IZ SONČNE ZAMBIJE LETO 10, ST. 1 LUSAKA, 5. OKTOBRA 1978 DVE OBLETNICI Dragi prijatelji, kot vidite, je s to številko naš list začel deseto leto svojega razgibanega življenja. Prva številka je namreč izšla iz tiskarskih strojev 25. sept. 1969. Ko naš list stopa v deseto leto, bi vas rad popeljal 100 let nazaj, ko so prvi misijonarji prišli v kraje ob reki Zambezi, in 50 let nazaj, ko je bila ustanovljena lusaška škofija, v kateri delajo vsi slovenski zambijski misijo¬ narji razen Mihe Drevenška, ki župnikuje v sosednji škofiji. Zgodovina zambijske Cerkve (ob reki Zambezi) je zgodba o izredno hitrem širjenju Vaselega Oznanila, zgodba o neverjetno us¬ pešni rasti gorčičnega zrna. Tako lepa zgod¬ ba je da je prav, da jo povemo svojim prija¬ teljem. Torej prisluhnite! ZGODBA se začne pred sto leti, ko je vodstvo Cer¬ kve v Rimu povabilo Bele očete, naj začno evangelizacijo krajev, kjer sta zdaj Kenija in Tanzanija (v Ugandi so začeli nekoliko preje), medtem ko je področje ob Zambeziju bilo poverjeno jezuitom, da bi tam zasejali seme Besede. Seme je obrodilo obilem sad: zdaj je v teh krajih že 10 milijonov katoličanov in nji¬ hovo število vztrajno in hitro raste. PRED STO LETI sta dva jezuita odpotovala iz Južne Afri¬ ke proti severu, v kraje ki so bili Cerkvi še neznani. Prispela sta v vasi severno od reke Zambezija, tam pa je bolezen ustavila njuno potovanje: eden je na poti umrl od tropske bolezni, drugi se je izčrpan, moral vrniti... Grob prvega misijonarja je zdaj pod vodo ve¬ likega jezera Kariba. Pet in dvajset let pozneje sta spet dva francoska jezuita odšla na isto pot v neznane kraje, kjer je zdaj Zambija. Imela sta s seboj 20 volov, voz, enega konja, osla in večjo sku¬ pino pomočnikov. Tako se je začela zgodovina Cerkve v južnem delu Zambije. 1904, leta smo dobili prvo misijonsko postajo Chikuni. Zdaj je tam katoliško učiteljišče, gimnazija in osno¬ vne šole, več samostanov in naselja učiteljev — malo katoliško mestce sredi podeželja. Eden od prvih dveh misijonarjev — Francoski jezuit Torrend — je izdal velik slovar Banthu jezikov in knjigo običajev, ljudje so spoznali plug in začeli sodobneje obdelovati polja, otroci so dobili prve šole, v katerih so se srečali tudi z veselim Kristu¬ sovim Oznanilom. (Ljudje so baje bili zelo začudeni, ko je misijonar zarezal prve braz¬ de s plugom.) REDOVNICE Prve dominikanke so prišle v pomoč misi¬ jonarjem 1924. leta. Ko je že prvo leto ena od njih umrla od malarije, so predstojnice zapovedale redno uporabo kinina “v imenu svete pokorščine.” Dominikankam so se pri¬ družile poljske redovnice, ki so odprle rrvo kliniko — kočo, ki je lahko sprejela 5 bolni¬ kov. Danes ima ta redovniška skupnost že več kot polovico domačink in devet deklet v novicijatu. V lusaški nadškofiji imamo tudi dve popolnoma zambijski kongregaciji redov¬ nic. Prve zambijske redovnice so bile sprejete 1946. leta. TROPSKE BOLEZNI so neusmiljeno redčile vrste prvih misi¬ jonarjev. V treh letih (1919-1922) so štirje duhovniki umrli od raznih tropskih bolezni. Duhovnik Czarlinski je (1921) v svojem za¬ dnjem pismu malo pred smrtjo napisal: “Umi¬ ram od malarije na poti v Kasisi. Ni duhov¬ nika, ni zakramentov — Fiat Voluntas Dei (Naj se zgodi Božia volja).” Pomoč je priš¬ la prepozno — štiri ure po patrovi smrti na osamlejeni poti. Jezuitski predstojnik v Rimu — p. Ledo- chovvski — je zaskrbljen pisal misijonar¬ jem: “Obžalovanja vredno je, da bolj ne skrbite za zdravje. Naši ljudje si ne smejo privoščiti, da bi pod afriškim soncem delali toliko kot so bili navajeni š Evropi.” Cerkvena oblast je poslala vizitatorja, ki nai bi proučil vzroke tako pogostnih smrt' nih slučajev. Njegov obisk je bil kratek: po nekaj tednih je umrl od tropske bolezni. PRED PETDESETIMI LETI je bila ustanovljena lusaška “Apostolska prefektura,” zato smo letos proslavljali 50- letnico naše nadškofije. Prvi apostolski prefekt je bil poljski je¬ zuit Bruno Wolnik. Pomagalo mu je osem duhovnikov, 13 redovniških bratov in — no¬ bena redovnica. Imeli so le 5 misijonskih po¬ staj, raztresenih na področju, ki se razteza čez 400 km. V Lusako so prišli darovat mašo le en¬ krat mesečno. Danes ima mesto Lusaka 18 ve¬ likih župnij in 17 cerkva. Tri župnijske cerkve so zgradili slovenski misijonarji,, dve pa, ko berete to poročilo, gradi neumorni o. Toma¬ žin. STATISTIKE naj spregovorijo o napredku v lusaški nadškofiji v zadnjih 50 letih. PRAZNOVANJE petdesetletnice nadškofije je bilo veli¬ častno — najprej v župnijah, potem v Lusa- ki na vrtu zambijskega bogoslovja. Ob pri¬ sotnosti enajstih škofov in najvišjih pred¬ stavnikov oblasti so tisoči vernikov prepe¬ vali hvalo Kristusu, ki ni več tujec, ampak do- NJEMU čast in hvala za vse! NJEMU čast in hvala za vse! Zgodbo je pripovedoval o. Jože WA MALUWA Tale naslov vam čudno zveni. Kako tudi ne, ko pa je napisan v činjanšeini. Govori o cvetju. Ce kateri zambijski prijatelj ne razu¬ me mojega priimka, mu rečem, da sem “wa maluwa”, tj. cvetlični mož, človek rož — Roz¬ man. Tako si lažje zapomnijo moj priimek. Ne bi se rad pri tem ustavljal, ampak želim povedati bralcem Sončne Zambije, da nas je septembra obiskala pomlad. Pridite jo pogledat! Vse cveti: pomaranče, limone, banane in gwave...Cvetlični grmi nas pozdrav¬ ljajo. Pomlad je obudila cvetje po gozdovih. Gozdovi pa niso takšni kot jih poznamo doma. Njihovo svežino so uničili vsakoletni požari. Ljudje zanetijo požare, ker bi se radi znebili mrčesa in golazni in si olajšali pot po gozdo¬ vih. Na ožganih čistinah hitro opariš zajce in srne in gazele. Kdo bi se teh poslastic bra¬ nil?! Zato nihče ne gre gasit. Jaz pa ne bi rad videl, da bi mi ogenj uničil travo za farnim vrtom. Prav na meji cveto maline, ki sem jih bil posadil januarja letos, ko sem prišel v Mumbwo. Sedaj so polne cvetja. Ko boste brali tole pismo, jih bomo že uživali. Niso to majhni grmiči, ampak veje do dva metra visoke in razpredene, polne cvetja, Zrastle so v sedmih mesecih. V. bli ini se pod papaja drevesom smejijo zoreče jago¬ de. Da, tudi to je Zambija. In potem bom kupil košaro, narejeno iz trsja, ki raste v močvari, nedaleč za našo hišo. Vanjo bom dal tri po-po sadeže in šop banan, zraven pa rdeče jagode in črne maline, s srebrno meglico ozaljšane. Potem bom vse skupaj postavil v zabojček in jih poslal mami. Rada ima vrt pa jo zanima, kakšni so po-po sadeži, kakšne so pri nas jagode. In če me bo naš kuhar Ironi vprašal, kako bom vse to poslal, mu bom odgovoril ; “Ironi, vzel bom košaro, jo postavil na stol, stol pa ponesem na vrt. In mislil bom na svojo mamo, šel po kamero in naredil posnetek po-po sade¬ žev, banan, rdečih jagod in črnih malin s sre¬ brno meglico. In mama bo laže razumela, kak¬ šen je naš vrt in kako se godi njenemu sinu. Gotovo ga bo pokazala bratu in sestram. Morda bo izrekla molitev Gospodu v zahvalo, da ji je dal sina misijonarja. Mogoče bo ime¬ la solze v očeh, In njena solza bo zalila misi¬ jonsko setev. Takošna je pomlad v Zambiji. Oleandri in bogenvilije nas pozdravljajo, rdeče jagode me spominiajo na dom in črne maline s sre¬ brno meglico dajejo ton mojemu delu. Vse cveti, čeprav ni bilo dežja že sto trideset dni. In ga še ne bo tja do novembra. Cvetje pa bo hrepenelo po sadvih. o. Stanko P.S. Stanko Rozman je zdaj župnik v mestu Mumbwa in ima na skrbi tudi veliko po¬ dročje podeželja. NASLOV: Mumbwa Catholic Parish Box 22 MUMBWA — Zambia SPET MED NAMI Med tiskanjem te številke Sončne Za¬ mbije sta se v Zambijo vrnila dva izkušena misijonarja: JANEZ MLAKAR, ki je spet prevzel službo župnika v župniji sv. Kizita v Lusaki, in JOŽE ROVTAR, ki bo nadaljeval svoje delo kot ekonom bogoslovja. NASLOVA: J. Mlakar — Kizito Catholic Parish Box 3243 LUSAKA—-Zambia J. Rovtar — Mpima Major Seminary Box 72 KABWE — Zambia KNJIGO O MARIJI je v jezik činianja prevedel o. Rudež. Iskreno čestitamo! Knjigo je izdal nadškofi¬ jski ordinarijat. KRISTINA MLAKAR pride na oddih v domovino ob koncu no¬ vembra in se vrne v Zambijo po treh mese¬ cih prijetnih srečanj z domačimi in prijatelji. Potem bo začela deseto leto dela v misijonski domovini. Se na mnoga leta! LEPE POZDRAVE vam vsem pošiljata tudi BARIČA ROUS in MIHA DREVENŠEK. List izdajajo SLOVENSKI ZAMBJISKI MISIJONARJI Naslov: ST. IGNATIUS CHURCH P.O. Bos 125 LUSAKA - ZAMBIA - AFRICA Printed at Teresianum P.O. Box 8067 VVoodlands, Lusaka.