GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. f\- v St>o-v. 37. IbTo^w^ Is:, 8. lazLetja, 1901. Leto Velikansk požar. Jacksonville, Fla., zgorelo trinajst sto hiš. Škodo cenijo na $15,000.000. •J ckaonville, FJa., 4. maja. Dali-s ob poluuoči sejegasicem posrečilo omejiti velikanski požar, ki je večji del mesta vpepelil. 1300 poslopij je zgorelo. Razun zasebnih hiš zgorele so tudi krasne stavbe City Hall, sodišče, orožarna, operno gledišče, gasilno pos'opje in vse cerkve. Vsi hoteli — razun jedne-ga — so žrtva groznega požara. Ljudje bo se zamegli rešiti, ker je po dnevu pričelo goreti. Pač je pa 6 osob deloma zgorelo, deloma strahu umrlo. Katoliška cerkev bv. Ivana s krasnim samostanom, Windsor hotel, St. JameB hotel, Piacide hoiel, stavba S minole kluba in mnog> druzih znamenitih poslopij je v razvalinah. Zgorelo je 150 blokov. O^enj je uuičil vse hiše 3 milje hoda v daljavi in miljo v širiui. Skoda lna in je postftla slabo-umua. Odveli so jo v bolnico. Umoril svojega tovariša. Louisville, Ky., G. maja. V tukajšnjem semenišču sta se dva seme-niščnika sprla zaradi čaSe kave. 16letni Malev ^r je pomotoma vzel čašo svojega 191etnega tovariša. Ko je Malt-ycr »el kasneje v sobo in Be tt • . d « ta xu pripravil za jutranje cerkvene mo- Harrisburg, Pa., 7. maja. Družba f. ^ .J. .J Cfnni w^w lltve. Pnšel Je ujegov tovariš ne- ,,Pennsylvania Steel Works" je daneB svojim 7000 delavcem v Steeltonu naznanila, da bode plačevala s 1. junijem t. 1. zopet staro plačo. Kakor zDano je označena družba s 1. januvarijem znižala plačo Bvojih delavcev za deset odstotkov. Štrajk v Barceloni. Madrid, Španija, 7. maja. Vse delavstvo v Barceloni je pričelo štrajkati, vse tovarne so zaprte. Položaj je skrajno resen. Na m nožih krajih je prišlo do pretepa med štrajkarji in policijo. Danes je pričelo goreti v carinar-akem poslopju; policija je seveda prepričana, da so zažgali štrajku joči delavci. Vlada namerava razpisati izjemno stanje. Delavsko stanje v Mehiki. Mexico Capital, 6. maja. Po me hikanskej ustavi je Bužnjištvo že davno odpravljeno, Mehika nima več Bužnjev, toda mesto nekdanjega robstva obstoji takozvano pogodbeno del j, ktero v svojem bivstvu ni nič druzega, kot nadaljevanje nekdanjega sužnjištva, ktero se razseza na vse nezavedno delavstvo. Delavci Be namreč pogodbeno zavežejo toliko časa in za toliko plačo temu ali onemu gospodarju Blužiti in so v pogodbenem Sašu pravi sužnji, kajti oni se ne merejo odkupiti, niti si ne morejo pomagati z begom. Ako se pa komu kljub stražam posreči niti, ga vo jaki in policaji ujamejo in dovedejo nazaj. Razun teg$ pa gospdarji skr-be za to, da so delavci vedno dolžni, kajti na ta način so Blednji še po pogodbeni dobi primorani ostati v službi. Pogodbene delavce je najti povsodi, na nasadih, pri zidanju hiš, mostov in železnic. Žalostno je, da moramo konštatirati, da so mehikanski delavci večinoma na tako nizkej stopinji, da se niti ne zavedajo svojega žalostnega stanja in so toraj prav izvrstni sužnji. Le včasih, kjer Američani in Angleži nesramno Mehikance izkoriščajo, zasveti se ,,stileto", s kterim tudi Mehikanec dokaže, da se zaveda svoje nesreče. Najnesrečneji so pa oni delavci, ki delajo v mahagon skih gozdih, kajti ž njimi se ravna prav živinski. Na zboljšanje delav skih razmer v Mehiki še dolgo ni misliti. Dolgovi mesta New York. Newyorški mestni urad razglaša, da je mestna uprava tekom mino-lih dveh mesecev dobila $4,000 000 posojila. Skupni dolg mesta New York znaša Bedaj 294 miljonov 50G tisoč 512 dolarjev in 61 centov. Načrti vojne ladije zginoli. Washington, 7. maja. V oddelku vojne mornarice naše vlade zginoli so načrti za gradenje nove vojne ladije „St. Louis". Ladijo bi morala graditi tvrdka Neafi=) & L^vy T Philadelphiji. Najbrže je kedo ukradel načrte in jih prodal kojej druge j vladi. opaženo do njega in ga s težkim kolom pobil. Podrobnosti niso znane. Hčerka ustrelila svojega očeta. St. Louis, Mo., 7. maja. žOletna Ida Baare je danes iz nepoznanih uzrokov ustrelila svojega očeta, kteri je na mestu umrl. Na to je tudi sebi pognala kroglo v glavo in umrla kraj svojega očeta. Kennedyjeva pravda. Proti zobozdravniku Samuel I. Kennedy iz Statin Island, ki je 1. 1898. v Grand Hoteiu, v New Y^rku -baje je umoril gospodično ,,Dolly" Reynolds, razpisalo je newyorško sodišče tretjo porotno obravnavo, ktera se je pričela dne 6. t. m. Kennedy je bil dne I7.ap?lla 189S aretiran in 31. marca 1899 spoznan krivim umora. Prizivuo sodišče je prvo obsodbo razveljavilo in razpisalo novo obravnavo, ktera se je vršila 5. in 22. februvarija t. 1. Porotniki niso soglasno potrdili vprašanj, vsled česar ni prišlo do obsodbe. N> wyorčani so zelo radovedni kako se bode zaključila tretja porotna obravnava. Več miljonov odškodnine. V spomin bitke na Long Island. Baš tam, kjer so se pred več, kot sto leti spoprijeli Washingtonovi in angleški vojaki, vršila se je dne 5. t. m. prava bitka med člani društev „Rough Riders" in „Lockwcod Cluba". V Ravenswood, Queens Borough, v New Yorku bo se pred tednom člani ,,Rough Riders" in ,,Lock-wood Cluba" pretepali; ,,Rough Riders" so takrat moraii bežati. Te blamaže ,,divji jezdeci" niso mogli preboleti in so sklenili krvavo se osvetiti. Minolo nedeljo se je podalo 100 članov tepenega društva v Ravenswood, kjer so vjeli predsednika ,,Lockwoodov" in ga do smrti-pretepli. Imenovani predsednik je gostilničar, ni toraj čudno, da so napadli tudi njegovo gostil no, v kterej je bilo 5 „Lockwoodov" Slednji so se junaško branili, toda ko so ,,Rough Riders" raabili okna in vrata, moraii so ,Lockwoodt* bežati. Be?ali eo na streho, tu ra .dejali dimnik in metali opeko na sovražnike, kt^ r h je .mn go ranjenih ,,Rough R ders" so od$li v saloon, tu razbili vse, kar je bilo za uničiti, pobrali vse smotke in popili ves whiskey. Konečno je prišla policija na bojno polje, ktero bo ,,Rough Rid rs" sprejeli s stolmi in kladvi. Policaji bo park rat ustr lili, na kar so sevtda tud; ,,R ugh Rid rs" pričeli strel ati. Mtd tem so tudi , Lockwoodi" na strehi dobili veselje in pričelo se je vsestransko streljauje, pri kterem k sreči ni uihče bil težko raujen. Konečno bo se ,,Lockwoodi" pridružili „Rough R.d-irjem" in so skupno pognali policijo v beg tsr se po djvršeni osveti razšli. Dr. ?latt je ranjene povezal, na kar bo odšli veselo vsak ua svoj dom. Zahteve ranjenih in dedičev ubitih mornarjev ladije ,,M a i n e". Po končanej španBko-ameriškej vojski sta obe vladi skleuili even-tuelno zahtevanje odškodnine vsaka za sebe poravnati. Mornar McCann in Catherine Burns, mati na ladiji ,,Maine" ponesrečenega mornarja sta vložila odškodninske prošuje. Prvi zahteva S10.000, ker je bil ranjen, a Burn-sova mati zahteva 820.000 za svojega ubitega sina. Oba bodeta dobila označeno odškodnino od naše vlade, dasiravoo bi morala plačati vlada Španije, ktera je prouzročila nesrečo. Ker je na ladiji ,,Maine" v ha-vanski luki bilo 266 osob usmrtenih in 100 več ali manj ranjenih, bodo zahtevali preostali mornarji in sorodniki ubitih mornarjev odškodnino v skupnem znesku 85,000.000. Delavska slavnost 1. maja v New Yorku. Dne 4. t. m. zbralo se je v istoč-uem New Yorku do 30.000 delavcev vBeh narodnosti, kterim se je pridružilo na tisoče broječe ženBtvo. 10 godb je igralo ..Marseilezo" in ueštevilna delavska društva z rude-čimi zastavami so odkorakala proti Madison Square. Parada tukajšnjega delavstva je bila sijajna; Irci korakali so s Francozi, Nemci iz Američaui, Rusi s Poljaki, vsi so bili bratje, vsi bo bili jeden narod. Slavnostni sprevod Be je pomikal po okrajih kjer stannjejp revni, a tudi po cestah bogatinov. Dočim je siromašno ljudstvo delavce veselo pozdravljalo, bila so v ulicah bogatinov vsa okna zaprta, nihče se ni zmenil za svoj Kruh se boreče trpine. Na Madison Square bo razni voditelji delavstva imeli govore ter svetovali občno zahtevanje osem-urnega dnevnega dela, na kar bo delavci mirno z godbami na čelu odšli in Be raBšli, Največji top sveta. Washington, 7. maja. V water-vlietski tovarni za topove je naročila naša vlada največji top sveta, kteri bode služil za branitev new-yorške luke. Top bede dolg 49 čevljev in tri palce ter bode tehtal 260.000; v premeru bode širok 16 palcev. Za jeden strel bode potreba 1176 funtov brezdimnega smodnika, dočim bode tehtala kroglja 2370 funtov. S topom se bode streljalo 21 milj daleč. V pojasnilo vsemu našemu občinstvu. Na vprašanja veliko število osob, ktere trpe VBled neprebavljivosti, «aprtja, Ščipanja, vetrov, bolestne griže, gorečice, neprijetnega koca-nja in vsled kterekoli bolezni želodca, jeter in ledvic, kakor tudi njih posledic glavobola, omotice, slabega spanja, otožnusti itd. nadalje vsem ljudem slabotnega zdravja, posebno ženskam in bolehnim otrokom nazuaujamo, da izkušeni zdravniki ravno Bedaj spomladi ko se vreme tolikanj spreminja, priporočajo rtduo jemati Tnnerjevo grenko vino, ktero jim bode Bigur-no in hitro pomagalo in je zelo jkusLO in primeroma najcenejše idravilo. Isto ogreje in zboljša želodec, uredi prebavanje, okrepča vse telo, čisti in naredi novo kri, >14 zadovoljnost in veselje do dela. Isto je najboljše znano zdravilo ▼ dosego tega namena, toda samoumevno poslužiti Be moraš samo pristnega grenkega vina, kterega izdeluje izključno le Job. Triner 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111., ne pa k. koš ne malomarne pouaredbe, ktera bolniku preje Škoduje, nego pomaga in le oskruni dobro ime izvrstnega Trineijevega zdravila I Zato ne jemlji v lekarnah drugo grenko vino nego Trinerjevo, ktero jamči dobro posledico Tiled dolgotrajne poakušnj«. ..... naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortlandt. Polom na borzi. V 34. številki ,,Glas Naroda4 objavili smo v članku „Dogodki na borzi" prizore, kteri so trajali i a newyorški borzi že par mesecev in smo istočasno tudi dokazovali, dj je kotiečni polom neizogiben. Ti nikakor nismo storili, da bi s tem cenjene čitatelje svarili, naj slednji ne pošiljajo svoj ,.kapital" na new-yorški Wall Street, kajti bili srn povsem prepričani, da tega tudi brez našega sveta ne bode uihče storil. Toda kljub temu si štejemo v dolžnost o dogodkih na borzi po- Nedavno smo v ,,Glas Naroda" poroča i o novih stud ncih petroleju, kt^re bo našli v Texas in v ob-mejuih krajih eo3ednih držav. Novi petrolejki stud nci obetajo tako ogromne količine pridelka, da je razburjenost, ki je nastala v južnih državah, povsem opravičena. Naj novejša porodila javljajo, da so studenci tako bogati, da bode te-xanski pridelek vpljival ne le na petrolejeko trgovii»o Zjed. držav, temveč na v soljno svetovno trgovino a t m predmetom. Nepristranski inženirji so izra^unili, da bode pridelek dosedaj odkritih texanskih petrolej škili studencev nad polovico dosegitl pridelek petroleja v vs< h ostalih -tudencih naših držav. — Slavui studenci se nahajajo v Baau-mont, t da dan za dnevom prihajajo i> Točila o najdbi novih studencev v obmejni Lonisiani in celo v IS \v Mexico. Studenci držav Louisip.ne in New Mexike Beveda ne pridejo v peštev, kajti oni v Beaumont s radi svoje bogatosti postali v par t :;iili Bvetovnoznani. Studenci se nahajajo le par milj od obrežja, podjetniki so že napravili do obrežja cevi, po kterih bode petrolej tekel skoraj do ladij. Ker je m >sto Beaumont za izvoz skrajno ugodno, zamogle bodo nove družbe petrolej jako ceno prodajati. Ruski Homatije na Kitajskem. Ruske zahteve. London 4. maja. ,,Standard" poroča iz Sbanghaija, da zahteva Rusija od Kitajske uravnavo meje med Tibetom in Sibirijo, dalje odstop velicega dela zapadnega Tibeta in kancesijo za kopanje zlata, južno od reke Amur. S tem se hoče RuBija odškodovati, ker Kitajska ni pol pisala mandžurBko pogodbo. Rusija je svetovala KitajBkej naj vzame 70 miljovov funtov šterlin-gov državnega posojila, kterega mora jamčiti s zunanjimi davki in plačevati 4 do odstotne obresti. Ako bi pa odškodnina, ktero bode Kitajska morala plačati evropej-tkim državam, znašala le 40 milijonov funtov šterlingov, potem zadostuje da bi najela kitajska vlada 43 miljonov funtov šterlingov posojila. Berolin, 5. maja. Pospeševatelj nemške „kulturet< na Kitajskem, Grof Waldersee, vrne se Bredi junija v Nemčijo. Pokrajine, v kterih so Nemci gospodarili, so domačini ostavili, število roparjev vedno narašča, kajti Nemci so jim dali najlepše vzglede praktičnega ropanja moderne Evrope Francozje se trudijo, da bi popravili, kar so Nemci zakrivili, prišlo je do hojev med ro parji in Francozi. Slednji_so zgubili razun mnozih vojakov, tudi dva častnika. Brezdvomno se bodo nemiri takoj ponovili, kakor hitro Evropejci OBtavijo Kitajsko. Calumet, Mich , 2. maja. ^V preudarek diuštvum s padajočim k J u g o s 1 o v. katoi. Jednoti.) Ker že trka Čas na dur. m se bliža generalno zborovanje Jugnslov. **tol. Jednote v Calumetu, Mich , to Bi štejem v dolžnoBt, da nekaj omenim. Večkrat se čuje, da imamo ? 3like stroške, da to in ono mnogo »elja ; odbor se trudi in muči, a v*e iiinnau, denar gre iz blagajnice ker stroški so veliki. Zatoraj priporočam slavnemu odboru in gg. delegat m, da bi le'.o 9 na Calumetu, Mich., ukrenili, da hi Be glavno zborovanje Jugoslov. katol. Jednote vršilo VBako drugo leto. Jedno-ta je Bedaj lepo urejena, inkorpori-raua tudi in vse težave je prestala, zato naj bi tudi pravila veljala dve leti, b tem bi se veliko stroškov prihranilo in naši udje-delavci bi bili tudiobvarovani na žepu. Upam, da se bode o tej zadevi razgovarjalo in imelo le koristi članov v očesu, kar bode tudi veliko koristilo Jugoslov. katol. Jednoti. Na svidanje v Calumetu, Mich., dne 5. julija! G.J.1I, član JugoBlov. katol. Jednote ročati, kajti izvrstna prodaja raznfc terih delnic je celo delavce, osobito j petrolej se v Londonu prodaja po SI 40 do 81 80 sod, t^xanski se bo one našega zapada privabila v igra nje in nakupovanje delnic. Razne delavske uuije zapadnih držav so s posredovanjem tukajšnjih ban-karjev pričele igrati na borzi, da eventuelui dobičok razdelč med svoje Člane. Dogodki na borzi v zadnjih dnevih so celo najresnejše ljudi vznemirili, kajti odkar imamo v Ameriki borzo, tako ogromne prodaje delnic ni bilo zaznamovati kakor baš sedaj. Pred par leti veljal je dan, v kterem se je prodalo, oziroma kupilo pol miljona delnic, za najbolji poslovni dan, toda v mi-nolem tednu prodalo in pokupilo §e je vsaki dan dva do tri milijone delnic. Vsem bankam primanjkuje osobja, da bi zamogle točno vršiti svoje borzne posle. Nedavno so bile nakaznice glaseče se na svoto milijon dolarjev pri naših bankah št redka pojava, danes se za nje nihče več ne zmeni, kajti nakaznice gia-seče se na 5, 10, 15, da celo IG miljonov dolarjev, prihajajo na new-yorške banke dan za dnevom. Dc minolega petka je vrednost delnic neprestano rasla, dasiravno je prava prvotna vrednost že davno prekoračena. Igralci niso povpraševali čemu vrednost delnic neprestano raste, da mora vrednost tudi pasti, ni hotel nihče vedeti. Kar smo pričakovali, to Be je tudi dne 3. t. m. zgodilo, kajti vrednost delnic je na vsej črti padala, veliki kapitalisti so privabili dovolj igral cev, da so jih zamogli poljubno oskubsti in marsikteri, ki je b i v četrtek Se bogat, bil je v petek tako ubog kot proBjaki na Bowery. Dopoludue so hile nade igralcev de velike, kajti vrednost delnic je fte neprestano rasla. Igralci so kupovali vse, kar je bilo Atchisono-vih, Union Pacific, Steel in druzih delnic dobiti. Naenkrat je pričela de prodajal sod po 70 do 90 centov. Posledice, ktere bodo nastale vsled skoraj podvojenega pridelka petr lia, Bi lahko že sedaj predstav ljarn- . Nekteri zatrjujejo, da bodr-StandardOil Company kupila novo petr . 1 >ko polje, dočim zopet drugi trdi j , da texauBii kapitalisti ne nameravajo dragocena zemlpšča prodati Da Standard Oil Company omenjenih zemljiš5 ne bode za-vsa-ko ceno dobila je naravno, kajti v Ttxas e 1 se ustauovile nove družbe z glavnico 8(11,000.000. Ker so pa novi petrolejski studenci tako mnog številni, da jih novoustanovljene družbe ne morejo pokupiti, bode seveda tudi za Standard Oil Company dovolj zemljišč preostalo, t da cena slednjih bode, oziroma je že sedaj tako visoka, da tudi imenovana bogata družba ne bode v stanu vse naravne zaklade pokupiti. Vrednost letnega petrolejskega pridelka v Texas bode presezala svoto 500 miljonov dolarjev. Ni toraj čuda, da so novi petrolejski studenci obudili raznim špekulantom vseh krajev najslajše □ade bogastva, vsled česar je tudi mesto Beaumont postalo največje zbirališče ,,would be bogatinov". Petrolejske družbe rastejo kakor gobe po dežju, texanski in louisi-janski časniki so prenapolnjeni po-popisov novega E1 Dorada, kteri obeta mnogim srečo in blagostanje. Studtnci v Beaumont dajejo več pridelka, nego vsi studenci Penn-sylvauije, a razuu beaumontskih treh studencev nahaja se še nad 100 druzih bogatih studencev v oko lici. V resnici je naša republika, kar se tiče naravnih zakladov, naj srečneja in najbogateja dežela sveta. GOTOVE denarje najceneje ku piš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St, New York. Kitajska pokorna. Washington, D. C., 6. maja. Ki tajska vlada je dovolila inozemcem razne trgovske ugodnosti in prosto trgovino v celem cesarstvu. Ino zemske vlade še niso odgovorile na dotično izjavo kitajske vlade. Vse-kako pa bode Kitajska povišala ca rino, kar bode osobito ameriškej trgovini škodovalo. jam, ker je pa ni, jo pa ustanovite, ako bi mi tukaj že preje imeli unijo, se nam Bedaj ne bi bilo potreba tako boriti. Poglejmo le velike truste, to so unije kapitalistov in kako enostransko, le za svoje koristi delajo, ak. imajo ti ljudje pravico združevati se, zakaj Be ne bi mi delavci družili, ko združeni vedar nekaj dosežemo, pozamezni pa nič; sami si moramo delavci pomagati, drugi nam gotovo ne bodo. Ni mnj namen se spuščati v posameznosti, a vendar kličem rojakom : Združujte se povsodi in pristopajte k unijam in k društvom ! Vreme smo imeli tu v Montani vso zimo jako lepo in Bedaj spomladi tudi. Ob sklepu mojega dopisa srčno pozdravim rojake v tej deželi kakor tudi onBtiau luže, Vam gospod urednik pa želim obilo vspeha. J. A Schneller (O tej zadevi smo dobili tudi dva druga dopisa, ker sta pa približno enaka gorenjem in ga tudi preje dobili, smo tega natisnili, druga dva pa odložili, zato prosimo opro-ščenja. Ured.) Krajsko slov. katol. podp. društv sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsednik ; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Mcnič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan Frank Skubic, John Drašler V društvo sv. Barbare v Forest City, Pa., bo bih sprejeti dne 5. maja: Anton Trelc, Anton Ger-movšek, John Slapničsr in Karol Kacpek. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607. Forest City, Pa. Glasilo „Glas Naroda". Vojna msd Borci in Anglijo, K i t c h e n e r j e v a poročila Jugoafriška vojska, ali bolje pojedin j i pretepi med Boerci in Angleži so danes le še postranskega pomena, le tu pa tam pošilja gen. Kitchener svojim rojakom mala poročila v zabavo. Med drugim brzojavlja Kitchener sledeče važne vBpehe njegovega vojaštva: Cape Tu\vn, 6 maja. Od mojega zadnjega poročila do danes so naše čete usmrtile 4 Boerce in 143 vjele. Vplenili smo 120 vozov. Med vjetimi Boerci je tudi 26 ameriških državljanov, kteri pa zatrjujejo, da bo Boerci. London, C. maja. Vojni urad objavlja, da je bilo od početka vojske do sedaj 714 častnikov .in 14 264 mož ubitih. Klerksdorp, Transvaal, 6. maja. 4000 Boercev pod vodstvom generala D^laroy se je pri Harteboest-f »ntein razšlo. Večina njih je odšla priti jugozapadu, dočim so ostali odšli proti severu. Pretoria, 7. maja. General Botha je ukazal slabotnim Boercem, naj se prostovoljno udajo Angležem, kjer dobe boljšo postrežbo. S trdnimi in zdravimi vojaki namerava Botha Angleže do skrajnosti vzue-miriti. Dopisi. Bessemer, Pa., 4. maja. Tukaj pri nas delamo v kamnolomih, ne delamo Bicer sleherni dan, a vendar se ne moremo preveft pritržiti. 'i" Včeraj se je nam nudila prilika, da smo zamogli opraviti velikonočna spoved in prijeli sv. obhajilo in Bicer v mestu New Castle, Pa. Ta dan nas je namreč obiskal Rev. Za-lokor ter skrbel za naše dušne raz mere. Po spovedi je čast. g. Zalokar služil sv. mašo, pri tem je imel jako ganljiv govor v slovenskem jeziku, kteri je vse navzoče zelo ga-nol. Vsi Bmo čast. gospodu zelo hvaležni za njtgov trud in želimo, da bi ga ljubi Bog de mogo letohra nil pri najboljšem zdravju ter nas še večkrat obiskal. John Šterlek&r. Aspen, Colo., l. maja. Iz našega kraja je malokdaj čitati kak dopis v našem delavskem listu, a še danes nemam nič veselega poročati, pač pa le žalostue vesti. Komaj je minolo mesec dni kar smo spremili k poslednjemu počitku so progo našega rojaka g. Oberstarja, kteremu je ostavila oaem nedoraslih ctročičev, že nas je obiskala druga nesreča. Nemila smrt je iz naše srede iztrgala nam rojaka John Kočevarja. Pokojnik je delal v rudokopu v takozvauem rudniku „Mali Gibson", dne 26. aprila je srečno dokončal svoje delo in se podal po vspenjači ali takozvanem ,,skeč" iz rova. Pri dviganju navzgor pa je nesreča hotela, da mu je glavo popolnoma odtrgalo in vse ude polomilo, potem pa je ves strt še padel 200 čevljev globoko, ko so ga šli iskat, našli bo glavo na mestu nesreče, telo pa na dnu rova. Pokojni John Kočevar je bil še le 21 let star, ter bil v deželi pet let; rojen je bil v Fužinah pri Zagradcu potem se pa preselil v vas Konc, fara Podgrad pri Novem Mestu, tukaj zapušča sestro, v starem kraju pa mater in brata. Pokojnik je bil tihega in mirnega vedenja, in bii zato zelo priljubljen pri tukajš niem občinstvu Dne 29. aprila smo ga spremili k poslednjemu počitku pogreba se je udeležilo obilo občin stva, kar je dokaz, da je bil pokojnik zelo priljubljen. Z delom grk tukaj bolj slabo, zato nemorem rojakom Bvetovati, da bi sem prišli dela iskat. Ob koncu dopisa pa presrčno pozdravljam vse rojake širom Zjed. držav. J. G East Helena, Mont., 3. maja Pri nas smo pričeli z dnem 26 aprila delati po 8 ur na dan kakor predpisuje postava države in Bicer v „bleBfarnezih", podjetniki bo nam pa znižali zaslužek za 20 do 30 odstotkov, temu je pa sledil š tr a j k Dne 1. maja se ni več kadilo proti sinjemu nebu iz dimnikov naših topilnic. Delavci smo se zadovolji li bš znižanjem zaslužka za 10 od stotkov in družba je bila b tem zadovojna; ali naše drugo vprašanje gledč ustanovitve unije, je družba zavrgla. Mi smo namreč hoteli ustanoviti »Western Smelter Labor Federation" in to namero tudi ne pustimo tako brzo iz mislij Naprosili Bmo Butte City Union da bi nas podpirala v našem boju in ta je odposlala k nam tri može da vse potrebno ukrenejo, tudi so nam obljubili denarno podporo ako bodemo vztrajali. Do sedaj še □i prišlo do nobenega izgreda, ker od 600 delavcev jih ni 10 dobiti kteri bi hoteli iti na delo, iz druzih krajev se nam pa tudi ni nadejati Bkabov, kerMontana je država Ur-i j. Upoštevajoč vse te razmerp upamo, da se bode podal manager Mr. Wilhly in privolil naše zahteve, akoravno je sedaj še zelo trdovra-Kadar Be pri nas zopet povrne normalno stanje naših razmer, bodem takoj poročal v. naš delavski list. toda sasedaj ne svetujem nikomur, da bi sem prišel. Dragi rojaki po širnih Zjed. državah, pristopajte k strokovnim uiji- Panameriška razstava. Buffalo, N. Y., 7. maja. Umetna jezera in ostali vodotoki, ki so bili do sedaj prazni, je ukazalo razstavno vodstvo danes napolniti. Stadium bode dne 15. maja otvor-jen. Pred vsem se bode v njem vršila dirka slona, dromedara, au-tomobila, mustanga, kolesarja iu tekuna. Oficijelni otvoritvi dne 20. maja prisostoval bode Roosevelt, senator Cabot Lodge iu podgover-ner Woodruff. Služabniki dedovali. Paterson, N. J., 4. marca. Umrli predsednik tukajšuje tvrdk« ,,Phoe nix Manufacturing Co.'' je ostavil svojim služabnikom lepo svoto denarja. Dedovali so : tajnik družbe 810 000, ' superintendent «10-000, neki Howell S15C0, klerk W. Vert, 82500, delovodja 81500, strojevodja 81500 in gospa Rush 81500. Banke v stiskah. Cleveland, Ohio, 6. maja. Tukajšnja ,,Cuyahoga Savings & Banking Company", št. 1461 Woodland Avenue, je danes nehala izplačevati Bančno ravnateljstvo navaja uzro kom, da je bilo primorano to sto riti, ker je glavni bančni blagajnik K. V. Pollock odsoten Pollock je odšel pred 10 dnevi baje v Nt\v York in od onega časa ni bilo o njem ničesar slišati. Zvedenci preiskujejo bančne knjige. Chicago, III., 6. maja. V zapadnih državah dobro znana bančna tvrdka Jamieson & < jtnpany, štev. 169 La Salle St., je svoja plačevanja ustavila. Tvrdka svojim dolžnostim proti newyorški horzi ni mogla popolno vstreči. Pravi uzroki niso znani. Odškodnina za linčanega Mehikanca. Washington, 6. maja. Naša vlada je vsled posredovanja mehikan-skega poslanika dovolila dedičem 1. 1895. v La Salle County, Texas, linčanega Mehikanca Florentine Suaste $2000 odškodnine. 0 prodaji panamskega ozemlja. Washington, D. C., 6. maja. Predsednik francoske panamske družbe, Hutin, in tukajšuji posla nik republike Colombia, senor Sil va, je sporazumno s Hutinom sve toval našej vladi, naj imenuje jed-nega razsodnika, dočim bode francoska panamska družba imenovala druzega. Slednja bodeta nepristranski cenila vrednost ozemlja, kterega naj kupijo Zjed. države. Komisija, ktere naloga je bila ceniti panam-Bko ožino, je cenila vrednost dru-žbiuega ozemlja na $40,000 000 Po tem načrtu bi toraj naša vlada kupila vso francosko družbo in ni kakor ni izključeno, da dobim> mesto Nicaragua zopet PauamBki predor. Evropejske in druge vesti. Rim 2. maja. Na Siciliji in Ca-labriji se zatrjuje, daje najs'avnej- italjauski ropar Musolino vsled pljučnice umrl. Število hudodelstev in umorov v Italiji neprestano narašča. Leta 1889 bilo je 280.000 zločincev obsojenih,1 ktero št^v.lo je pa v 1-tu 1900 na 530.000 naraslo. Na j^d^-u umor v Angliji, pride 100 um r v v Italiji. Da so v Italiji take rasmere. je kriva splošna beda in siromaštvo, kajti v nobenej državi ni toliko ljudskih izkoriščevalcev kakor v Italiji. Petrograd, 4. maja. V noči med minolo sredo in četrtkom preiskala je policija v vseh mestih ^vropnj-ske Rusije stanovanja raznih dijakov, dijakinj, odvetnikov, p;=ate-lj«v, časnikarjev in d- Kvcev. Vlada je odredila preiskav;*, k^r ae je bala demonstracij po-.otr .'ii praznika 1. maja. Tudi s/je bati obfce vstaje, ktero hoče vla*3a preprečiti b tem, da glavne v /j9 zapre, kar je vsekako sla^o sredstvo. Vojaštvo je stražilo t varnn iu zabrai i-lo vsako slavuost. Calcutta, Indija, 4. maja. V pokrajini S^alkat nastali so vsled kuge med prazDovernim ljudstvom resni nemiri. Vlada j« odposlala 3 0 vojakov, nad uprtrue drmači-ne, da napravijo z< p< t red. -V 25 vas^h bo domačini pomorili vse evrope>ske zdravnika iu pomožno OBobje. Berolin, 5. maja. Iz Moskve se poroča, da je vojaštvo stražilo tovarne za orožje. Vlada se je bala, da bodo delavci povode m 1. maja napadli orožarne. Petrograd, 4. maja. Vlada je prvega maja pu-tila za; reti več Bto ogob. Pozive za vd^ležit^v demonstracije na Nevsk^m prospektu je vlada zaplenila. Demonstracija bi se morala vršiti pr.lndnjo nedeljo. Dun&i, 6 mni« Nedavno so orožniki v K^polja ni OgrBkem vjeli tolpo ciganov, kUre je pa sodišče oprostilo. Ciganje so sklenili se maščevati in to zattrupili vaški vodnjak. 15 osob, ki so nile zastrupljamo vodo ju umrlo. 11;6 pnt- 11O1 potniki, ilavre s 1122 Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Batavia" 4. maja iz Hamburga s potniki. ,,Etruria" 4. maja iz I.iverpoola s 902 niki. ,,Werra" 5. maja iz Genove „l,a Champagne" 5. maja potniki. ,,Furnessia" 5. maja iz Glasgowa s 757 potniki. ,,Trave" 6. maja iz (ienove s 1080 potniki. „Maas jrnit "cenah pri FR. SAKSER & CO I Greenwich St., New York. ___________ Ill III Jugoslovanska Katoliška Jednota. ||| Iukorporirana dne 24. januvarija 1901 v državi Mioi.esota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 8>nth 13th St., Omaha, I. tajnik: Jožef Agni6, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Stefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajuik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 371, Ely, Minn.; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. Neb. IMENA ZASTOPNIKOV. Dosedaj so se naznanili kot zastopniki društev pri glavnem zborovanju Jugoslov. katol. Jednote: Za društvo bv. Cirila in Metoda štev. 16, Johnstown, Pa., Mihael Štrukelj. Za društvo bv. Jožefa štev. 17, Aldridge, Mont., Bernard Shmalz. Za društvo sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., John Germ in J<>sip Gorišek. Za društvo bv. Barbare štev. 6, Soudan, Minn., Josip Videtich. Za društvo bv. Cirila in Meteda, štev. 1, Ely, Minn., Matija Agnitch, Josip Skala in Janei Loushin. Za društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.: Matija Golobich, Janez Prijatelj in Juri K ce. Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich., Mihael Žunich- Za društvo bv. Barbare štev. 3, La Salle, 111., Daniel Badovinac. PRISTOPILI: K <1 uštvu sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., Janez Martinjak etar 35 l*t, Janez Zbašnik star 32 let Društvo šteje 284 udov. K društvu Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn., Jakob L ushin star 30 let, Alojzij Pogatelc 19 let. Društvo šteje 202 udov. Suspendirati (d društva sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., Frank Premru, Janez Zuidarši6. Društvo šteje 109 udov. Josip Agnitch, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g u i 6, Box 260, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj Be pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Aly, Minn , in po Bvojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Orožniki so vjeli mnogo cigatov, pri kterib bo našli strup. Kolin, Nemčija, <». maja. V tu kajšuji trdnjavi so hoteli spuetiti vojašni balon v zrak. V čolnu sta bila dva zrakoplavca. Balon se je utrgal in splaval v zrak, ne da bi prišel kje na zemljo. Barcelona, Španija, 6. maja. Policija je našla skrivno orožarno Karlistov in zaplenila 150 pušk in 30 000 nabojev. Paris, 6. maja. Iz Italije prihajajoča poročila javljajo o resnih ne mirih v Palermo, Napulju, Foggia, na Siciliji in v vsej južui Italiji. V pokrajinah Mussina, Catania in Si-racuse vrše se vtaki dan krvavi boji med orožuištvom in poljedelci. V nvih za žveplo prsi; občni štrajk, kternmu se hočejo tudi poljedelci pridružiti. London, 7. maja. „l)aily Express" objavlja, da je turški sultan ustrelil svojega zobozdravnika. Zdravnik je preiskoval sultanovo zobovje, kar je Blodujemu prouzročilo nekoliko bolečine. To je vladarja vseh pravovernih tako ujezilo, da je ubozega zdravnika na mestu ustrelil. Strel je privabil sultauovega slugo, toda tudi na tega je streljal in ga nevar no ranil. 8«. fija, Bolgarska, 7. maja. Minoli pon» deljek so položili temelj za cpo-menik caru Aleksandru II. Slav noati se je udeležil tudi knez Ferdinand uradno. Drobnosti. gar iz Iaola, M ssM v Čibar; Franc Pautar, Blaž Knaua, Jakob Žagar in Jože Ožbalt iz Hendriks, Ky., v Novi kot; .Jauko Latkovič iz Hib-binga, Minn., v Mrzlo polj*; Nikola Moravec iz Auaconda, Mont., v Črnomelj; Juro Vučkovič, Rade Komlenič in Rade Vnčenič iz Hendricks, Ky.. v Kameral Moravice in Josip B.ž č iz Hendricks, Ky., v Vrbovsko. * * * Občinske volitve v Ljubljani 22 aprila v tretjem volilnem razredu bo skončale z izvolitvijokaudidatuv narodno-napredue stranke, ki s> dobili od 649 glasov po 528 do 546, 8ocijalui demokrati pa po91 d ; 103 Iz Forest City, Pa., »e nam poroča, da bodo dne 15. maja odrinili v ledeno Alaiko trije Slovenci in sicer: Anton Podboj, J.hn Pil-bak in Dominik Francesci. Tomoš-n j i rojaki jim žele obilo >reče na zlatih poljih. * * * V staro domovino »o se podali: Ivan .laneš iu Jakob Jaueš iz Delhi La , v Prezid; Blaž Malnar in ŠM. Zbašnik i« Delhi, La., v Plešče; Pol ik a rt Wolf it Delhi, La., v Soko 1« ; Jure Pezdirc i« Steeltona, Pa. ▼ Po temelj; Matevž Mendižovec it Butte, M »ut., v Loko; J »ž^f M laki r in J >hn Psnt«r it Delhi L*., v Prezid; J ji* f Mer lak is Delhi, L*., v Oiivuico; Jura Rajšel iz Delhi, La., v Plešče; Frauk Oavala i« Delhi, La., v Čabar; Peter Muh vič it Dnlhi, La., v Obertiefeubacb ; Frauk Kb meučič is Leadville, Colo., v Plemberg; Frank June i* Stavbna in javna dela. Na stav-biščih je zopet vse živo; Sredi aprila prirojila je v Ljubljano zopet tista tropa furlanskih zidarjer in delavcev, ki otepa v Ljubljani polento in motovileč — denar pa pošilja domu mej svoje ,,brate" I — In ti in drugi ,,faktori" torej — menda jih je nekaj čez 400 — so otvorili letošnjo stavbno sezono. Pričela so se pred vsem na novo dograjena poslopja: justično, šolsko pri sv. Jakobu, deželni dvorec, Palusova hiša v Za-tiških ulicah, Dražilova na Mirji, jubilejska ubožnica v Bohoričevih ulicah, Reisnerjeva na Resljevi ce< sti in hiša pekovskega društa v Ko merskega ulicah zunaj in znotraj snažiti in nmetati. Pri dež. dvor cu bo izvršujejo na strehah tudi kleparska dela. Razen imenovanih delavcev so v uporabi tudikaznenci in prisiljenci. — Pri Palusovi hiši koplje se zajedno tudi ceBtni kanal do Ljubljauice. — Pri hiši št. 59 na Sv. Petra cesti, ziroma št. 1 na Radeckepa cesti, bo rekonstruk-ciaka dela dovršena in se je poslopje zdaj oBnažilo in pobarvalo. Nekoliko teh del izvršilo se je tudi pri hiši št. 20 na Reseljevi cesti. Na oglu Sv. Petra cesti in Škofjil ulic so podrti del vrtnega zida nadomestili z uovim v ožjej črti in g» zaradi železničnega tiru zaokrožili. Polaganje relbov in tlakovanje tira ca električno ielemico je dovršene »daj Pred škc fijo do Ambroževega trga. Napeljani pa bo relsi po vs^h glavnih železoičnih prt gah. V Trnovski cerkvi bo odri za slikanje postivljeni ter se priči o v kratkem dotičoa dela, instalacija električne raiavetljave (ob straneh in pri le stencih) pa je že v tiru. Regulacija ulic in cest Be itvrši po projektih deloma letos, deloma prihodnje leto. Med železniškimi deli poBta- Ljubljanico pri Sv.Petru. —Zgradba Fran J.isipovega mostu napreduje dol a j ■ agio in se zda), ker bo uektera betonska dela v temelju že ko l^ana, nadaljuje ustavljanje želez ih delov na mostu in sestava istih. Na Dunajski cesti zgradi se tekoče leto jedno, oziroma dvoje poslopij. Materijala in delavcev je povsod že dovolj na razpolago. Vreme je za stavbna dela prav ugodno. • • • Prijeta tatica. 18. aprila dopo- ludne so prijeli neko Heleno Piber-uikovo, baje posestnico v Črnučah, ktera je ukradla prodajalki Mariji Drofenikovi v Medenih ulicah v Ljubljani 63 metrov kotenine in 14 metrov blaga za hlače. Kotenino je bila srečno odnesla in shranila v Ferlinčevi gostilni. Ko je ukradla drugo blago in je hotela odnesti, so jo zapazili in tekli za njo, ker je bežala. Tatica je vrgla blago v stran in je bežala v šmklavško cerkev, kjer bo jo vjeli in izročili policiji. Le ta pa jo je menda poslala na Zabjek. * * * Prememba posesti. Gospod Fr. Majzelj, posetnik v Beli cerkvi, je kupil Hummerjevo grajščino v Pod- ljubnu (občina Šmihel-Stopiče). ♦ * * Samomor. V Nogaredu v Furla-mji se je ustrelil 21. aprila v jutru 201etni finančni etražuik Auttn RupretiČ iz Gorice doma. Vzrok samomoru bi bila nesrečna ljubezen. m » * Samomor ljnbljanskega delavca na Dnnajo. Dne 16. aprila zjutraj so na Duuaju našli Maria There-sienplatz, od tovorni cesti v grmov-ji truplo neznanega človeka, ki sije brez dvoma sam končal življenje, ker so našli v njegovi bližini stekle-ničico s strupom. V žepih mrtveca so našli več vizitnic na ime Adolf Cimpermana in krojaško znamko ,,Josef Pettauer, Laibach ' ter več vstopnic v ljubljansko d >-$eluo gledal.š5e. Takoj se je dognalo, da je samomorilec krojaški pomočnik Adolf Cimperman, rojen leta 1882 na Turjaku in tjaksj pri-stojeu, kteri je nekaj časa delal pri krojaškem mojstvu J sipnPettauer ju in v zadnjem času 13. aprila zvečer pa pri krojaškem mojBtru Ivanu Potočniku. 13. aprila zvečer mu je mojster izplačal zaslužek, in on je vzel svoje oredje, odšel in se ni več vrnil. Stauoval jo v Kri-ževniških ulicah št. 7 v Ljubljani skupaj s svojim bratom, kiobiBkuje peti gimnazijski razred. 14 aprila sta bila še z bratom do večera skupaj. Okoli osme ure sta prišla domov iu Adolf Cimperman je vzel uro in verižico iz žepa in jo odložil, vzel drugo kravato in je spet odšel iz stanovanja, rekoč bratu, da se gre malo sprehajat. Vrnil se ni več. Ponoči seje odpeljal s poštnim vlakom na Dunaj. Iz Miirzzuschla ga in iz Dunaja je poslal bratu razglednici, ne da bi b kako besedico omenil, kaj namerava storiti. Tu di svojim starišem na Turjaku menda m nič sporočil, da pojde na Dunaj. Kaj je mladfga človeka podilo v smrt, je neznano. Povedal ui tega nikomur in tudi pisal ni. Najbrže se mu je zmešalo. letih Be je toraj prebivalstvo naše metropole pomnožilo za tri in pol milijonov osob. * * * Morilce s h:\rmoniko- Iz Pariza poročajo: V Villettu bo 1. aprila na uka« državnega pravdništva pri jeli delavca Ivana Daussmanna iz Offenbacha, prav ko ie v gostilnici aredi veswlih gostov veselo igtal na evoji harmoniki. Daussmann je vravi mojster na tem primitivnem instrumentu, in Francozi so navdušeno plesali ob godbi nemškega harmonikarja. Ali policijsti s j ga zgrabili in odvedli na policijsko prefekturo. Daussmann je igral, stopaje med dvema redarjema, ves čas nemško vojaško koračnico in truma ljudi je šla smejč za njim. No, veBeli harmonikar je kriv — bratomora. « * . Grozni čin zdravnika. V Grenna na Norveškem je dne 4. apr. zdrav nik dr. Nehrman v hipni blaznost' z nožem napadel neko vdovo iu trt njene hčerke. Jedna deklica je ob ležala mrtva na mestu, dočim j mati in ostala dva otroka nevarno ranjena. Na to je tekel zdravnik na ulico in tu ranil 5 osob, od kte rih bodo tri umrle. Konečno b zdravnika vjeli in odvedli v blaz-nico. • • * " Novi X-žarki. V Gardift'u j* neki -lektrikar izumil dva aparat«, s kterima se zamore takozvane X žftrke bolje upotrebiti nego do sedaj. S prvim aparatom, kteri pospešuje zdravitev ran, zamore foto grafirati v človeku same kosti, ne da bi se meso poznalo, dočim drugi aparat fotografira samo tuje tva-rine v mesu. * * * Maček na popisni poli ljudskega Štetja ,,Daily Telegraph" poroča, da je o zadDjem ljud3kem štetju ua Angleškem navel n- ki kmetič tudi svojega mačka kake r člena družine. Podatki o mačku so se glasili tako-le: Ime Jim. — Raim^rjedo načelnika družne: najemnik. — Spol — možki. — start Bt: 1 leto. — Zvanje: Lovec miši na svoj račun. — Drugi podatki: Ni ne gluh, ne slep. Ne neumen in tudi ne le gitimno poročen. * * * Zveza oženjenih mož se je osnovala v Bruselju (Belgija). Namen te zveze je, nastopati proti razkoš-u08ti damskih oblek. Zene so ogorčene, da možje v ogromnem številu priBtopajo k tej zvezi. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo s^daj zf S20.55 100 kron avstr. veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnine ker mora biti denarna pošiljate* registrirana. G. A. M. v Forest Cilv, Pa. Vašega dopisa od dne 3. maja ne moremo natisniti, ker ze iz principa nikomur ne prepustimo prostora v našem delavskem listu za osobno napadanje, naj bi bilo isto še v tako ,,lepem poetičnem" slogu. Ako P...... in njegova ,,raz- motrivanja" kakemu čitatelju ne dnpadejo, ker se čuti užaljenega, radi tega vendar še ni umestno, da bi se tudi drugi rojaki proti njem ščuvali edino le za to, ker je morda enkrat kako besedo preveč zinil. Kje so John Vrtin,.doma iz Doblič. John Mausar, doma iz Luže in Frank Ž'' K", doma iz Vojne vase, vsi iz Črnomaljskega okraja; pred trinajstimi leti so bili v Leadville, Colo. Njih naslov bi rad zvedel: Frank Petrich, 301 North Avenue, Pueblo, Colo. [nmj] Kje je? Jože Lajkovic, njegov oče, mati in sestra > i radi zvedeli za njegov naslov, in ga k sebi vabijo, ker imajo svojo hišo Rojake prosim, da bi njegov naslov blagovolili naznaniti: Mox 126, Ogleshy. Ills. [ i jun] Veliki koncert Z B Lal. V O prredi prva slov. godba v Cbicagi v nedeljo dne 12. maja v dvoraui g. Popoviča. ua vogalu Center Avenue in 18 ulice. Začetek ob 2. uri popoludne. NAZNANILO. Društvo sv. fetra in Pavla, spadajoče k Jugoslov. Kat. Jednoti, je znižalo vstopnino in se nudi sedaj rojakom prilika v pristop. Zato vabi Slovence v Pueblo, Colo., in bližnji okolici, da mnogoštevilno pristopijo, kei vsakdo ve kako dobro pride podpora v bo lezni, po smrti pa vdovi, otrokom, ali drugim dedičem. Rojaki, pristopite preje ko mogoče! [ijun] Anton Prijatelj, tajnik. 1207 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Naznanilo. Slovencem in Hrvatom priporočam moj SALOOJK iu Boardinghouse. Prodajal bodem vedno sveže pivo, dobro vino in žganje, fine smotke ter skrbel za okusno jed. Za obilen obisk se priporočam s spoštovanjem ANTON SMITH, FRONT RET. SALOON EAST HELENA, MONT. Slovencem in Hrvatom priporočam BVOJ ® SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., y kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111* Po končanem programu sledi ples. Vstopnina 25 ct. Dame v spremstvu možkih so vstopuiue proate. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Naznanilo. Sloveucem in Hrvatom na Ely. Minn., iu okolici priporočam moj ■ prodajalnieo, v kterej prodajam h'šno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči m vsakovrstno že- leznino. l^alje oskrl-Uj^m tu
  • tanorastP, in da se tudi požari ved-o množe. Chicago izda vsako $1,5C0.0C0, Boston letnih $1,200.000 za gasilce. Mesta našega juga imajo le slabe gasilne na prave, kt-re so le malo bolje, ali pa celo take kakor one evropejakih meat. • • * Pred sto leti imelo je meato New York le 60,483 prebivalcev. V ato ALOJZIJ VIRANT, Cor. Tenth Ave., and Globe Street, LORAIN, OHIO,' priporoča Slovencem in Hrvatom svojo gostilno, kterej toči izvrstno Pabst Milwaukee pivo, kakor tudi dobra vina in whiskey in dobre smodke. Rojak naj rojaka obišče. Skrajna m o d r o s t. „Glav-na stvar je, da pravi mož b Bvojim delom tudi o pravem Čaau prične; kaj hi bilo naprimer s KolumLom ako bi ae alu ajno po odkritju Amerike — redil.. ..?!" Nežno. On : „Toraj ako umrlem, potem ai ti preskrbljena I" Ona: ješ?!" ,Da, toda ako ti ne umr Zahteve dijakov. Stric: „Kolikor vem, ai ae sedaj že naučii piti, kvartati, plesati iu peti. Tora prični sedaj z učenjem 1" — Dijak : „Zelo rad dragi stric, toda prej s< moram še naučiti veslati, kolo vo žiti, streljati, bojevati, jezditi, te (ovaditi in plavati Težavna stvar. Mladenič: Meni Be nikakor ne vidi težavno m rodbino skrbeti." — Star go 3od.: ,,Ko bodete imeli ženo in šes' otrok in ko bodete leto dai brev službe in ae bodete v obupu sebe in bit'lj usmrtili — potem pridite 1 »pet k meni in mi povejte vaš mnenje. BOBI previden na potovanju! Kup tvoj parobrodni listek pri FR, SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro sta novanje in hrano. Ako kdo v New Yori dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obr ni'.i, naj gre na postaji k telefonu in naj pokliče 3795 Cortland in slovensko se 2 nami tmeni. Pri 15 centih, ktere da za te lefoo prihrani dolarje! Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona a posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona a posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: Nik. Radovich. 702 VermontSt.,San Francisco,Ca! Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam Bvoj {j St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine a m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku Be priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem * BLAŽ. TURK. MATIJA POGORELO, PRODAJALEC ur, T&rizic, ukor in druga zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam poš t n i n e prosi o. rišite po-nj! Cene uram so naslednje : Nikel ure 7 Jewels 56.00 Boss case 20 let garancije 15 Jewels \Valthan1S9.00 16 size 7 Jewels $15.00 Srebrne ure z enim ,, 15 >> $18.00 pokrovom - $12.00 Boss case 25 let garancije z 2 pokrovoma S16.00 16 size 7 Jewels $2500 in yisje. ,, 17 >» $30.00 V svoji zalogi imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. CENA : V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V Škatlji 2 ducata,, „ $0.35 0.60 0.75 pc________. . _ ali Waltnain, kakoršiega kuor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D. Vse moje blago je garantirano! Math. Pogorele, ioog East B. St., Pueblo Colo. -O Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111.^ Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) Z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomn 1 snani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jarrJ5im za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni 15 kamni Rojaki, kteri želite kupiti dobro nro, se | Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z vsem | spoštovanjem Jacob Stonich, 89 B. Madison St., Chioago, 111. Skrivnostni mrtvec. (Konec.) Drugo jutro proti 10. uri prijezdil je senor Vizenza na čilem konju v San Luis in obstal pred verando gostilne. Gerald mu je prišel nasproti in pozdravil Vizenza, kteri je gotovo mislil, da mu je prišel poročevalec „Daily Mail" častiti radi dobljene pravde. Toda že prve besede so Mehikanca prepričale, da temu ni bilo tako. ,,Senor Vizenza," pričel je Ma-honv, ki je dovedel Mehikanca v osamljeno sobo, „jaz sem namreč zvedel čudne, z'elo čudne stvari, ktere Be tičejo vaše po'inseBtre in vas prosim, da mi to stvar pojasnite." Mehikanec je obledel in začude-no gledal Geralda. „ Kaj mislite? jaz vas ne razumem! Moja sestra je v Evropi." „Da, vaša sestra je v Evropi — na Irskem ; ona počiva v brezimnem grobu na drimmskem miro-dvoru." Vizenza je nehote vstal, cigareta mu je padla iz roke, ne da bi za to vedel. Naslonil se je na mizo in vzkliknil: ,,Caramba! Kaj veste? Kaj hočete?" nVse vem. Vem, da je vaša se-atra v kočiji na potu v Drimm umrla. Vem, da ste kupili krsto in dotičuega prodajalca podkupili, da je molčal; tudi vem, ^a ste krsto po noči prinesli na mirodvor in je položili med grmičevje. Storili ste tudi vse mogoče, da ste prikrili njeno ime, da celo onega voznika, ki je vozil vas in vašo sestro z Mul-lingarjevimi konji ste vzeli seboj v Ameriko. Isti voznik vam je tudi pomagal prinesti krsto na mirodvor." Mehikanec se je pripognil, kakor da bi hotel skočiti na svojega na sprotnika, toda namesto, da bi iz vršil svoj namen, se je vsedel in skušal zmotati cigareto. ,,Vi mnogo veste, mister Maho ny," šepetal je skoraj nerazločno ,,Ali me hočete obdolžiti umora svoje lastne Bestre?" „NeI Vaša sestra je umrla naravne emrti; toda jaz vas obdolžim, da ste Be neopravično polastili posesti Rancho UgarteB, kterega bi morali sorodniki v Yukatanu dedovati. Vedeti morate, da je sestrino pooblastilo po njenej smrti ničevo." Gerald in Vizenza sta nekaj tre notkov molčala. Vizenza je zagnal pokvarjeno cigareto na tla in pričel motati novo. Ko jo je prižgal, jel je zopet gororiti. ,,Poslušajte me, in še le p^tem sodite, kakor bodete tudi vi na koncu življenja sojeni — sodite s pomislekom. Moja glavna skrb je bila moja sestra, kajti njo, kot je-dino svojo, sem iskreno ljubil. Moj Bog, kako mi je bila draga!" Zopet je obmolknil, pričel ihteti in še le po par trenotkih seje prevladal. ,,.laz in Catalina." nadaljeval jp Don Miguel, ,,sva skupno vzrasla in sicer v najslajšem sestrinskpm soglasju. Njen oče, ozir ma moj očem, ni mene ljubil in po njego-▼ej smrti se je dokazalo, da mene v svojej oporoki niti ni omenil. Catalina je vse podedovala. Moja mati, oziroma naša mati, je že par let preje umrla. Ona ni imela premoženja, kajti moj pravi oče je z nesrečnim kupčevaujem in ponesrečenim rudniškim podjetjem zgubil vse svoje premoženje. Po smrti njenega očeta bila je Catalina bogata, a jaz siromašen kakor pros-jak. Vendar pa to ni prišlo v poštev, dokler je sestra živela. Ko je postala polnoletna, podpisala je pooblastilo, kterega vi omenjate in tako tem postal jaz oskrbnik posesti. Catalina je veduo želela videti Evropo, o čemur pa njen oče ni hotel uičeaar vedeti. Po njegovej smrti je to bilo lahko storiti. Vsled tega sva odpotovala čez Panamo, Colon in Havano najpreje v Barcelono. Počasu sva prepotovala Španj ako, Italijo in Francijo. V Aviguo-nu, kjer je bila neka prijateljica • Cataline v doli tamošnjega samo ataua, sva bila par mesecev. Catalina j« bila ponosna na svoje prednike in tar&di tega je hotela videti deželo, iz ktere je Cromwell zapcd 1 Costalle. Baš radi sva obiskala tudi Irsko." ,, laz sem pa mislil, da so Co-rtalli izumrli," pripomnil jeGera'd ,,Prvi, direktni rod je seveda z Don Loppz Costallo izumrl, kajti Lopez je bil v bitki pri Vittoria 1. 1813. usmrten ; njpgovi nasledniki druzega pokolenja so se pa že po-četkom osemnajstega stoletja izselili v Mexico in tu živeli ter obetali do Bmrti Cataline. Catalina je bila zadnja potomka Costallov." ,,Razumem. Prosim nadaljujte." ,,Moja sestra je imela srčno hibo. Ona je dobro vedela, da bode umrla nenadne smrti. Vsled tega sem j^j moral obljubiti, da je pokopljem. na drimmskem mirodvoru v slučaju, da ona umrje za časa našpga evropejsk^ga potovanja. Iz Genove sva odpotovala b parobrodom v ueeu3toTvu in od ted s železnico v Mullingar V Mullingarju s°m najel voz, ki jn stal pri kolodvoru in v tem v zu je umrla Catalina, v trenotku, ko smo iz višine zagledali Drimm. Catalina je ■psled veselja umrla." Zilostni spomini so prisilili Vizenza za trenotek molčati, potem je zopet nadaljeval. „ Vozniku sem dal veliko nagrado in obljubil, da bcdem tudi nadalje za njega skrbil, vsed česar sem bil zagotovljeni, da bode voz nik molčal. Posrečilo se nam je mojo mrtvo sestro neopaženo pri nesti v obcestni gozd in tam Bem tudi jaz počakal, dokler se ni Dris-col — saj veste, da je bil on voznik proti voč«ru vruil z lahko stesa no krsto. Siromašni mizar, ki je naredil krBto dobil je sijajno plačo in sem bil toraj prepričan, da me ne bode izdal, ker bi s tem edino le sebi škodoval. Vse se nam je posrečilo. Neopaženo smo položili žalostni tovor na vam itak znani proBtor mirodvora. Jaz sem takoj na to odpotoval v London, kamor je tudi Driscol štirinajst dni kasne je prišel. Da bo oblasti na vse načine skušale spoznati umrlo deklico sem seveda po časnikih zvedel, ko sem na Driscola čakal. V tem času sem živel v neprestanem strahu, da mi ne pridejo na sled. Toda ves moj strah je bil neosnovan, jaz in Driscol sva prišla neovirano Southampton in od tam dalje Ameriko." „In vi ete dopustili, da so tujci izkazali vašej sestri, ktero ste tako iskreuo ljubili, zadnjo čaBt," pre kiuol je Gerald Miguelovo govo-renje. ,,To storiti bilo mi je neizrečno težko, toda ako bi naznanil av nosti smrt moje sestre, potem bi vsled očmove oporoke moral izrc-čiti vsj sestrino premoženje meni in njej popolnoma tujim ljudem in ;az, kt rpga je Catalina vedno ljubila, bi ostal brez vsacega premo ženjn. Jas Bem storil le to, kar bi mi sestra naročila, ako bi vedela da bodi v Evropi umrla. Sicer je to po občnem mnenju le slab izgovor, tcda ako uvažujete, da sem skrbel za svojo bodočnost, morate v tem najti olajševalne razloge." „Toda kljub temu bilo bi nemo goče smrt vaše sestre nada jle tajiti?' „Ne, to nisem hotel storiti, upal iu mislil'sem, da bode do odkritja skrivnostne smrti moje sestre pre teklo dovolj časa, v kterem si za morem Bvoje okoliščine zb >lj$ati To bi se tudi že zgodilo, ako bi ne prišlo do pravde z Yaukeeji. — In sedaj," končal je Mehikanec, „ko st? vi gospodar položaja, kaj name ravate storiti?" „Kakor hitro pridem v Sau Fran cibco, bodem vso stvar v našem listu objavil," dejal je Mahony od 1 )čuo. „Toraj radi onih par sto dolarjev ktere bodete dobili za smzacijoualno novost, hočete mene upropastiti? ,,Pravica mora ostati pravica Posest Rancho Ugartes ni vaša last." „Hočete H molčati, oziroma vso stvar ne objaviti za — dvajset tisoč dolarjev?" vprašal je Vizenza. „Xe ! Niti za vse premoženj«, kterim še danes razpolagate. V osta lem pa nikakor ni moj namen vas upropastiti ; s tem kar sem o vas zvedel, bodem ravnal le tako, kakor zahteva moj časnikarski poklic." ,,Toraj vi ne bodete o tem obve-vestili dediče Cataline?" „Njeui dediči me prav nič ue bri- gajo, ker nisem detektiv. Dokler dotični članek ne bi_de objavljen, ne bodem o tpm ničesar govoril." „Kedaj bodete mojo stvar objavili?" V jednem tednu, preje to ni mrgoČe, morda še le v desetih dnevih." Vizenza je vstal. ,,Hvala vam miEt-jr Mahony, zdravstvujt0." S e'ui besedami je Don Miguel osta-vil sobo. Trene tek kasneje je odjezdil v skoku proti Rancho Ugartes. • * Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, V kterem vedno točiva sveže piVO, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nas obrne vsak rojak v bližini gle- Razprodaja Ker bodem ostavil izdelovanje sm^dk, prodam vso zalogo ped ceno in sicer: Caruiolia Beauty tisoč...... SIS »5 j, n .........$lo Vržiuke z slamo „ ......... SIS Heralda Havana ,, ..........$25 Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno hlago blagovolite po-dfepoSiljanja denarjev v staro domo-! slati g. Fr. Sakserju 109 Greenwich St. New York, vino in gledč parobrodnih listkov, S snoštovaniem kar Bva v zvezi z g. Fr. Sakserjem Teden kasneje je iztočnoazijski poštni parnik ostavil luko San Francisco in odpljul proti otočju Hawaii. Zadnji potnik, ki se je ob mraku poslavljal od zginjevajočega obrežja Californijo in nekako ža-Lostuo odšel v kajito, je bil D n Miguel Vizenza. Brezdvomno je mel seboj veliko svoto denarja, kajti dediči Cataline CoBtallo y Ugarte so našli njeno zapuščiuo v največjem neredu ; na RanchoUgBr-es je bilo nad polovico njegove vrednosti vknjiženega dolga. v New Yorku, lahko vsakemu cenr in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Daiapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. ■"*.....afc^hadi Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj f. a. duschek. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. MILIJONE goldinarjev je bilo že po Slovencih in Hrvatih poslanih po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, v staro domovino, nijeden cent se ni zgubil. To priporoča to tvrdko bolj nego debelaknjiga v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-ŠVIC0-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNI KI SO: na dva vijaka............... svoji k svojmi J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo THaOTTIITO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA MOZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. Vedno sveže Vse blago po najnižji ceni; postrežba hitra naročila naj se pošiljajo na Box 371. ,,La Lorraine", „La Savoie", ,, ,, ,,La Touraine", ,, ,, ,,L'Aquitaine", ,, ,, „La Bretagne",........ „La Champagne",...... ,,La Gascogne",....... ggF" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 4:2 North Riv^r, ob Morton Street: 12.000 ton. 12.000 ,, 10.000 ,, lO.OOO ,, S.000 S.000 ,, S.000 ., 2v000 koirskih mofi. 25 000 ,, ,, 12000 ,, ,, 16.C00 0.000 ,, ,, 9.000 ,, ,, 9.000 ., ,, Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. * S spoštovanjem J. GL0B0KAR, M. P. CO. ■2d. rso La Champagne 9. maja 1901. La Lorraine IG. maja 1901. L'Aquitaine 23 maja 1901. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. La Gasc gue La Bretngne La Champagoe maja maja jun. 1901. 1001. 1901. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 Willi an Street. Prodaja im pošilja ia ne dele iveta denarne lakaxnice. ■enHee, in dolžna pisma, Isposlnje in iiterjnje zapuščine in dclgcve. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik JDjt. <3-. IV-A.2ŠT.POHEE: RED vS T A H LINEr (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") ——==— New Yorka v Antwerpen voz, naravnost iz pH|UDELpH!a v &NTWERPEH prevaža potnike z slovečimi postnimi parniki: „SCUTHWABK' „FRIESLANI)", „WESTEENLA17D", . ..NOORDLAND'v. . . na dva \ ijaka. 8607 ton. 7116 ton. . . 573O ton. . . 5712 ton. dobra hrana, sedaj nastanjeni zdravnik na So. E. cor. 10th & Walnut Sts., in N. \V. Central Park Kts., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti] pri tainošnjem ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, /. žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dyeh največjih medicinskih zav«xlov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne nu guspoda DE. G IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi : Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. Gr. Ivan Fchek se je pokazal izredno nadaijenega pri zdravljenja žensk in ctrok. VSI ONI -— kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bole/en, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je l«i!e/.en neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil j*> nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. L POHEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. (». I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati. Thus. P. Whitk, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek tinancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visokocenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Mar tin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., L'. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zalo se va:n lepo zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans. Spoštovani g. dr. Pohek: -»-Zahvaljujem seVam za svoje pip >lno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. J>»s. LiphvaC, Rulville, Miss. Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in s;m popolnoma ozdravil. Zelo seVam zahvaljujem, ker se;n bolehal 13 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani J',s- Zgan*Ič, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Hellena, mont. Dragi g. dr. Pohek:--Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vase vspešno zdravljenje. steve marak, Cameron, Tex. Dragi zdravnik:—S tem Vain naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben. Henderson, Kansas City. Spostoyani gosp. zdravnik:— Mnogo hvale Vara za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Jtrkovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na : ,,VADEELAND'\ na dva vijaka, isoooton. „ZEELAND"............ ton. ,,KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, najboljša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo I na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADKLPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov sej--1 obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW Y0FK — Cor. Dearborn & West St.. CHT0AG0. — CO Montgomery St , SAN FRANCISCO. - Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer, POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. STATENDAK, pamik z dvojnim vijakom, 10500 ton. BOTTEBDAH. pamik Parniki dvojnim vi jkuoii S300 ion. HAASDAH, 3PAAEUDAM «n WBEKEKDA3C. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah Parobrodna črta Trstu, št. 7 Prosta luka cs-. ivan pohek, Post Office Boxes 553 & 363 KANSAS CITY, H0.t U. S. ima svoje pisarnev Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: I« ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA 78ako soboto ob 10. uri.zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Tentopff^ tudi FSAK SER, 109 Greenwich St., New York, . . _L__________