni na zelo slabih nogah, vedno le leze, dokler no prilezo do — volitev. Kdo jo brez pristašev, somišljenikov ? Tudi slogino predsedništvo jih ima, ti so družtvo „Sloga*, kateri potrdijo, kar predlaga „voditelj*. A če kdo hoče usta odpreti, uže mu jih za-maše ali pa padejo njegove besede „med trnje*. Zato se pa pri zborih in shodih sloginih vrši vse tako „složno*. Ob času J volitev je „Soča* polna „Sloge*, ko nehajo, ne ve nobeden več za njo. Prav je, da imamo tako družtvo, le voditeljev je želeti drugačnih in jednoglasno predloženih kandidatov bi želeli nekaj drugačnih. Zdaj pa nam predlaga „Sloga* za poslance može, ki so se uže 6 let borili in trudili (kaj pa da jo bil marsikdo truden od sedenja in molčanja!) za narodnost, in blagor ljudstva (Bog vedi, kdaj, kako in zakaj!) ! Ali ni to ironija ? Glejte, kakšni so slovenski poslanci drugod: primerjajte jsami sebe njim! Izgovarjati se ne i morete, da nemate večine v dež. zboru i ' slediti pokora. Niso li uže v starodavnih časih razna ljudstva spoštovali *voj jezik, svojo pravice, svojo navade? Ni se celo naš Zveličar sani podvrgel vsem naredbam, vsem šegam tadanjih časov? Mi pa, ki smo tako ogromno napredovali naj bi zaostali za svojimi pradedi, naj bi zatrli najblažja čuvstva? Žalostno bi bilo, če bi se tako daleč spozabili in žalostno — preža-lostno je, da ho dobi v nas Slovencih mnogo takih, ki so radovoljno uklonili glavo v tuji jarem, ki so postali nezvesti svojim načelom, svojnmu narodu in se dali tujcu v oblast. Kako na trdnem bi bila naša okolica, če bi vseh onih 17 učiteljev bilo na naši ' strani, če bi bili vsi vneti za narodno , idejo in če bi jo pospeševali in urili. Ne bilo bi treba, da jo razglašajo na vso grlo, marveč le na tihem in v prvi vrsti uže pri deci sami, seveda tu le malenkostno. Širilo bi jo potem lahko mej prostim ljudstvom, s katerim pridejo oni največ v dotike. Naši okoličani niso trde buče in »trmaste glave*. Dajo se poučiti in pre- pričate je lahko. Če bi se jim razložilo, kako lepo je vendnr, če se držimo svojih šeg in navad, če spoštujemo razne običaje, kako lepo je, če govorimo mili naš slovenski jezik, in če se potegujemo za narodne pravice ; videli bi, kako bi postalo našo mlačno, ker nepoučno ljudstvo vneto, navdušeno. Da naša narodnost gine, ni preprosti narod kriv, ker on bi se uže dvignol, a manjka mu skrbnih voditeljev, ki bi mu razjasnili tmino po katerej gazi. In kdo bi bil primerniši v to nego učitelji? Kdo zna bolje z ljudstvom občovati nego oni, ker imajo priliko sleharni dan priti ž njim v tesno dotiko? Je-li tako težavno in mučno delo nevedneža poučiti ? A kaj bi neki govoril, ko je edini razlog, ki vse zopreČi, namreč, da oe je večina naših učiteljev udula tujcu, da se večina boji le količkaj povzdigniti svoj glas narodu v korist. Imenovali me bodete, gospod urednik, črnogledim i nepoboljšljivim, starim „ne-zadovoljnežem". Dobro so mi pa znane naše tržaške razmere in sicer šolske (o teh mi vestno poroča drag prijitelj), kakor tudi druge. Jezili se bodo morda i noši učitelji, da tako nemilo po njih šibam, a bolje store, če to opuste in se raji poboljšajo. Našli bodo potem v Borisu no uže ostrega kritika temveč dobrega prijatelja, ki bode njih hvalo „razglašal po Hvotu". Saj Boris ne zna samo grajati, hvalil je uže tudi včasi, hvalil bi najraje i sedaj. Ko pa vidi, kako gre vse po „enem kopitu*, kako gre „Bekira za držajem* ne more si kaj, da no bi brezobzirno povedal svojega mnenja. In koga naj bi se bal P Oni, ki imajo čisto vest, ki so si v svesti, da so delovali za svoj narod, oni vedo, da to ne gre njim. Drugi pa, katerim so namenjene to besede naj se jih le dobro zapomnijo in najsl-u-sijo deloma popraviti, kar so zamudili in zagrešili. Dal Bog, da bi takrat kaj koristilo Borisovo prigovarjanje in da bi so prihodnjič oglasil no kot zloglasni, črnogledi prorok, marveč kot oznanovatel veselih vesti. Boris. ali odboru: Kar imajo Italijani, to bi lehko imeli tudi Slovenci. Zato se pa uže već časa in posebno zdaj govori povsod proti „Sloginemu" predsedni-štvu, ki si je prilastil voditeljstvo goriških Slovencev. Zato se pa ljudstvo pritožuje nad nekaterimi bivšimi poslanci, ki bi težko povedali, zakaj so bili poslanci. Šest let je dolga doba, — a če pojde tako se šest in sest let, zaostanemo goriški Slovenci za tlačenimi brati na Koroškem. Gospodje pa vse to prezirajo in postavljajo kandidate tako hladnokrvno, kakor bi ljudstvo od brkinskega kota do sivega Krasa hrepenelo, želelo in slavilo le bivše zastopnike naše. Praša se pa: s kako pravico? Narod Vas obsoja a Ti ga prezirate ? Ali Vam niše pridonel na uha glas, da nekaterih ne maramo, ker ne delajo tako kakor zahtevajo in pričakujejo volilci, kakor ves slov. narod želi ? Morda ga ni v državi mirnejšega dež. zbora kakor je naš. Tu se vse vrši „složno", — se ve, da nam ne v korist. Saj je ni eneržije, ni živenja, niti narodnega ponosa! Česa ste storili, česa dosegli v 6 letih? Povejte, p o-kaž i t e! Strašno malo! In če je kak „mož" hotel povzdignoti svoj glas bodisi za to ali ono važno zadevo, pustili ste ga na cedilu ali pa mu celo nasprotovali. Poslanec more imeti vednosti in zmožnosti, katere mu je uporabljati brezobzirno vedno v dobro svojih volilcev in vse dežele! Razume se, da ljudstvo zahteva od svojih zastopnikov v prvej vrsti, da so narodni, čujete, narodni. A trkajte na prsa, pa pomislite, če ste vsi takšni? Morda — na skrivnem? Hm, hm! — Opomnimo pa uže sedaj, da ne obsojamo v tem in enakem smislu vseh gg. poslancev. Častne so izjeme, _ Slava jim! Narod jih dobro pozna in tudi visoko čisla. Nekateri vgajajo pa le — voditeljstvu, ljudstvu pa ne (in žalibog! teh je dosti!) Ljudstvo je razžaljeno, obupano ! Komu se ima izročiti! Ti, koji ga vodijo, se ne vedejo prav, druzih pa ni! Pač, so! žalostno bi bilo, ako nema 130 tisoč goriških Slovencev 10 pravih možev, koji bi delaliz vse mi svojimi močmi le za narod. Prepričani smo, da jih je tudi več, — le potiskati jih ne — za ograjo. Kdaj se ljudstvo toliko zave, da Vam pove na ves glas, brez obzira: Kdor ne more ali noče delati tako, kakor smelo od njega pričakujemo, tega nočemo, — naj ga predlaga Peter ali Pavel. Kdor ne dela, naj odstopi, naj se ne »ili, prepusti naj mesto drugemu, sposobnejšemu. Človek je lehko najboljši trgovec, posestnik, uradnik in dr. -- a iz tega ne sledi, da je dober i za poslanca. Mi se tu nočemo vtikati v Vaše domače zadeve, le glede narodne zavednosti in delovanja smemo reči, da niste vsi pravi sinovi naroda našega. O tem bi ae dalo marsikaj povedati, no, dovelj je uže znano vsemu svetu, kakšni narodnjaki so nekateri naši narodni poslanci. — Predlagajte nam take može, za katere bi ljudstvo jednoglasno glasovalo. Ali ne poznate gg. Jezovega predsednika Žnidarčiča, prof. Berbuča, pesnika Gregorčiča, pisatelja in narodnega boritelja Podgornika in drugih. Te naj „Sloga" predlaga, pa jih složno izvolimo z veseljem in z gotovo nado, da bodo v vsem delali po željah in zahtevah ljudstva. Poslanci so za ljudstvo in ne n a r o b e, to si je treba dobro zapomniti! Berite dopise v „Narodu" in v „Edinosti". Ako molčite, krivi ste. Pa, kako bi se opravičevali, saj dejanja kažejo, kaj ste. Mi čislamo in želimo gospede a la Roj ic, Gregorčič, Ivančič, itd. vseh ne moremo, ni vzrokov za to. Ako pa bodo „jednoglasno predlagani in potrjeni" po-Blanci voljeni, ni »e čuditi. Volilci ne vedo za druge kandidate; če se začnejo glasovi cepiti, ni prav. A naj stopi kdo na noge, n. pr. „Slovenski jez" ali naj se kak pravi možak proglasi za kandidata, vsak zaveden volilec mu da svoj glas in ta volitev bode „vox populi", — inače pa „vox nullius«. — Stopite na noge naši zavedni narodnjaki, zbudite se volilci, nevstrašeni pokažimo, da hočemo take zastopnike v deželnem zboru, ki bodo delali na vso moč za narod, za enakopravnost, za blaginjo ljudstva. Kogar bomo volili, ta bo izvoljen. — Po t o č i zvoniti je prepozno! Več volilcev. Politični pregled. Notranje dežele. Vse avstrijske zemlje pretresa še vedno jako razburjeno volilno gibanje. Na Češkem ponosno dvigajo Mladočehi glavo. Te praznike je poročal dr. Gregr volilcem v Visokem Miti o svojem delovanji. Omenil je, da ga Staročehi posebno napadajo zaradi njegovega govora proti Liechtensteinovemu predlogu ter da poskušajo vse mogoče, da bi ga zaradi tega uništili v političnem obziru. Zbrani volilci so sklenili resolucijo, v katerej proglašajo' dr. Gregra svojim kandidatom ter prote-stujejo proti napadom na novodobno šolo 1 proti poskusom omejiti prava kmetskega stanu, posebno proti zakonu o dednem! nasledstvu na srednjih kmetijah. Staro-1 češki veljak, državni poslanec Tonner je' sklical shod svojih volilcev v Roudnici.' HoteJ je poročati o svojem delovanju v' državnem zboru, a k shodu došla je ogromna večina Mladočehov. Ti so pred-! lagali naj se shod, predno posluša poročilo g. Tonerja, izreče o bodočem kandidatu. Staročehi, ki so bili v manjšini so protestovali proti temu in nastal je tak nemir, da je ukazal vladni zastopnik razpustiti shod; g. Tonner je pa odšel, ne1 da bi bil dosegel svoje svrhe. Ta okraj,1 ki je bil dosedaj Staročeški pripade Mlado-češki stranki, katera postavi kandidatom za deželni zbor župana v Melniku gospoda Winklerja. ! Na G a 1 i š k e m si kmetska stranka mnogo prizadeva znebiti se svojih gospo-1 skih poslancev; a kakor kaže ne doseže prevelikih uspehov. Graščaki vporabljajo) ves svoj upliv in vsa sredstva, da se1 izvrše volitve po njih volji in mogoče je,! da dobe poljski kmetje samo dva poslanca svoje stranke v deželnem zboru. Ruski osrednji volilni odbor sklicuje za 20. t. m. shod volilnih mož v Lvovu, da se dogo-1 vore o kandidatih. No tudi Rusi, akoprav' so v deželi v veliki večini, dobo le majhno število svojih zastopnikov v deželnem zboru,1 Deželna vlada ostane še vedno v rokah graščakov. Dobro znamenje je, da so se tudi poljski kmetje zbudili iz sna ter se' začenjajo zavedati svojih pravic. Mogoče je, da se jim v kratkem posreči otresti j plemenitaško in židovsko gospostvo. To ■ gibanje bode imelo velik upliv na moralni' in gospodarski razvoj siromašne Galioije' ter nam je porok, da Be stvari obračajo polagoma na bolje! — Naš cesar odpotuje koj ko preneha dvorno žalovanje v Berolin, da vrne nemškemu cesarju lanski pohod. Mogoče je, da se to zgodi uže prve dni avgusta meseca. Do 18. avgusta povrne se naš cesar v Ifil, kjer bode praznoval v ozkem rodbinskem krogu svoj rojstni dan. Natančnejši program te poti določita v tem naš in nemški dvor mej sabo. Vnanje dežele. Radikalna stranka srbska je imela te dni v Nišu svoj shod, na katerem so bile sklenjene nastopne resolucije. 1. Občine naj so preostrojijo po samo-upravnili načelih. 2. Naj se zopet osnuje narodna vojska ter se tako ojači vojna moč Srbije. Stalna vojska naj pa ostane, da odgaja in vežba narodno vojsko. Radikalna stranka naj v prvej vrsti podpira domačo obrt in trgovino, ter si prizadeva povzdigniti poljedelstvo. 4. Naj se zemljišča na novo izmerijo, precenijo in obdačijo. 5. Zastopnik radikalne stranko je osrednji odbor ki ima tudi pravico sklicati k letu shod stranke. — Kralj Milan se ne povrne v Beligrad, kakor so trdili nekateri listi in tudi ni nikedar izrazil regentom nezaupanja, baš nasprotno. Milan sedanjim vladarjem popolnoma zaupa in se ne misli več vtikati v posle Srbije. Kraljica Natalija se brž kone kmalo povrne na Srbsko, kjer se tudi nastani. Na Bolgarskem ni vse v tako lepem redu, kakor bi kdo mislil. Koburg nima preveč sreče v tej deželi. S prva ga je podpiral Stambulov in njegova stranka. Sedaj se je pa tudi ta mož zelo ohladil proti ubogemu knezu, katerega bi v prvej priliki pustil na cedilu, ako bi se mogel pomiriti z Rusijo. Sedaj so na Bolgarskem tri glavno stranke. Cankovci, ki ne priznavajo ni kneza ni sedanje vlade, Ra-doslavovci, ki priznavajo sicer kneza, ki I bi ga pa radi spravili iz dežele ter se pomirili z Rusijo; naposled je se mala kneževa stranka katerej stoji na čelu Sto- j janov. Tudi vojska ni prav nič navdušena za kneza, baš nasprotno; sovraštvo do' Koburga širi se čedalje bolj mej častniki, i — Kakor kaže, bliža se konec Kobur-' gišadi, in knez se povrne Še z daljšim no-! som domov, nego je prišel v Sofijo. ( Romunska vlada je preklicala naredbo, po katerej je bilo prepovedano! ruskim škonarjem (trgovcem s svetimi po-, dobami) bivanje na Rumunskem. To jemljejo ruski listi z veseljem na znanje, ter, o tej priliki poudarjajo, da je vse kraljevo j prizadevanje tirati na Rumunskem nemško politiko, jalovo. Rumunski narod ni bil in j ne bode nikdar za tako početje. Brezuspešne so tudi vse one utrdbe, katere jo dal kralj z velikimi žrtvami zidati. Kar se tiče prestolonaslednika, stvar tudi ni še' rešena. Če je prav Rusija vzela na znanje, da je kralj proglasil princa Ferdinanda llohenzollerskega rumunskim prestolonaslednikom, se stem še ni obvezala ga brezpogojno pripoznati takim. Ako bi princ Ferdinand o svojem Času ne mogel stopiti na prestol, bode Rusiji popolnoma na voljo dano, podpirati onega, ki bode ta čas vladal v deželi. NaFrancozkem so Boulangisti začeli zopet delati zdražbe. D^roulede in nekoliko njegovih prijateljev so pred nekolikimi dnevi bili zaprti, ker so ščuvali proti vladi. Nekoliko njih pristašev-poalan-cev izdalo je na to proglaa, ki pravi, da sedanja vlada z nogami tepta prava držav-. Ijanov itd. No vlada be ne da motiti tem fra- { zam ter energično postopa proti nemirne-! žem. Francoz,ki listi o vsaki priliki pišejo jako prijazno o Rusiji. Ko je car izustil. poznato napitnico črnogorskemu knezu ter rekel, daje on edini zvesti prijatelj Rusije,' prorokovali bo Nemci, da se tudi Francija obrne od Rusijo. Zgodilo se je baŠ nasprotno. Sedaj so Francozi še prijaznejši Rusiji nego prej in listi preporočajo Fran-, cozom, naj v Berolinu prodajo italijanske, papirje ter kupijo mesto njih — ruske. | V R i m u je bil binkoštne praznike | interdikt t. j. zaprt je bil Vatikan in vse , cerkve, ni se vršila nikjer v celem mestu božja služba. Binkoštni ponedeljek je bil { odkrit v Rimu spomenik Giordanu Bruno, | največjemu sovražniku papežtva. Papež je . vsled tega izdal interdikt. Slavnost, ki je ; Crispijevo maslo, se je vršila sicer mirno, | a to ni zasluga italijanske vlade, ampak Vatikana, ki je delal na moč na to, da bi se ljudstvo ne puntalo. K tej slavnosti, ki je bila naperjena proti veri, došli so iz Italije in od drugod „liberalci in židje". Židovski listi pojo neizmerno slavo Cri-spiju in njega modrosti. Mogotci italijanski naj bi pa pomislili, da je jako nevarno na tak način izzivati ljudstvo ter sramotiti njega verske čute. Verska ideja je v narodu globoko v srce vcepljena in znal jo bodo braniti tudi proti Crispiju in Židom ! V B o 1 g i j i jo 11. t. m. v Bruselji zmagal z veliko večino liberalni kandidat Janson. Klerikalce, ki imajo vlado v svojih rokah je s tem zadel hud udarec in mogoče je, da bode moralo klerikalno mini-sterstvo v kratkem odstopiti, ker ima v zbornici še prav neznatno večino. Domače vesti. Opozarjamo č. naročnike, koji dosedaj niso še izpolnili svoje dolžnosti s plačanjent naročnine za nad list, da to kolikor mogoče prej store. Razne dolžnike, kojim smo že večkrat priložili znane rudeče listke, spominjamo še enkrat, da nam naročnino dopošljejo. Upravništvo „Edinosti". t Ivan Belec. Binkoštno nedeljo opo-ludne je umrl g. Ivan Belec, župnijski upravitelj pri sv. Duhu pri Krškem, v 34. letu dobe svoje. Posvečen v mašnika 1879, 1. ; služboval je na Kočevskem, na Igu, v Žireh, v Belipeči, naposled pa pri sv. Duhu. Pokojni Belec bavil se je mnogo z javnimi, posebno z narodno-gospodarskimi vprašanji. Rajni Belec bil je izvrsten duhovnik, marljiv in jako nadarjen pisatelj in povBod zelti čislan. Blag mu spomin! t Ivan Trobec, oče narodnjaka Antona Trobca, umrl je v četrtek zjutraj v 80. letu starosti. V poprejšnih časih jo opravljal službo crkvenika pri sv. Ivanu kraj Treta, bil pa je zmiraj narodnej stranki vdan N. p. v, m. ! Iščemo eotrudnika-korektorja za nag list, ki bi bil popolnoma vešč slovenščini ter uže nekoliko izkušen v novinarBtvu, Ponudbe naj bo pošiljajo „uredništvu*, ki je pripravljeno dati vsakemu natančnejše informacije. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so pevci „Delalskega podpornega družtva" slaveč Antona v gostilni „AlJa bella veduta" for. 1.10. Mestni zbor ima nocoj javno sejo v katerej se bode obravnaval mej drugim tudi predlog šolskega odseka ob odpretju jednega italijanskega razreda na ljudskej šoli v sv. Križu. Laščina vedno bolj napreduje po okolici in kmalu ne bodemo več slišali slovenske besede v naših učilnicah, katere je Luz-zatto v svojem slavnem govoru v državnem zboru zval — „slovenske". Do kedaj bode pač mestni zbor delal ukrepe in določbe ? Po katerem zakonu obstaje uže četrto leto ter dovoljuje podpore in nagrade kakor se mu zljubi? Volitve velilnlh mož za isterski del. Zbor. Do sedaj ima narodna stranka zagotovljeno volitev 6 poslancev za dež. zbor v Poreču in to po dva v političnih okrajih Volosko. Kopar, in Lošinj. Vesti, katere so nam dozdaj prispele, jako so ugodne za narodno stranko. V poreš-kem okraju predobila je narodna stranka občino Motovun, katera je izvolila 7 volilnih mož, in občino Oprtalj, katera je včeraj volila 4 naše može; za dve občini Višnjan in Grižnjan se še nežna kakšne volilne može so volile. Ako bi še občine Vrsar in Poreč volile narodne može, imela bi narodna stranka tudi v porečkom političnem okraju veliko upanja, da se nje kandidatje izvolijo. Iz pazinskoga političnega okraja došle so jako vesele vesti. V Pazinu izbrala je narodna stranka 22 svojih pristašev, 7 Žminju je izvoljeno 9 mož narodno stranke, danes voli občina Tinjan in je gotovo, da narodna stranka tudi v tej občini zmaga. Zagotovljena je torej v tem okraju večina narodnej stranki. Volitve v puljskem okraju začenjajo danes in ako rodoljubi svojo dolžnost storć in narod poduče je zmaga tudi tam na našoj Btrani. Na take vspehe more res narodna stranka ponosna biti, kdor pozna razmere v Istri, mora so prav čuditi, ko sliša o vspohih o tem volilnem boji. Isterski kmet jo večinoma zadolžen, tedaj odvisen od svojih verovniltov, pristašev italijanaške stranke, katera stranka jo kmeta pustila v temoti, dobro vodoč, da dokler ne progleda, lehko ž njim ravna kakor hoče, vendar pa se je ta neuki, siromašni in zadolženi kmet čvrsto na noge postavil in s tem pokazal svetu, da je še živ in da ima v njem narodne zavednosti in poštenosti. Zabava. Odsek telovadnega družtva „Tržaški Sokol", napravi jutri 16. t. m. „Jour-Fix" v vrtu hotela „Europa" z izbornim sporedom. Ustopnina za ude Sokola 20 novčića. Gosti dobro došli! Gostilničar je zagotovil rediteljem te zabave, da bode vino teran in istrijansko dobro in po ugodnih cenah, piva pa po 10 nvč. čaša. Ako bi slučajno bilo vreme neugodno bode zabava v dvorani tega hotela. Kakor znano, pri zadnjej zabavi tega odseka bilo je občinstvo nad svako mero zadovoljno, gotovi smo, da se tudi jutri posebno dobro Iz Barkovelj se nam piše: Veliko hrupa so vzbudile po vsej Avstriji petarde, ki so pokale v nedavno minolih dneh po Trstu. Oficijozni in neodvisni listi, liberalna in konservativna glasila obsojala so to nelojalno početje ter o tej priliki jako ostro popadala tukajšnega namestnika in ces. kr. policijskega ravnatelja v Trstu. Prvemu se je očitalo, da nema dovolj eneržije, da bi s krepko roko vdušil vsako protiavstrijsko gibanje, drugemu so pa jemali v zlo, da njegovi organi ne morejo najti zločincev. In glejte! nenadoma se je ponudila prilika, da Bi ces. kr. policijsko ravnateljstvo osveti lice pred svetom ter se reši tega neljubega očitanja. Najden je sled onim ki mečejo petarde! To zaslugo si je pridobil gosp. capovilla iz Barkovelj! On je pred pričami izjavil, k e d o meče petarde, žito opozarjamo si. c. kr. policijsko ravnateljstvo in državno pravdništvo nanj, da jima da o tem natančnejša poročila in podatke. Sedaj bode pač mogoče dobiti v pest tajne zločince in ntopiti na glavo iredentovskej kači. To zaslugo si pridobi pa naš g. capovila ter s tem vBaj enkrat ustrežo Barkovljanom! Hišna preiskava. Minolo sredo zjutraj so prišli v tiskarno, kjer se tiska lahotiBki list „Indipendente" javni in preoblečeni redarji ter preiskali toliko prostore v tiskarni kolikor tudi stanovanja sotrudnikov, upravnika in urednika ter eekveatrovali vse spise. Odgovornega urednika Evgena Geniram-a in štiri sotrudnike deli so pod ključ. Imena zadnjih so: B. Appolonio, Cesare Rossi, R. Zampieri in F. Ullmann, koji vsi so stebrovi tukajšnjih rudečih družtev. Sedaj počivajo v ječi poleg jezuitske cerkve in menda mislijo na zlato svobodo. > Uzori narodne zavednosti. K dobremu izidu volitve največ pripomore narodno oduševljenje in zavednost, koja sta se tudi to pot pokazala v jaanej sliki. Naj navedemo na tem mestu samo jeden slučaj, ki nam jasno kaže kako globoko je vkore-njena ljubezen do milega naroda celo v najpriprostejšem kmetu istrskem. Dne 5. in 0. t. m. birali so fiducijare v občini Buzetskej (Pinguente). Kakor znano, napeli so istrski Lahoni vse svoje sile, da vsilijo bornim kmetom svoje može in a tem tudi svoje poslance. Vso noč od 5. do 6. t. m. hodili so volilci v volilno dvorano ter odnjali svoje glasovnice. Od najbolj oddaljenih krajev prišli so peš v Buzet, da so zadostili svojej volilnej dolžnosti. Niti dolga pot niti trud jih ni od tega odvrnil tem manj pa pretnje in pri-lizovanje Lahonov. Celo sivolas možak, priprost neizučen kmet 102 leten, ni so zbal dolge poti niti je opešal; iz odaljenih hribov prišel je osebno v Buzet na volišče ter po dolgotrajnem čakanju prišel vendar na vrsto, da je oddal glasovnico za — narodne fiducijare! Tega sivolasega čestitega starčka, ki ima na svojem hrbtu več nego jedno stoletje, bi morali pač imeti pred očmi oni izmed naših mrzlih okoličanov. kojim pete take teže, da na volišče niti ne pridejo ali pa uže prej prodajo svoj glas za slep goldinar ali za polič kislega vina! Oni priprost a pri tem tako zaveden in za svoj mili rod tako navdušen kmet, z belo glavo bi jim pač moral biti svitel vzglednim našim „učenim" sorojakom, ki z nekako nezaupnostjo gledajo na sloven ske narodne kandidate pri tem pa v zvezde kujejo izdajice in zagrizene La-hone. — A še nek drug dogodljaj hočemo navesti, ki živo dokazuje krepost in duševno jakost, jeklen značaj in slogo istrskih kmetov, ki so sicer v omiki zaostali nekoliko za svojimi sorojaki ali nas nad-kriljujejo in presezajo v možtvu in značajnosti. Jedrn kmet iz Rakitoviča prišel je tudi volit v Buzet. Tu je našel lahonskega postopača ki mu je vsilil 1 forint ter mu plačal obed samo, da mu je vsilil list na katerem so bili napisani lahonski fiduci-jari, koje je mož tudi volil. Ali kmalu se je imel kesati radi svoje nepremišljenosti. Ko so njegovi sovaščani domov prišli, ter zvedeli za nećast, ki jo je imenovani naredil njihovej vasi, — ko je vaški pastir (koji je nastavljen in plačan, da nadzoruje vse vaške ovce) prignal v vas svojo čredo, vrli Rakitovčani so odbrali vse ovce imenovanega kmeta ter mu jih dali rekoč, naj od sedaj naprej svoje ovce sam pase. Neso namreč hoteli, da se niti njih ovce pasejo v družbi ovac onega moža, ki je volil lahonske zaupne može ! Ker ima imenovani kmet še precej posestva, večkrat potrebuje, da mu sovaščani pridejo pomagat pri delu na polju, so skupno odločili, da ne bode mu šel nikdo izmed vaščanov nadelo, ako mu oni kmet vsak dan ne plača pet forintov! Reveža prevarjenca je bilo sram svojega čina; koj drugi dan je šel zopet v Buzet ter tu izjavil pred političnim komisarjem, da je bil prevarjen po lahonskih agitatorjih, koji so mu dali forint i obed ter da jemlje svoj glas nazaj. Ker se pa to ni moglo storiti, ukazal je vzeti nje-govo izjavo v zapisnik in uničiti svoj g 1 a s raji nego da pripade lahonskemu kandidatu! Živili Buzetčani in vsi vrli istrski kmetje! Narod ki ima v svojej sredi tako jeklenih značajev, ne bode propadel temveč čaka ga boljša prihodnost! Isti značaji naj bodo v zgled nekaterim našim zaspancem in strahopetcem. Tudi v Buzetu so bili izbrani skoraj jednoglasno naši zaupni možje. Žminjski divjaki. Kakor se poroča „Naši Slogi" iz Žminja, napadli so tamošnji šarenjaci, krnjeli in podaniki italijanskega kralja trojico slovanske gospode, namreč : občinskega tajnika Butkovića, učitelja iz sv. Petra v Šumi Buršiča in Frana Periča čeatitega mladeniča in sina poštarskega mojstra gosp. M. Perica. Na to trojico so udarili Lahoni v tobakarnici italijanke Pepine Cavi — kamor so prišli po smodke in da zbegnejo njih preganjalcem — kojih je bilo nad sto kakor obsedenih. Metali so vanje vrče, steklenice, motike itd. dokler neso g. Perida tako razmesarili na glavi, da mu je kri iz več ran curkom lila. Težko ranjenega so drugovi komaj spravili do kapelanije kjer so mu dali prvo pomoč in krvotok ustavili. Pri tem divjaškem početju se je odlikoval osobito italijanski podanik Retti. Evo vam nasledkov toliko poudarjano dedovite kulture v Istri! Iz Rocola nam pišejo : V ponedeljek 10. t. m. je praznovalo tukajšnje „pogrebno družtvo" svojo petindvajsetletnico. Gosp. predsednik je navduševal navzoče, kojih je bilo 30, (jako pičlo število za nas okraj ; družtvo šteje vseh skupaj nekaj več) z lepim govorom, naj ostanejo vedno zvesti družtvu, ter naj pridobijo še drugih, da bode družtvo lepo napredovalo. Med splošnim veseljem se je vršilo mnogo napitnic. Da tem bolj proslavi družtvo svojo 25letnico podarilo je našej šolskej družbi sv. Cirila i Metoda 10 gld. Hvalevredno početje; naj bi se okoličani spominjali naše družbe, ker le s tem bodemo dosegli svoj namen. Naše družtvo naj bi bilo v vzgled drugim okrajem, ki še vedno spijo. — Spored slavnosti ob odkrivanji Vodnikovega spomenika v Ljubljani dne 28., 29. in 30. junija 1889, Dne 28. junija : Sprejem gostov. Ob 8. uri zvečer koncert na čitalničnem vrtu, pri katerem bodeta sodelovala Blejska zdraviška godba (oddelek godbe dvornega gledališča) in pevsko družtvo „Slavec". Dne 29. junija: Ob 7. uri zjutraj sv. maša v cerkvi na Rožniku, katero bode daroval častiti gospod c. kr. gimnazijski profesor Tomo Zupan ; pri masi bode pel čitalnični pevski zbor. Ob 10. uri ogledovanje deželnega muzeja „Rudollinuin*. Obed v raznih gostilnah. Po obedu sprehod pod Turn ali na grad. Ob polu 0. uri odhod iz čitalnico na pokopališče pri sv. Krištofu, kjer polože „Slovenska Matica", „Pisateljsko družtvo" in druga narodna družtva vence na Vodnikov grob, in kjer bode pelo družtvo „Slavec". Ob 8. uri gledališka predstava v čitalnični dvorani. Igrala se bode „Mesečnica", opereta pod vodstvom g. prof. Gerbiča s sodelovanjem Blejske godbe, in „Svoji k svojim", veseloigra v jednom dejanji, spisal za to slavnost dr. J. Vošnjak. Po gledališki predstavi koncert na čitalničnem vrtu, pri katerem bodeta sodelovala Blejska zdraviška godba in čitalnični pevski zbor. Dne 30. junija : Ob polu 10. uri dopoludne se zbero narodna družtva na čitalničnem vrtu, od koder odidejo na Sv. Jakopa trg. Ob polu 11. uri slovesna sv. maša v cerkvi pri sv. Jakopu, katero bode daroval prečastiti gospod stolni proŠt dr. Leonard Klofutar. Petje oskrbi Št. Jakopski cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. L. Belarja. Ob 12. uri se odkrije Vodnikov spomenik na Valva-j sorjevem trgu z nastopnim sporedom, 1. Slavnostni govor g. c. kr. gimnazijskega ravnatelja Fr. Wiesthalerja. 2. Streli na Gradu naznanijo, da se je odkril spomenik, pred katerega narodna družtva polože vence. 3. Kantatn „Vodniku", besede Antona Funtka, skladba dr. S. Ipavca; pel bode zbor „Glasbene Matice" in ž njo združenih vnajih in ljubljanskih pevcev, pod vodstvom g. prof. Gerbiča. 4. Predsednik odbora za Vodnikov spomenik, g. dr. J. Vošnjak izroči Bpomenik v last in 5. Cesarska pesem. Ob 2. uri banket na čitalničnem vrtu. (Vstopnice k banketu po 2 gld. za osebo se dobivajo pri odboru in pri kustosu narodne čitalnice v Ljubljani. Kdor se hoče udeležiti banketa, oglasi naj se najkasneje do 25. junija t. I.) Ob 5. uri ljudska veselica na Jami pri Žibertu na rojstvenem domu Vodnikovem. Veaelićo priredi Šišenska čitalnica. Opazka: Zaradi stanovanja naj se p. n. gg. vnanji gostje pravočasno oglase pri odboru. Češki Sokol V Parizu. Francozka telovadna društva napravila so o binkoštnih praznikih mejnarodno tekmovalno telovadbo v Parizu. K temu shodu povabili so Francozi vsa telovadna društva evropska (izven nemških), Prijaznemu vabilu odzvali bo se češki Sokolaši ter poslali 140 mož v Pariz, kamor so se peljali s posebnim vlakom. Vnanje ministerstvo naše je prepovedalo Sokolašem nastopifi korporativno, kot „češka Sokolska občina", no-stopili so torej privatno. Češki gostjo so bili v Parizu navdušeno vsprejeti. Fran-cozki telovadci so bili češkim Sokolašem nasproti gola ljubeznjivost in prijaznost. Vsi parižki listi so donašali simpatične članke o češki deželi in zgodovini češkega naroda ter so navdušeno pozdravljali sinovo onega naroda, ki je rodil Ilusa, Žižko, Jurija Podjebrada itd. Češki Sokolaši so prinesli francozkim telovadcem darilo češHh dam t. j. umeteljno izdelan lipov venec od češkega srebra. Slovanski telovadci so o tej priliki v prvič tekmovali s telovadci drugih narodov. In da je bil prvi nastop sijajen priča nam to, da so si češki telovadci priborili tri prva darila v Parizu. To mora navdajati s ponosom, ne samo vsacega Čeha ampak vsacega Slovana! Izleta v Pariz so ae udeležili tudi nekateri hrvatski Sokolaši. Uspeh čeških Sokolašev Nemce silno jezi in to je dobro. Slava češkim Sokolašem ! Ravnateljstvo državne železnice poslalo nam je nastopno oznanilo, katero tukaj objavljamo: Od 1.junija t. 1. naprej izdajali se bodo v Trstu pri sv. Andreji kakor tudi v Trstu na postaji južne železnice Saison-vozni listi tja in nazaj do postaj južne železnice koroških in tirolskih prog via llerpelje-Ljubljana-Trbiž. oziroma Nabrezina-Ljubljana-Trbiž. Če so se ti vozni listi izdali do vštetega 15. augusta t. 1. veljajo do konca septembra; če so pa bili izdani v teku 10. augusta do vštetega 15. septembra, imajo veljavo do konca oktobra t. 1. Nadalje prične so z omenjenim dnevom na obeh tržaških kolodvorih izdaja navadnih voznih listov tja in nazaj v Beljak in Celovec via Ilerpelje-Trbiž, oziroma Nabrežina-Trbiž z osemdnevno veljavnostjo. Izletniki v Divačo via Nabrežina. Začenši z 16. t. m. so bodo vpeljali izletni vlaki vsako nedeljo in praznik iz Trsta v Divačo z vagoni II. in III. razreda. Voz-nina tja in nazaj bode znašala : Od Trsta do Nabrežino in nazaj II. r. 55 kr., 111. r. 40 kr.; od Trsta do Prošeka in na/.aj II. r. 85 kr., III. r. 55 kr.; od Trsta do Sežane in nazaj II. r. gold. 1*10, ITI. r. 80 kr.; od Trsta do Divače in nazaj II. r. gld. 1-30, III. r. 90 kr. — Odhod iz Trsta ob 2*20 min popoludne. Električno razsvetljavo menijo neki upeljati v tržaškem „gozdiču" (Boschetto), da se bodo mestne gospodične lohko tudi po noči sprehajale in svetu kazale svojo lepoto. Začetek je uže storila Dreherjeva to\arnica piva. Enako luči bi pač bolj trebalo po nekaterih temnih ulicah v mestu, kjer vse smrdi od hudobije in zlobe ; in nekoliko plinovih svetilk v mursikukej bornej okoliČanskej vasici! Ali za okoličane magistrat nema denarja. Dražba za deta. V ponedeljek 17. t. i m. se oddajo potom javne dražbe pri ! mestnemu magistratu dela, poprav«, belenje , in barvanje cerkve v Škednji. Klicna cena je 4900 for. Odajo se ali vsa dola vkupe ali posebej. Za katnnotesarska dela je določenih 3093.09 za zidarska pa forintov 1806.91. Evo vam slovenski podvzetniki ugodne prilike, oko dela magistiar ne poveri rajši kacemu Italijanu! Steklina. Stekel pes je nedolgo tega vgriznol v roko pesolovskega pomočnika Antona Godina, ko ga je hotel ugrabiti v ulici Chiozza. Koj isti dan so mu rano ožgali ali bilo je uže prekasno, kajti ubogi Godina je v nedeljo moral v bolnico bolen na steklini. Še precej je miren, malo ali ničesa no povžije samo vode mu donašajo v zaprtih vrčih, kajti steklim ljudem je voda zoperna. Zdravijo ga dr. Canestrini, Gusina in Brunner in skoraj vsi mestni zdravniki so ga obiskali. Varite se tedaj pred stektimi psi! Lepo darilo. Vladajoči knez Ivan Liechtensteinski daroval je nesrečnim pogorelcem v Šildbergu na Moravskom 4000 gl. Bratje „Sokoli" ! Jutri v nedeljo 16. t. m. bode v dvorani hotela Europa „Jour-Fix", pri katerem nastopijo drugikrat pred občinstvo udje našega dramatičnega odseka. Vabljeni ste torej, da bs mnogoštevilno udeležite. Zabava bodo krasna. — Ustopnina je 20 novč. Na zdar ! Trst, 15. junija 1889. Odbor. Tržno poročilo. Cene se razutno, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). Cena »d far. do for. Kava Mocch.......100 K. 140 — 142.— lvio biser jako tina . „ —.— —.— Java „ „ „ • » —— .- Santos lina..........„ 10S,— lOS.— „ srednja ... „ 103.— 104. - Guatomala..........* —.— - .— Portoricco..........„ 129.— i2i.- San Jago de Cuba . „ 133.— 134.— Ceylon plant. fina . . n 124.— 127.— Java Malang. zelena . „ 113,- 114.— Campinaa..........„ —. — —.— Rio oprana .... „ 117 — 119,— „ tina............, 100.-108,- „ srednja .... „ 103.— 103.— CiB»la-ligaea v zabojih . . „ 31.— 32.— Ilacisov cvet............„ 450,- 460.— Ingber Bengal............B 19 — 20.- Papar Singapore..........„ 81.— 82 - Penang............„ 64.— 65.— Batavia............„ 77.— 78.— Piment Jamaika..........„ 39.— 4).— Petrolej ruski r Bodih . . lOtJ K. 7..S0 — „ v zabojih . „ 8.50 — Ulje bombažno amerik. . . „ 39,— 40.— Lecce jedilno j. f. gar. „ 37.— 38.— dalraat. s certifikat. . „ 38. - 39.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 00.— 52.- Aix Vierge .... „ 63.— 64. - fino..........„ 60 - HI.— Sošici puljeski ..........„ 7.50 8.- dalmat. s cert. . . „ —.— —.— Smokve pulješke v sodih . „ —.— —.— „ y vencih . „ 16.— 16.50 Limoni Mesina......zaboj 7.50 8.50 Pomerailče sicilijanske . . „ 6,— 6o0 Uandlji Bari I.a.....100 K. 83.- 84.- dalm. I.a, s cert. „ 84 — S5.— Piflnolli..................„ 72.— 74.- BiZ italij. najtineji • • • • „ 19.50 20.- „ srednji .... w 18.75 19.— Rangoon axtra .... w 15.75 16,— I. a..........„ 14.- 14.25 II.a .... „ 1250 12.75 Sultanine dobre vrsti . . „ 23,— 24.— Suho grozdje (opaia) ... „ 13.— 1».- Ortrte....................13.— 14, - Slaniki Yarmouth I.a . . . sod —-- Pole novice sredne velikosti „ 35.— 36.- velike..........„ 34 — 35. - Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. ... 100 K. 41.50 — TatolCoks..............„ 9.50 Mandoloni..........„ 9.— —. — svetlorudeči .... „ —.— temnorudeči .... * —. — • — bohinjski.......„ 10.25 — .— kanarček............9.- 9.25 beli, veliki .... „ 10.25 10.5*) zeleni, dulgi .... „ 8,25 8.50 b okrogli ... , —. - — mešani, Štajerski . . „ 7.25 7.50 Maslo . •................„ 9o.- 92.- Duuajska boraa 14 junija. Osem svetinj. ročne si' 1., 2. in 3. vrstami tipk, orke-ster-harmonike z jeklenimi glasili in usnjatim mehom, lastnega izdelka, kakor tudi glasbila vseh vrst: vijoline, citre, pisčale, klarinete, trompete, lajne, orgljice z okretalom, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristone, or-gljiee za |»ti*-e, albumi z godbo, kozarce za pivo in vino, necesčrje >.a. dame z glasbilom itd. v tvornici harmonik ."> Nemške marke — — — — — ' » 58 57» Pošilja blago dobro spravljeno In poštnine proetol Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineš-kega srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot monstranc, kelihov, svetilnic in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi d.» se mi je predložil načrt ,0-24 Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17 Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. Ćč. gg. naročniki noj mi blagovole poslati iste nefrankovane. 24— 11 1'osilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto! POSLANO, Voda za pranje konj za jačenje pred in po velikem trudu in za dirke je po mnogoletnej skušnji Kwizde c. kr. priv. restilucij jnalni cvet ker jači živce, naredi kite gibčne, elastične in sveže, katere usposobijo konja k nenavadnem naporu. Kwizde c. kr. priv. restitucijonalni cvet za konje dobiva se pristen le pod tu poleg odtisneno varnostno znamko v vseh lekarnah v Avstriji - Ogerskej, na debelo ra v trgovinah z mirodijami. — MS? ^avno skladišče Kreisapotheke lir^Nv Korneubnrgii pri Beču, Prana Jch. Kwizde, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj. (f) Čudo obrti. |(fST Samo for. 3.50 stane nova srcbro-nikleiia cilindrova ura za gospodo, gospe in dečke; no razloči se od pravoga srebra. I'lošnato kristalno steklo, elegantno, fine oblike, krasno rezbana, to6en atroj, ki je natančno urejen inskušon. Jamči se, <1a točno ^re. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč. PoSilja proti gotovem denarju ali povzetji „Vorsnndt-Depfit; L Mtlller, liiinaj, AVHhring Schulgasse 10, 13—52 Tiskarna Dolenc v Trstu izdeluje vsakovrstna tipografična dela, kakor: i>riporočnicc, račune, okrožnice, vizltnice, poročilne objave, vabila, programe, izkaze,oglase, pravila,ustop-nice, zaključne račuue (bilance), ro-čiščnike, cenike, polnomočijeatvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke itd., — vse ukusno in po ceni. Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor : rKnietijsko berilo" po 40 nč., trdo vezano HO nč.; „Sodni m w IJI., irmi vciuuv "" »iv,. , obrazci^ po 20 nč.; rViljem Teli" po 40 nč.; „Ljudmila" po 20 nč.; „Filip" po 20 nč.; „Antigona" po 20 nč.; „Trst in okolica" po80nč.; ,.Pjesma o zvonu" po 20 nč.; „Istra" po 20 nč. Postava o „črnej vojski po 5 nč. Ima v zalogi vse potrebne tiskovine in knjige za župne urade. vvua tUJiiiia DJJ^IB r^bti Icn/fona 51>ixfe SLiiira 4-3 Podjetje Zimolo-vo za sijajne pogrebe. Pisarna: Corso št. 37 ; skladišče: via del' Instituto št. 15. Preskrbuje pogrebe, prenaša truplja kamorkoli, toliko po suhem, kakor po morju, napravija mrtvaške odre, ima veliko zaloga pozlatenih mrtvaških t rug h kovin, bele obleke iz organtiua od 60 kr. naprej, obleko iz grimiza od 3 gold. naprej; belo lakirane truge po 1 gold, in naprej, pajčolane in podglavnike za mrtve po 20 kr. in dražji; vence z trakovi in napisi, vence iz porcelana in biaerjev, kamelije z pajčolani od 14 kr. naprej ; sveče, cvetlice in vse potrebne mrtvaške rečij se dobivajo pri Podjetju ZIMOLO, Corso št. 37 po tako nizkih cenah, da se mu ni bati tekmovanja. 11 upi in i m—■! ■wn»iw» mm ■■p«111 imun mi—mi TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej hi5i 20-14 pošilja proti povzetji: Tkana ovčja vuina dvostroke SirokoRti, t.rp«?ri!i. nl.i obleka, M m.'t for « SO K W IZĐE kornel)ur§k živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako se daje živini redno živinorejn prašek, je valed mnogoletne i/.kušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr. Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teli sredstev vedno Kwizde preparate in da se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po rošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg Franz Joh. Kwizd», c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. « 500 goldinarjev j" dobi vsak, kdor z Klekner-jevo patentno univerzalno vodo, ne pobeli platno, volnlno, svllenlno, slamnike, les, kosti, vseh vrst peresa itd. brez vsake Škode in je naredi kakor nove, 500 goldinarjev dobi vsak, koji dokaže, da Klekner-]eva patentna univerzalni voda z črnilom, sadjem, vinom itd. pomazanoga blaga brez Škode popolnoma ne očisti 500 goldinarjev dobi vsak, koji dokaže, da Be z Klekner-jevo patentno univerzalno vodo ne ohrani in očisti sodov, kupio, steklenic, vrčkov in druge posode boljo, kakor z parom in vsakim drugim sredstvom. 5tO goldinarjev dobi vsak, koji dokaže, da Klekner-jeva patentna univerzalna voda ni izvrstno Hredfltvo za ozdravljenje vsakovrstnih bolezni, za čišče-K nje perila bolnikov, zabrani nalozi ive bolezni. 500 goldinarjev dobi vsak, kdor z rabo Klekner-jeve patentne univerzalne vode ne ozdravi vse bolezni kože; ker podpolno garantiram, da ta vse nečistosti kože, pege, žulje itd. prežene in z umivanjem roke mehke In bele naredi. Zategadel jo posebno gospem priporočena in je tudi bolje, kakor druga kosmetička sredstva. Lepa, gladka in mehka roka povišuje ljubeznjivost JC vsako gospe. tt 'A K 500 goldinarjev K dobi vsnk. čegar zobovje z porabo Klekner-Q{ jeve patentne univerzalne vode ne postane lepo in belo kakor tudi tisti, kojega bi po rabi so ru zobe boleli ali imel neprijeten duh iz ust. C{ 500 goldinarjev jj) dobi vsak, kdor dokaže, da z Klekner-jevo m patentno univerzalno vodo najčemojSi lusje v kratkem času lepo plavi ne postanejo Cona izvrstne te vode je radi tega, da si jo moro vsak omisliti, male steklenico na po-skuSnjo samo 50 kr. in so dobiva odino-le pri nI Luise Tranquillini, Wien, VI. Mariahilfer- in g strasne 25, 11. Stioge, Th. Nr. 15. Ej •asasasE5E5a5MasH5iKHsasHsasaszsa5as» Indijski FouIp volne, dvostroko Šir>>k, eela ol>ldka, __10^ met., f. S____ Novosti za ohlekn ?a onspe po n;>jnovt j§.'j S^gi p-ognsto Tlltgo v vseh barvah, dvostrok*. 10 met. f. W Crni Temo sukoori'-kl Izvod. dvn«»»rokrv -r>k «a celo h>ko. 10 m irov f i..%o Progasto blago za obleke (>0 cm Široko, naju ivi-jji \z rki, 10 mM f Volnati ryps v VB^h barvah. 6.0 i!'m Sh k, _ 10 metrov f 3.MO Dreidrath 'Trož'čifl) TiajboljSa vrsta, 60 cm. široko, 10 metrov f. S.HO Aquard blago 60 ctm. široko najnov.jši vzorci, 10 metrov f. 3 »O. i Podjetje Zimolo-vo za sijajne pogrebe. Pisarna: Corso št. S7; skladišče: via deli'Instituto št. 15. Francoski Voal 10 mi trov, elegmtna obleka, ki se daje _ prati, for S,— Koiulls za gospodB, lastno delo bel« ali barvane 1 kos I a f. 1 SO. ____Il.a i. t tO Ženske košulje Iz Sifona in platna, fino pleteno, 3 kom , _lor. * 50 Ženske košuti« tz močnega platna siMnktiml 6 komadov^. 3.2R Oom Ce platno 1 komad, 30 vatlov *lt for: 4.50 1 30 . _ % i 5.BO Kiug-Webe boljše iogo platna 1 komad * t Slrok. 30 vati »v f. - S 1 f o n 1 komad, 30 vatlov, I a f. K.S&O, naj-boljŠe vrste f 0.KO Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lik f. 4 SO 1 . 30 • rnd«S • & tO Kanavas iz niti 1 kom. 30 vatljev, lila in rndeČ f «.- Oksford se more pr^tl, dobra vrs'a, 1 kos 30 vatlov f. 4 KO Angl. Oksfort najboljSl. jako prcporoSljiv, 1 k -mad, ____30 vatlov f. « r.o Garnitura Iz rip a se»toje£a iz 2 postelj .lh pregrinjal in nnmiznega prta svilnatimi f*iinznmi for. 4.- Garnitura iz ]utn 2 p( s'cljnlh rogrtnjnl in namiznega prta n franznmi f. a.SO Jute zastor jnrški vzorek; nodpolnl Jor t.30 Holandske dolge preprog« (ostanki) 10—12 njfttrov dolge, 1 ostanek f. Jl.ttO 1 Poletna ogriniača dolga samo volna t l.tO Konjska plahta jako Hobra, 190 ctm. dolga, 130 ctm. široka, f. I.r>» Odeje za fijaker)« carukorumene, 1 komad t. * KO Tovarno skladišče suknena bla^a Brnsko sukno Od t nek 3 10 m-trov za podpolno možko obleko f. 3 »a Moderno sukno 3.10 met., jako fino kompl. možUo opravo, for » — Poletno češ'jano sukno ostanek za konip možko opravo, more prati, C 40 m. dolgo, f. 3.-- Brnsko moderno blago ONttu ek za podpolno moŽko obl- ko 3.10 nr trov doleo for. a SO Priložnost za kupovanje! Brnski ostanki sukna. 1 ostanek za 1 kompl. možko obleko 3.10 met. for i SO Blago za površn|e suknje nnjflnejŠH vrste, za relo Buknjt> f. Vzorki brezplačno in franco. Z* dobro | blago in točno poŠiljatev se janči Elecantno izvedena zbirka uzorcev z 400 znamkami r. krojačem nefrankovano. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. TiBkarna Dolenc v Trstu,